ístiti -im nedov. (ī ȋ)
knjiž. imeti, šteti za isto: pojma sta si zelo blizu in ju lahko istimo; nepravilno je istiti pridnost z nadarjenostjo / tako se je navadil mesta, da se je skoraj istil z njim / do nesoglasij je prišlo, ker se vodstvo ni istilo s kolektivom enačilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ístiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; ístenje (í ȋ; ȋ) neobč. |imeti, šteti za isto|: kaj ~ pojme; ~ pridnost z nadarjenostjo
ístiti se -im se (í ȋ; ȋ) neobč. identificirati se, enačiti se: z/s kom/čim ~ ~ s kolektivom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.

ístiti -im nedov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024