akústična oblóga -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
akvalȗnga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
analíza snéžnega profíla -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Ark kmetija, ark središčeProsimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bákla -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bávtica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Beaufórt -a [bofor -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ọ̑) |britanski mornariški častnik|Beaufórtev -a -o in Beau-fórtov -a -o [-ev-] (ọ̑; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
beletrístika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bìč Frazemi s sestavino bìč:
bìč bôžji
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bíčev vôzel -ega -zla m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom,
glédati kot bìk v nôva vráta,
glédati kot zabóden bìk,
kot zabóden bìk,
močán kot bìk,
ne bôdi se z bíkom,
rjovéti kot bìk,
zagrábiti bíka za róge,
zgrábiti bíka za róge,
zijáti, kot bìk v nôva vráta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
birọ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
birokracȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bístrica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
blodnják razpók -a -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bòb Frazemi s sestavino bòb:
bòb iz krópa pobírati,
bòb ob sténo metáti,
bòb v sténo metáti,
íti bòb iz krópa pobírat,
kàj je [kot] bòb ob sténo,
kàj je [kot] bòb v sténo,
rêči bôbu bòb,
vsè je [kot] bòb ob sténo,
vsè je [kot] bòb v sténo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu,
bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben,
bóben je zapél,
dáti kóga/kàj na bóben,
iméti trébuh kàkor bóben,
íti na bóben,
kàkor kráva na bóben,
napét kot bóben,
pognáti kóga/kàj na bóben,
príti na bóben,
razuméti se na kàj kot zájec na bóben,
sìt kot bóben,
soldáški bóben pôje,
spoznáti se na kàj kot zájec na bóben,
správiti kóga/kàj na bóben,
zapél je vojáški bóben
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bóben z leséno ópno -bna -- -- -- m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Boileau -ja [boaló] m z -em oseb. i. (ọ̑) |francoski kritik in pesnik|Boileaujev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Bórštnikov pŕstan -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bréner -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
brézov lés -ega lesá m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
búčka -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bureau -- m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bureau de dame -- -- -- m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bureau mazarin -- -- m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
bureau plat -- -- m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cenzúra -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cíljna ravnína -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cíljni dróg -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Clemenceau -ja [klemansó] m s -em oseb. i. (ọ̑) |francoski politik|Clemenceaujev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Cocteau -ja [koktó] m s -em oseb. i. (ọ̑) |francoski pisatelj in filmski režiser|Cocteaujev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Cousteau -ja [kustó] m s -em oseb. i. (ọ̑) |francoski raziskovalec|Cousteaujev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
čẹ̄pica -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dáljši pádec -ega -dca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čŕn dán,
čŕni dnévi,
dán in nóč,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
dnévi so štéti kómu/čému,
dóber dán,
doživéti čŕn dán,
gospódov dán,
govoríti tjà v èn dán,
govoríti tjà v trí dní,
govorjênje tjà v trí dní,
iméti dóber dán,
iméti slàb dán,
iméti [svój] čŕn dán,
iméti svój dán,
iméti vsák dán nedéljo,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
iz dnéva v dán,
jásno kot béli dán,
junák dnéva,
kàkor dán in nóč,
[kàr] v trí dní,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
kózji dnévi,
léto in dán,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
nóč in dán,
postáti junák dnéva,
preživéti iz dnéva v dán,
príti na dán,
príti s právo bárvo na dán,
razlikováti se kot dán in nóč,
razlikováti se kot nóč in dán,
svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa,
štéti dnéve,
tjà v trí dní,
[vsè] svôje žíve dní,
zaglédati béli dán,
živéti iz dnéva v dán,
živéti tjà v èn dán,
življênje iz dnéva v dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
debelína snéžne odêje -e -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
debelína snéžne odêje -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dèž Frazemi s sestavino dèž:
bíti kot dèž v prátiki,
držáti se kot dèž v prátiki,
govoríti kot dèž,
iméti bŕke [postrížene] na dèž,
iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž,
jokáti kot dèž,
kot puščáva dežjà,
množíti se kot góbe po dežjù,
nastájati kot góbe po dežjù,
nastáti kot góbe po dežjù,
pogánjati kot góbe po dežjù,
pojávljati se kot góbe po dežjù,
potrebováti kàj kot puščáva dèž,
príti z dežja pod káp,
rásti kot góbe po dežjù,
vzníkati kot góbe po dežjù,
vzníkniti kot góbe po dežjù,
z dežjà pod káp
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
diagonálno razmíčna zavésa -- -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dímna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dodátna obremenítev snéžne odêje -e -tve -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dólga zapéstna zánka cepína -e -e -e -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
drséča zapéstna zánka cepína -e -e -e -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dŕsni obróč -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
dvížna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Dvojna francoska imena tipa »Jean-Paul« in njihovo pregibanje
Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.
Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
FBIPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
IZGOVOR: citatni izgovor kratice [èfbiáj], rodilnik [èfbiája] tudi [èfbiáj]
BESEDOTVORJE: FBI-ev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
FÍS-tabéla za smúčarske skôke -e -- -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
fontainbleaujska léstvica -e -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Fontainebleau -ja [fontenbló] m s -em zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~ufontainebleaujski -a -o (ọ̑)Fontainebleaujčan -a m, preb. i. (ọ̑)Fontainebleaujčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
FrançoisovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [fransu̯ájeu̯], ženski spol [fransu̯ájeva], srednji spol [fransu̯ájevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
glávna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gledalíška blagájna -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
GobineauPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski pisatelj
IZGOVOR: [gobinó], rodilnik [gobinója]
BESEDOTVORJE: Gobineaujev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Gobineau -ja [nó] m z -em oseb. i. (ọ̑) |francoski pisatelj|Gobineaujev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gódlja Frazemi s sestavino gódlja:
bíti do vratú v gódlji,
bíti v gódlji,
izvléči se iz gódlje,
[lépo] gódljo skúhati kómu,
pomágati kómu iz gódlje,
potegníti kóga iz gódlje,
rešíti se iz [velíke] gódlje,
znájti se v gódlji
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gomíla -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
góng bás bóben -- -- -bna m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gôrska nosíla -ih nosíl m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
gròb Frazemi s sestavino gròb:
bíti z êno nôgo v grôbu,
kdó bi se v grôbu obráčal, če,
kdó bi se v grôbu obŕnil, če,
kopáti gròb kómu,
kopáti gròb sám sêbi,
kopáti si gròb,
molčáti kot gròb,
obráčati se v grôbu,
obrníti se v grôbu,
od zíbeli do grôba,
od zíbelke do grôba,
odnêsti kàj v gròb [s sebój],
správiti kóga v gròb,
tího kàkor v grôbu,
tišína kot v grôbu,
zvést do grôba,
zvestôba do grôba
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
hítra zánka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
hríb -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
igrálna plôskev -e -kve ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
informatívna tábla -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
jadrálno smúčanje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu,
bogá za jájca držáti,
bogá za jájca prijéti,
čepéti kot kóklja [na jájcih],
glédati kóga kot žába jájce,
hodíti kot po jájcih,
iméti jájca,
iskáti dláko v jájcu,
Kolúmbovo jájce,
kot kóklja [na jájcih],
[kot] kúkavičje jájce,
ne iméti jájc,
podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce,
práskati se po jájcih,
sedéti kàkor kóklja [na jájcih],
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm,
tóča, debéla kàkor kúrja jájca,
zijáti kot žába jájce
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kál -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kálni Frazemi s sestavino kálni:
lovíti v kálnem,
ribáriti v kálnem,
ribárjenje v kálnem
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kaméla -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kanádke kanádk ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kápa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
káplja Frazemi s sestavino káplja:
do zádnje káplje,
do zádnje káplje krví,
[kot] káplja v mórje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kapníca -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kȃro -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kilométrska oznáka -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kladívo -a s
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
klobúk -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kòl kôla m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kolọ̑njski -a prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Koloradska planotaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
planota v Združenih državah Amerike
IZGOVOR: [kolorátska planôta], rodilnik [kolorátske planôte]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kônec Frazemi s sestavino kônec:
bíti na kôncu svetá,
bíti na kôncu z žívci,
brez kônca in krája,
iméti glávo na právem kôncu,
iméti kàj na kôncu jezíka,
íti [tudi] na kônec svetá,
lotíti se čésa na právem kôncu,
lúč na kôncu predôra,
lúč na kôncu tunéla,
niti na kônec pámeti ne páde kómu,
niti na kônec pámeti ne príde kómu,
potégniti krájši kônec,
vídeti lúč na kôncu tunéla,
začéti na právem kôncu,
zaglédati lúč na kôncu tunéla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kônec -nca m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
koníčaste hláče -ih hláč ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
korítasta dolína -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
koríto -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kóst Frazemi s sestavino kóst:
bíti kóst v gŕlu kóga,
kóst se zatákne kómu v gŕlu,
kóst se zatíka kómu v gŕlu,
[kot] kóst v gŕlu,
kot pès na kóst,
nagánjati kómu stráh v kostí,
nagnáti kómu stráh v kostí,
obírati kóga do kostí,
obráti kóga do kostí,
oglódati kóga do kostí,
pogánjati kómu stráh v kostí,
pognáti kómu stráh v kostí,
polomíti kómu kostí,
preštéti kómu kostí,
s kóžo in kostmí,
sáma kóst in kóža je kóga,
sáme kostí so kóga,
stráh léze kómu v kostí,
tŕden kàkor kámen kóst,
tŕden kot kámen kóst,
vlíti kómu stráh v kostí,
vlívati kómu stráh v kostí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kôzel -zla m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo,
bíti krváv pod kóžo,
bíti v dôbri kóži,
bíti v kóži kóga,
bíti v slábi kóži,
dobíti kúrjo kóžo,
dôbro se počútiti v svôji kóži,
doživéti kàj na lástni kóži,
dragó prodáti svôjo kóžo,
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže,
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže],
iméti debélo kóžo,
iméti kóžo debélo kot slòn,
iméti kúrjo kóžo,
iméti slônjo kóžo,
iméti slônovo kóžo,
iméti tŕdo kóžo,
izkúsiti kàj na lástni kóži,
kómu je kàj písano na kóžo,
kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže,
kúrja kóža,
móker do kóže,
na lástni kóži,
ne bíti v dôbri kóži,
ne môči iz kóže kóga,
ne môči iz [svôje] kóže,
ne počútiti se dôbro v svôji kóži,
ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži,
nosíti svôjo kóžo napródaj,
občútiti kàj na lástni kóži,
odnêsti célo kóžo,
odnêsti zdrávo kóžo,
oskúbsti kóga do kóže,
preizkúsiti kàj na lástni kóži,
premóčen do kóže,
premočíti do kóže,
prepričati se na lástni kóži,
reševáti svôjo kóžo,
rešiti svôjo kóžo,
s kóžo in kostmí,
sáma kóst in kóža je kóga,
skočíti iz kóže,
slabó se počútiti v svôji kóži,
trésti se za svôjo kóžo,
vólk v óvčji kóži,
vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže,
zlésti pod kóžo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
krájcar Frazemi s sestavino krájcar:
bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju,
ne iméti níti krájcarja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen,
bíti ob krúhu in vôdi,
bíti [od] krúha pijàn,
bíti žé pri krúhu,
dóber kàkor béli krùh,
dóber kàkor krùh,
dóber kot krùh,
íti s trebúhom za krúhom,
iz té móke ne bo krúha,
ob krúhu in vôdi,
odíti s trebúhom za krúhom,
postíti (se) ob krúhu in vôdi,
potrében kot krùh,
potrebováti kóga/kàj kot krùh,
potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo,
preobjésti se [bélega] krúha,
rézati kruh kómu,
skórja krúha,
slúžiti svój krùh,
živéti ob krúhu in vôdi,
življênje ob krúhu in vôdi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kúfa 2., f. 1) das Quadrat (z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.-C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kuhálnik -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kúpa 2., f. 1) der Würfel, V.-Cig.; der Quaderstein, C., Z.; viereckiger Ziegelstein, C.; — 2) das Viereck, Cig.; das Carreau im Kartenspiel, Cig., Jan., Blc.-C.; — prim. it. cubo, lat. cubus. (?)
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ládijska siréna -e -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ledeníška dolína -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
lédno kladívo -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
leposlọ̑vje -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
léstvica za ocenjevánje balvánskega plézanja -e -- -- -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
lindína, f. das Niveau, (iz bolg.) Cig.; lindino močvirja meriti, močvirje na lindino izmeriti, die Sümpfe nivellieren, Levst. (Močv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
línija glávne zavése -e -- -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
lupína čeláde -e -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
mêja snegá -e -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
mêja snegá -e -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Mirabeau -ja [bó] m z -em oseb. i. (ọ̑) |francoski državnik|Mirabeaujev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
mláka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
môkri pláz -ega plazú m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
mozolj [mozọ̑lj]
(mazolj) samostalnik moškega spola- (otekla) bezgavka
- kožni izpuščaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
možgánski edém -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nadaljeválna šóla álpskega smúčanja -e -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nàdmôrska višína -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
naglávni kríž -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
naglávni trák -ega trakú m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nagúbana zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
napenjálo ópne -a -- s
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
napenljíva ópna -e -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
napísna tábla -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
naročevȃłnica, f. das Commissionsbureau, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
naslíkana zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nastavljíva akústična oblóga -e -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
navijálna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Neenotno podomačevanje rastlin: »žižula« in »fedžoja«Pri reševanju križanke me je presenetilo, da je v isti križanki ena rastlina poimenovana žižula, druga pa feijoa. Kako pojasnjujete različno podomačevanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nèpremočljíva zadŕga -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nèsimétrična hítra zánka -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nèstabílna snéžna odêja -e -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
netopírski plášč -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nèustaljêna snéžna odêja -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nivọ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
norvéška metóda ugotávljanja stabílnosti snéžne odêje -e -e -- -- -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nosílna zánka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nouveau riche -- -- [nuvó ríš] m (ọ̑, ȋ) družbeni sloj, ki je obogatel pred kratkim in na hiter način: s stereotipno podobo nouveau riche je dajal vtis, da je prišel iz nekega drugega okolja;
v prid. rabi: nouveau riche privatnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nouveau richePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [nuvó ríš], rodilnik [nuvó ríš]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nòž Frazemi s sestavino nòž:
bíti [si] na nòž,
bòj na nòž,
bojeváti se na nòž,
boríti se na nòž,
držáti nòž na gŕlu kóga,
ígra na nòž,
igráti na nòž,
íti na nòž,
íti pod nòž,
izostrén kot nòž,
kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé,
kot nòž v hŕbet [kómu/čému],
mórati pod nòž,
nabrúšen kot nòž,
nastáviti kómu nòž na gŕlo,
nòž na gŕlu kóga,
nòž v hŕbet [kómu/čému],
óster kàkor nòž,
óster kot nòž,
postáviti kàj na nòž,
zabôsti kómu nòž v hŕbet,
zaríniti kómu nòž v hŕbet,
zasadíti kómu nòž v hŕbet
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obróček -čka m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obróčkar -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
obvestílni znák -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
odpŕta zánka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
odskočíšče -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
odskóčni rób -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému],
bíti med dvéma ôgnjema,
bíti vèč díma kot ôgnja,
brúhati na kóga ôgenj in žvêplo,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj,
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému],
dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému],
igráčkanje z ôgnjem,
ígra z ôgnjem,
igránje z ôgnjem,
igráti se z ôgnjem,
iméti dvé želézi v ôgnju,
iméti šè êno želézo v ôgnju,
iméti vèč želéz v ôgnju,
íti v ôgenj za kóga,
iz díma v ôgenj,
klicáti na kóga ôgenj in žvêplo,
kot ôgenj,
kot ôgenj in vôda,
metáti na kóga ôgenj in žvêplo,
ôgenj v stréhi,
pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
pêči kot ôgenj,
pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem,
posláti na kóga ôgenj in žvêplo,
prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
prilívanje ólja na ôgenj,
prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
razširiti se kot ôgenj,
rdéč kot ôgenj,
šíriti se kot ôgenj,
vróč kàkor ôgenj,
z ôgnjem in mêčem,
z óljem ôgenj gasíti,
znájti se med dvéma ôgnjema,
žgáti kot ôgenj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ópna -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
oznáka smúčarske próge -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pádec -dca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Palteaujev pánj -ega -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pámet Frazemi s sestavino pámet:
bíti bòlj počásne pámeti,
bíti krátke pámeti,
bíti ob pámet,
govoríti na pámet,
iméti krátko pámet,
iméti kúrjo pámet,
iméti vèč sréče kot pámeti,
kúrja pámet,
naučíti kóga/kàj pámeti,
ne govoríti na pámet,
niti na kônec pámeti ne páde kómu,
niti na kràj pámeti ne páde kómu,
níti na kràj pámeti ne príde kómu,
príti k pámeti,
ptíčja pámet,
solíti kómu pámet,
správiti kóga k pámeti,
správiti kóga ob pámet,
správljati kóga ob pámet,
učíti se na pámet
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Panelnopodatkovni gravitacijski modelZanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu terminu panel data gravity model of international trade , ki predstavlja gravitacijski model, v katerega vključimo panelne podatke in se uporablja zlasti v mednarodni trgovini. Gravitacijski model je model za ocenjevanje učinkov mednarodnih integracij. Ali lahko uporabim panelnopodatkovni gravitacijski model mednarodne trgovine , čeprav se v praksi v slovenščini uporablja model panelnih podatkov in ne panelnopodatkovni model . Kaj svetujete?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pankeljc [pȃnkǝljc]
samostalnik moškega spolatrak
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
parnik1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pást Frazemi s sestavino pást:
dobíti kóga v pást,
íti v pást,
pásti v pást,
ujéti kóga v pást,
ujéti se v pást,
zaíti v pást
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
perspektíva Frazemi s sestavino perspektíva:
ptíčja perspektíva,
s ptíčje perspektíve,
z žábje perspektíve,
žábja perspektíva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki,
čŕna píka,
dobíti čŕno píko,
dobíti píko na jezíku,
iméti čŕno píko,
iméti kóga/kàj na píki,
iméti píko na jezíku,
in píka,
mánjka [šè] píka na í,
naredíti píko,
naredíti píko na í,
ne iméti stó pík,
pa píka,
píka na í,
píko dréti,
píko odréti,
postáviti píko na í,
prislúžiti si čŕno píko,
vzéti kóga/kàj na píko,
zaslúžiti čŕno píko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pinọ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
plánja -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
planjáva -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
planóta, f. das Plateau, Cig., Jan., Cig. (T.); gorska p., die Hochebene, Jes.; = visoka p., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
planôta -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
plánšarski klobúk -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
plástnica -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
plášč Frazemi s sestavino plášč:
obráčati plášč po vétru,
obrníti plašč po vétru,
pod pláščem nočí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
platọ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
plezálni káveljček -ega -čka m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
plezálno kladívo -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
plimọ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
plúžne saní -ih -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
plúžne saní -ih -í ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
podáljšani óder -ega ódra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pôdi -ov m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pólje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
po ópni -- --
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
popisovȃłnica, f. das Conscriptionsbureau, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pôtok potóka m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
potresujóče drevésce -ega -sca s
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pozemljína, f. die obere Erde, Z.; — das Niveau (prim. pozemljinski).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
požárna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
prèduglašêna ópna -e -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Pregibanje dvojnih francoskih imen: »Jean-Jacques Rousseau«
Kako je pravilno pisati: Jean-Jacques Rousseau, Jean - Jacques Rousseau ali Jean Jacques Rousseau?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
preizkús tŕdnosti snéžne odêje -a -- -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
premóčeni snég -ega snegá m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
prevodȋteljstvọ, n. das Übersetzungsbureau, Nov.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Pridevnik iz barve kart »karo« ...Kateri pridevnik je pravilen pri imenovanju kart v barvi karo?
karo kralj ali karov kralj ali karin kralj
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
prisójna strán -e straní ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
profíl snéžne odêje -a -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
prométna oznáka -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
prospékt -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
pŕsni dél plezálnega pasú -ega -a -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
prúsik -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ptìč Frazemi s sestavino ptìč:
dvígniti se kot ptìč féniks iz pepéla,
jekléni ptìč,
vstáti kot ptìč féniks iz pepéla,
žíveti kàkor ptìč pod nébom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ptíčja piščálka -e -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Queneau -ja [kenó] m s -em oseb. i. (ọ̑) |francoski pisatelj|Queneaujev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Rameau -ja [mó] m z -em oseb. i. (ọ̑) |francoski skladatelj|Rameaujev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ravȃn, ravnȋ, f. die Ebene; po ravnih, Polj.; — die ebene Fläche, Cig., Jan., Cig. (T.); das Niveau, Cig. (T.); (ravȃn, gen. ravȃni: v ravani, LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
raván -vní ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ravnolę́žən, -žna, adj. in einem Niveau liegend, Cig. (T.); — = vodoraven, horizontal, Vrt., Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ravnolę̑žje, n. die Lage im gleichen Niveau, Vrt.; — (das Niveau, Cig. [T.], DZ.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
razína, f. das Niveau, h. t.-Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
razšíriti fókus -im -- dov.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
rélativna višína -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
resonánčna ópna -e -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
reševálne saní -nih -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
reševálne saní -ih -í ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
reševálni čôln -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem,
kot ríba v vôdi,
májhna ríba,
molčáti kot ríba,
odpírati ústa kot ríba na súhem,
plávati kot ríba [v vôdi],
počútiti se kot ríba na súhem,
počútiti se kot ríba v vôdi,
premetávati se kot ríba na súhem,
velíka ríba,
zdráv kot ríba [v vôdi],
zévati kot ríba na súhem,
znájti se kot ríba v vôdi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
rób ópne -a -- m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
rolọ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Rousseau -ja [rusó] m z -em oseb. i. (ọ̑) |francoski filozof in pisatelj|Rousseaujev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sámovaroválna zánka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
saní -í ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
secrétaire en pente -- -- -- m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sédežna zánka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
semafór -ja m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sẹ̑miš -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sestàv snéžne odêje -áva -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
simétrična hítra zánka -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
skálni dróbec -ega -bca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Sklanjanje moškega imena »Andrea«
Imam težave pri sklanjanju moškega imena Andrea. Sklanja se lahko po prvi ali drugi moški sklanjatvi, vendar se zaplete, saj bi lahko bilo v rod. Andrea (1. m. skl.) ali Andreaje (po 2. moški)? Se lahko podaljša z j ali bi bilo bolj prav Andree (rod.)? Dajalnik: Andreau/Andreai ali se podaljšuje z j?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Sklanjanje priimka »Bardeau«Zanima me, kako se pravilno sklanja priimek Bardeau?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Sklanjanje tujih osebnih imenRada bi preverila, ali določena prevzeta osebna lastna imena (tujke) pravilno sklanjam. Že vnaprej se vam zahvaljujem za pomoč.
William Tuke – Williama Tukeja (ali Tuka);
Jean-Martin Charcot – Jeana-Martina Charcota (ali Jean-Martina Charcota)
Antoine Lavoisier – Antoina Lavoisiera (ali Lavoisierja)
Joseph-Ignace Guillotin – Josepha-Ignaca Guillotina
Hippolyte Bernheim – Hippolyta Bernheima
Ambroise-Auguste Liebeault – Ambroisa - Augusta Liebeaulta
Pierre Janet – Pierra Janeta
Abbe Faria – Abbe Farie (ali Abbeja Faria)
Henri Elenberger – Henrija Ellenbergerja
Sandor Ferenczi – Sandorja Ferenczija
Pavel Scheftel – Pavla Scheftla
Leopold von Sacher-Masoch – Leopolda von Sacher-Masocha
Henri Claude – Henrija Clauda
Rene Laforge – Reneja Laforga
Giuseppe Epifanio – Giuseppeja (ali Giuseppa) Epifania
Edward Mapother – Edwarda Mapothera (ali Mapotherja)
Jean Piaget – Jeana Piageta
John Bowlby – Johna Bowlbyja
Erich Maria Remarque – Ericha Marie Remarqueja
Jakob Klaesi – Jakoba Klaesija
Ken Kesey – Kena Keseyja
Edward Thorndike – Edwarda Thorndika (ali Thorndikeja)
Joseph Wolpe – Josepha Wolpa (ali Wolpeja)
Maurice Merleau-Ponty – Maurica Merleau-Pontyja
Pierre Deniker – Pierra Denikera (ali Denikerja)
Karl Ludwig von Bertalanffy – Karla Ludwiga von Bertalanffyja
Jay Haley – Jaya Haleyja
Gregory Bateson – Gregoryja Batesona
Pa še za dva zložena pridevnika me zanima, kako je prav:
teorija Krafft-Ebinga (Ali je v tem primeru sploh dovoljena raba brez imena?)
ali teorija Kraffta- Ebinga ali teorija Richarda von Krafft- Ebinga;
terapija Wagner-Jauregga ali terapija Wagnerja-Jauregga ali je pravilno samo
terapija Juliusa Wagner-Jauregga ali terapija Juliusa Wagnerja-Jauregga.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Sladka vodaV skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sláp -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sméh Frazemi s sestavino sméh:
brúhniti v sméh,
cŕkniti od sméha,
crkováti od sméha,
držáti se za trébuh [od sméha],
íti na jók in sméh kómu,
izbrúhniti v sméh,
jók in sméh [v ênem méhu],
planíti v sméh,
póčiti od sméha,
pókati od sméha,
prásniti v sméh,
sméh in jók [v ênem méhu],
správiti kóga v sméh,
správljati kóga v sméh,
umírati od sméha,
umréti od sméha,
váljati se od sméha,
zvíjati se od sméha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
smúčanje s kôlom -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
smúčarski kolíček -ega -čka m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
snegomérni dróg -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
snéžna odêja -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
snéžna odêja -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
snežníca -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
snežníca -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
snéžni profíl -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
spòl Frazemi s sestavino spòl:
lépi spòl,
lépši spòl,
močnéjši spòl,
môčni spòl,
néžnejši spòl,
néžni spòl,
šíbkéjši spòl
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
SpretnostiKateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin skills , ki je v dokumentu New skills for new jobs definiran kot 'zmožnost uporabiti znanje in izkušnje za dokončanje kake naloge ali reševanje problema, tako v poklicnem ali učnem okolju kot tudi v zasebnem in družabnem življenju'. Med drugim se pojavlja tudi v večbesednih angleških terminih in zvezah digital skills , reading skills , new skills for new jobs . Ali nam svetujete slovenski termin veščine ali spretnosti ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
stabílna snéžna odêja -e -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
stabílnost snéžne odêje -i -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
stálna zánka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
stálni smúčarski znák -ega -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
stóg -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
stópna zánka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
stránska zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá,
bíti na kôncu svetá,
bíti na ónem svétu,
bíti s téga svetá,
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu,
hodíti po svétu z odpŕtimi očmí,
íti [túdi] na kônec svetá,
na célem svétu,
na vsè štíri straní svetá,
nàjstaréjša obŕt [na svétu],
ne bíti s téga svetá,
nôvi svét,
očí [vsèga] svetá,
po célem svétu,
pomágati kómu na svét,
požvížgati se na vès svét,
prijókati na svét,
príti na svét,
privékati na svét,
správiti kóga na óni svét,
správiti kóga na svét,
správiti kóga s svetá,
stàr kot svét,
stári svét,
stréha svetá,
trétji svét,
uglédati lúč svetá,
v béli svét,
za nìč na svétu,
za vès svét,
zaglédati lúč svetá
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
svetlôbna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
šodọ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
švícarska metóda ugotávljanja stabílnosti snéžne odêje -e -e -- -- -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tableau -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tablẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tamburín brez ópne -a -- -- m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
têle Frazemi s sestavino têle:
častíti zláto têle,
čaščênje zlátega teléta,
glédati kot têle v nôva vráta,
strméti kot têle v nôva vráta,
zláto têle
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Teréncijev óder -ega ódra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tíl -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tók za plezálno kladívo -a -- -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
tolmún -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
trenêrska zastávica -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
udarjálna ópna -e -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vája na ódru -e -- -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vedríti Frazemi s sestavino vedríti:
vedríti in oblačíti kjé
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vetrôvna zastávica -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vézna zánka plezálnega pasú -e -e -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vihár Frazemi s sestavino vihár:
vihár v kozárcu vôde
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
violína Frazemi s sestavino violína:
bíti drúga violína,
bíti pŕva violína,
igráti drúgo violíno,
igráti pŕvo violíno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vȋski -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
visôka planôta -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
višávje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
višína snéžne odêje -e -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vláke vlák ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vmésna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode,
kàj ne píje vôde,
kalíti vôdo [kómu],
kot ôgenj in vôda,
kot puščáva vôde,
kot ríba v vôdi,
krí ni vôda,
napeljáti vôdo na svój mlín,
ne kròp ne vôda,
nosíti vôdo v Sávo,
ob krúhu in vôdi,
obrníti vôdo na svój mlín,
pásti v vôdo,
peljáti kóga žéjnega čez vôdo,
píti víno kot vôdo,
plávati kot ríba [v vôdi],
počútiti se kot ríba v vôdi,
postíti se ob krúhu in vôdi,
potrebováti kàj kot Sahára vôdo,
potrebováti kàj kot puščáva vôdo,
potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo,
precéj vôde bo šè pretêklo,
precéj vôde je [žé] pretêklo,
prepeljáti kóga žéjnega čez vódo,
ráca na vôdi,
raztápljati se kot sládkor v vôdi,
[sàj] ne gorí vôda,
skalíti vôdo [kómu],
skočíti v vôdo,
speljáti vôdo na svój mlín,
speljeváti vôdo na svój mlín,
[tám] za devêtimi gorámi [in vodámi],
tíha vôda,
topíti se kot sládkor v vôdi,
trésti se kot šíba [na vôdi],
utopíti kóga v žlíci vôde,
[vèndar] ne gorí vôda,
vihár v kozárcu vôde,
vôda na mlín kóga,
vôda têče kómu v gŕlo,
v rešêtu vôdo nosíti,
z rešêtom vôdo nosíti,
z rešêtom vôdo zajémati,
zaíti v nevárne vôde,
zdràv kot ríba [v vôdi],
znájti se kot ríba v vôdi,
znájti se v nevárnih vôdah,
živéti ob krúhu in vôdi,
življênje ob krúhu in vôdi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vôdna zavésa -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vôdni bóben -ega -bna m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vôdni ekvivalènt snegá -ega -ênta -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vôdni góng -ega -a m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vôdni léd -ega ledú m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vôdni méh -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vôdni zbirálnik -ega -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vôdno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vôdonèprepústni materiál -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vodoodbójna zadŕga -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vodoodpórnost oblačíl -i -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vôdoprepústni materiál -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vodorávno razmíčna zavésa -- -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vrhúnski plezálec -ega -lca m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vŕsta Frazemi s sestavino vŕsta:
bíti v pŕvih vŕstah,
bráti med vŕstami,
[lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti,
[lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti,
státi v pŕvih vŕstah
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vršína -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vŕvica za pritrdítev cepína -e -- -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Watteau -ja [vató] m z -em oseb. i. (ọ̑) |francoski slikar|Watteaujev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zà, I.
praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Zahodnoavstralska planotaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [zahódnoau̯strálska planôta], rodilnik [zahódnoau̯strálske planôte]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zánka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zánka za spúst -e -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zapŕta zánka -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zástor páde
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zavésa Frazemi s sestavino zavésa:
želézna zavésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zavésa -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
Zavésa!
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zavésar -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zíbelka Frazemi s sestavino zíbelka:
od zíbelke do grôba
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zíbka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zímska markácija -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zímski dvójni čévelj -ega -ega -vlja m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
znák na smučíšču -a -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
znák za nevárnost -a -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
zóžiti fókus -im -- dov.
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
žêpni nôž -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
žíva slíka -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.