Sanktus Viktor m zemljepisno lastno ime
samostan svetega Viktorjaà sankto Viktore cit. pril. osebno lastno ime
iz samostana svetega Viktorja:
Richardus à S. Victore ſamerka ǀ Richardus à S. Victore perloshi ǀ Richardus â S. Victore od Matere Boshje pravi ǀ dokler mene sagvisha Richardus à Sancto Victore ǀ Richardusc A. S. Victore odgovorj ǀ kakor pravi Hugo à S. Victore ǀ Hugo á S. Victore nas sagvisha de Sankto Viktore iz samostana sv. Viktorja:
pishe Hugo de S. Victore 1. → Rihardus 1. 2. → Hugo 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
à3 cit. predl. z abl. iz, od:
taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
a, b, c s abeceda:
lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
a1 nepreg. m (črka) a:
nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Lapis zemljepisno lastno ime
à Lapide cit. pril. iz Steena:
taku piſhe Cornelius à Lapide ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ taku resklada ta s: text Cornelius à lapide → Kornelius 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Lavrencius2 m zemljepisno lastno ime
župnija svetega Lovrencaà S. Lavrencio cit. pril. iz župnije svetega Lovrenca:
Kakor je samerkal Riccardus à S. Laurentio ǀ kakor pravi Ricchardus à S. Laurentio ǀ beſſede Richarda à S. Laurentio → Rihardus 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Vilanova ž zemljepisno lastno ime
Villanovade Vilanova cit. pril. osebno lastno ime
iz Villanove:
S. Thomas de Villanova pravi à Villanova cit. pril. iz Villanove:
ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas à Villa Nova ǀ beſsede S. Thomaſa à Villa Nova ǀ S. Thomash à Villa Moua Villanova, špan. Villanueva de los Infantes, mesto pri Fuenllani, rojstnem kraju sv. Tomaža iz Villanove; → Vil. no.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
a2 cit. predl. z daj. k:
Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Kasija ž zemljepisno lastno ime
Kasijaà Kasija cit. pril. iz Kasije:
Kakor Simon à Caſsia je bil samerkal (I/2, 76) ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi (II, 489) Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Leonisa ž zemljepisno lastno ime
Leonessaà Leonisa cit. pril. iz Leonesse:
Iosephus à Leoniſsa ordna Capucinerskiga (II, 123) Leonessa, mesto v osrednji Italiji; → Jozef(us) 4.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Sankta Severina ž zemljepisno lastno ime
Santa Severinaà Sankta Severina cit. pril. iz Sante Severine:
Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina (III, 68) Sánta Severína, kraj v Kalabriji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Vitriako zemljepisno lastno ime
à Vitriako cit. pril. iz Vitrijaka:
Pishe Jacobus à Vitriaco → Jakob(us) 6.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kalvinit(a) -a m kalvinec:
Caluinitti im. mn., Luteranerij, Turki, iudy, inu Ajdje (II, 126) ← clat. Calvinita; → Kalvin(us)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
O. A. M. D. G. cit. krajšava vse za večjo čast božjo:
O. A. M. D. G. (I/2, 215) S to krajšavo, ki stoji za lat. omnia ad maiorem Dei gloriam, se konča prva knjiga pridig Janeza Svetokriškega.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Salankament(a) -te/-a ž/m zemljepisno lastno ime
Slankamen:
Si shlishal, de na hrovashkim puli 800 nashih, ſo pobili 8000 tvojh? Si shlishal, de per Salankamenti mest. ed. kir tvojh zhes 100000 je bilu dobru okoppanih, vener nashy ſo respodili, inu pobili, de ſi lih yh nej bilu zhes 35000 (IV, 171) Pri Slankamenu, madž. Szalankamen, kraju severozahodno od Beograda, je bila 19. avgusta 1691 bitka, v kateri je pribl. 20.000 avstrijskih vojakov premagalo pribl. 40.000 turških.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
alkim(ij)a -e ž alkimija:
pokuro perglihaio taiſti kunshti Alchima im. ed. imenovani, katera s' shelesa slatu ſtury (II, 450) ǀ sakaj ta Nebeſhka Alchimia im. ed. vaſs bo s'blatnih slate s'greshnih pravizhne, s'fardamanih isvelizhene ſturila (II, 452) ← it. alchimia ← špan. alquimia ← arab. al kīmjā' iz določnega člena al + gr. χυμεία, χημεία ‛umetnost mešanja sokov, spreminjanja kovin; alkimija’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Apolon(ij)a -e ž osebno lastno ime
Apolonija:
S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … S. Appolonia im. ed. zheſs bolesan teh ſob ǀ Dobre zaitinge perneſſem tebi, O Apollonia im. ed. ǀ Ene shive ſo rajshi hotele sgorit … kakor Apolonia im. ed. ǀ kakor je bila sturila S. Appolona im. ed. ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni daj. ed. imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Rihtar sapovej en velik ogin pershgat inu S. Apollonio tož. ed. kjekaj pellati Sv. Apolónija, aleksandrijska svetnica, mučena 249; → Polonija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Iskarijot(a) -ta m osebno lastno ime
Iškarijot:
raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot im. ed. ſijdi ǀ kakor en drugi Iudash Iſkariot im. ed. pravi ǀ Polè Iudesh iskariot im. ed. ie vſhje prishal s'eno veliko companio sholneriou ǀ kadar Judje je bil perpelal Jskariot im. ed. v' ta Vert Gezemani ǀ kakor Iudas Iskariota im. ed., kateri je bil prishal k'Chriſtuſu ǀ nezh negovori, ad Judesha Iskariota rod. ed., kateri je bil na miloſti boshy zagal ǀ Od Judesha Iskoriota rod. ed. ǀ Iskariotu daj. ed. sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ kadar tiga duanajſtiga Jogra Iskariota tož. ed. je bila sgubila ǀ G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga suergil tiga greshniga Jskariota tož. ed. ǀ s'Iudesham Iskariotam or. ed. dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ velik Iskariotou rod. mn. na ſemli se najde ǀ kulikajn takorshneh Iskariotu rod. mn. bi vidili k' S. Rus. T. perblishat → Iškarijot
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Jezabel(a) -le ž osebno lastno ime
Jezabela:
Ti, ti ſi una nesramna Jezabel im. ed., katera ſe lepotizhish, nagoto kashesh ǀ je bila loterska, inu nesramna, kakor Iezabel im. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel im. ed. ǀ pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel im. ed. reſtargali ǀ s' kuſi to greshno krajlizo Iazabel im. ed. ǀ Prekleta je bila Iezabela im. ed., ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha, Davida, Manaſſa, Iezabele rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni lete offertne, inu golufne Jazabele rod. ed. ǀ ie reſnizo krailize Iezabeli daj. ed. govuril ǀ kokar Iezabelo tož. ed. bodo zukali inu tergali ti paklenski pſy ǀ Elia kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo Jezabelo or. ed. ǀ Te nezhiste Iezabele im. mn., bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim perſonam neproſile Jezabéla, lat. V Iezabel, Etbaalova hči in Ahabova žena (SP 1 Kr 16,31)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Maksimi(a)nus -na m osebno lastno ime
Maksimijan:
Maximianus im. ed. Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje ǀ Ceſſar Diocletianus, inu Maximinus im. ed. ſo bily poslali ſvoje Rihtne hlapze v' to deshelo Noricum imenovano ǀ neusmilenoſt je bila tiga Trinoga Maximina rod. ed., kateri je bil ſapovedal S. Catharino v' jetje vurezhi ǀ nyh Capitan k'sholneriam pravi: My bi bily nehualeshni, inu greshni, kadar bi eniga taku dobrutliviga Mosha ſveſali, inu v'roke Maximianu daj. ed. dali ǀ shnimy je shal k' Maximinu daj. ed. ǀ s' Ceſsarjam Diocletianam, inu Maximianam or. ed. Márk Avrélij Valêrij Maksimiján, lat. Marcus Aurelius Valerius Maximiānus, rimski cesar in Dioklecijanov socesar (286–305); → Masimianus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
patriarh(a) -ha m 1. starozavezni očak:
Patriarh im. ed. Jacob, kadar je bil sagvishan, de njegou lubi Syn Joſeph je shiu, inu veſſel v' AEgypti ǀ Patriarkh Iacob im. ed. … vſe ſvoje blagu je bil ſvojm ſijnoum sapuſtil ǀ raunu letu je hotel poterditi Patriarha im. ed. Iacob s'taistimy beſsedamy ǀ je bil ſpoſnal Patriarha im. ed. Iacob ǀ suojga Patriarcha rod. ed. Iacoba ſe je bala ǀ je bil Dini Iacoba Patriarha rod. ed. Hzheri djviſtvu vſel ǀ s' Patriarham or. ed. Jacobam, pravi ǀ shlahnuſt Mariæ Divize, dokler nje ſtarishi so bily Patriarchi im. mn., inu Krajli ǀ bodo vidile Svete Patriarhe tož. mn., Preroke, Apoſtele ǀ is lete shaloſti bo odreshil Patriarche tož. mn., preroke, inu verne dushe 2. patriarh, tj.
visok dostojanstvenik v vzhodni cerkvi:
s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Patriarhy im. mn. s. Cyrilla ǀ S' leto Sveto proshno Eutiches Conſtantinopolitanski Patriarh im. ed. je bil pregnal is deshele kugo ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam, kateri je dershal s' Eutychiuſam Patriarcham or. ed. ← lat. patriarcha ← gr. πατριάρχης ‛očak, začetnik rodu’; → patriark
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
poet(a) -ta m pesnik:
Satoraj je djal vni Poet im. ed. ǀ kar je djal uni Poiet im. ed. ǀ kar uni Poët im. ed. je djal ǀ resnizhnu je govuril vni bogaboyezhi Poëta im. ed. ǀ taiſtom vervaio, katerem Accius Poeta im. ed. nikuli nej hotel verovati ǀ satoraj rezimo s' Poetam or. ed. ǀ Poeti im. mn. ſo djali de krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Jeſt vejm de ſo fabule, kar Poëti im. mn. od gartroshe pisheio ǀ Poëtj im. mn. pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan ǀ nej rejſs kar Poejti im. mn. pravio, de po goſtem Bogina Venus v'paku gre ſvoje ſalublenike objemat ǀ ſò fable, kar Poèti im. mn. piſheio ǀ satorai ty Pœti im. mn. Mercuriuſu ſo vago v' roko poſtavili ǀ stonovite ſe tukai, jnu K'Poetam daj. mn. pojmo ← lat. poēta ← gr. ποιητής ‛pesnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Rah(a)el -e ž osebno lastno ime
Rahela:
Rachael im. ed. de bi ta shpot te nerodovit nositi nei imela, ſama ſebi ſmert ſi ie voshila ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo, kakor Rachael im. ed. Jacoba Patriarca Shena ǀ zhedna, inu ſilnu lepa je bila Rachel im. ed. ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Rahael im. ed. ſa volo nje brumnoſti ǀ v'imenu te lepe Rahaelle rod. ed. ǀ to lepo inu veſſelo Rachaello tož. ed. je bil Jacob doſſegil ǀ Zhe Jakob hozhe sa ſvojo Naveſto to lepo Rachaelo tož. ed. imeti, more poprej 14 lejt Labanu ſuèſtu shlushiti ǀ Ie vidil Iacob to lepo Rahaelo tož. ed. Rahéla, lat. V Rachel, Jakobova žena in Jožefova mati (SP 1 Mz 29,6); → Bahela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Sardanap(a)lus -la m osebno lastno ime
Asurbanipal:
Niniviterſki krajl ſardanaplus im. ed., kateri v'mei shenami je cell dan ſedel ǀ taku terdouraten bil, Kakar Faraon, Neſramen, kakor ſardanapalus im. ed. ǀ Sardanapalus im. ed. Niniviterski krajl namejsti mezha, inu ſceptra je preſelzo v'rokah dershal ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni tiga loterskiga Sardanapala rod. ed. ǀ ſkuſi beſſede je bil krajla ſardanapala tož. ed., inu tu meſtu Ninive h' pokuri inu h' pobulshajnu tiga shivejna perpravil Asurbanipál, asirski kralj (668–pribl. 631 pr. Kr.), se v antičnih virih omenja kot Sardanapalus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
tugent(a) m/ž krepost, vrlina:
kaj s' ene tugente tož. mn., ali zhednoſti imaio otrozy (IV, 283) ← srvnem. tugent ‛krepost, vrlina’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Valenc(ij)a -e ž zemljepisno lastno ime
Valencia:
v' tem meſti Valentia im. ed. ſe je nashla ena greshna, inu nezhiſta shena ǀ v' tem meſti Valentia im. ed. ǀ v' tem lejti 1615. v' shpanski Krajlevuſti v' tej desheli Valenza im. ed. enu cellu lejtu nej bilu desha ǀ v'valentia im./mest. ed. ie bil en takorshen nemaren, hudoben, inu nehualeshen ſiin de Valencia cit. pril. osebno lastno ime
iz Valencije:
kakor pravi S. Thom: de Valentia Valéncia, špan. Valencia, mesto in pokrajina ob sredozemski španski obali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Rihardus -da m osebno lastno ime
Rihard:
Richardus im. ed. à S. Victore perloshi ǀ Richardus im. ed. pak pravi, ſvojo Sveto glavo je nagnil k' Mary Divizi ǀ Richardus im. ed. â S. Victore od Matere Boshje pravi ǀ kakor pravi Ricchardus im. ed. à S. Laurentio ǀ Ricchardus im. ed. à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni ǀ Kakor je samerkal Riccardus im. ed. à S. Laurentio ǀ Rihardus im. ed. à S. Laurentio ǀ beſſede Richarda rod. ed. à S. Laurentio ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kozhiashi s. Riccarda tož. ed. 1. Ríhard iz samostana sv. Viktorja (umrl 1173), teolog in filozof, po rodu Škot 2. Ríhard, agl. Richard Risby (1489–1534), rojen v župniji sv. Lovrenca v Readingu; → Receredus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Kristusov -a prid. Kristusov:
Peld Chriſtuſau im. ed. m ſe naſai oberne ǀ je hotel Chriſtuſav im. ed. m Ioger ratat ǀ njegova zhednost nej bila lastna, ampak Chriſtuſava im. ed. ž ǀ de bi Vera Chriſtuſaua im. ed. ž tulikajn gori ne iemala ǀ platnu v'kateru je bilu ſavitu truplu kriſtuſavu im. ed. s ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga rod. ed. m je bila osdravila ǀ Na dan Chriſtuſaviga rod. ed. m karſta ǀ na dan britke martre Chriſtuſave rod. ed. ž ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga rod. ed. s dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ Na ta veliku gud, inu prasnik, Christuseviga rod. ed. s rojstua ǀ Temu Pildu Chriſtuſavimu daj. ed. m imaio glih biti vſy isvoleni ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi daj. ed. ž vieri ǀ pogledaite enu maihinu leta Crucifix Chriſtuſau tož. ed. m peld ǀ poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau tož. ed. m peld na Chrishi perbit ǀ Imate S. Britko Chriſtuſavo tož. ed. ž martro premishlovati ǀ kadar Longinus deſno ſtran Chriſtusavo tož. ed. ž s' ſulizo je bil prebodil ǀ ſo urednost Christuſavo tož. ed. ž posnali ǀ s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu tož. ed. s oblizhe obrishe ǀ je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu tož. ed. s ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi mest. ed. ž en tard leben je pelala ǀ v' Chriſtusavi mest. ed. ž Sveti glavi ǀ Cornelius A Lapide v' imeni Chriſtuſavim mest. ed. s leta urshoh da ǀ pred Chriſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ s' beſſedo Chriſtuſavo or. ed. ž poterdem ǀ pred Criſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ Chriſtuſavi im. mn. m ſhulery ſte ǀ pridige Chriſtuſave im. mn. ž nyh terda Serza nej ſo hoteli omezhiti ǀ lete Chriſtuſaue im. mn. ž goſtorie ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi ǀ kulikajn Svetih Pildu Chriſtuſavih rod. mn., inu Mariæ Divize ſe vidi pò ſvejti ǀ proſsim sa pet Karuavih Chriſtuſavih rod. mn. Ran ǀ kakor ſe doli s'Chriſtuſavih rod. mn. beſsed vſame ǀ tem Chriſtuſavem daj. mn. goſtariem vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ k' nogom Chriſtuſavem daj. mn. poklekniti ǀ sa Chriſtusave tož. mn. m Shlushabnike ǀ Chriſtuſave tož. mn. ž nogè opere ǀ Ta sholzh bi nebil shnable Chriſtusave tož. mn. ž oſtrupil ǀ Kadar je Joannes v'jezhah Chriſtuſeua tož. mn. s della shlishal ǀ pò Christuſavih mest. mn. beſſedah ǀ per Chriſtuſaveh mest. mn. nogah je ſtala → Kristus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
očenaš -a m očenaš:
kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh tož. ed., inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ǀ O greshna dusha, katera s' mladiga ſi vezhkrat prekolnila, kakor ozhenashu rod. mn. smolila (V, 522) ǀ inu vſaki Torek eno ſvejzho pred Pildam S. Annæ pershgati, try ozhe nashe tož. mn., inu try zheszhene ſi Mariæ ſmolit (III, 401) → očanaš
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
pismo -a s 1. pisanje:
ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma rod. ed. ǀ Takrat pak prishal bo kakor en Præceptor, ali Mojster, kateri pred ſabo poklizhe ſvoie shularie, inu ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu tož. ed., aku je prav A, B, C, piſsal ǀ ſe vidi v' njegovih piſſmah mest. mn., inu Bukvah 2. napisan dokument:
hudizhi s' pakla ſò eniga fardamaniga vun perpelali, de je mogal piſſmu tož. ed. dati, de flegar nej nezh dolshan ǀ prezej mu ſeshteje danarje gori, ter piſmu tož. ed. ſturita ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu tož. ed. reſtargal na katerim je bilu veliku leshezhe ǀ hudizh piſsmu tož. ed. vſame, ter greſta naraſin ǀ mu neſaupaio, temuzh de s'piſſmam or. ed. poterdi ǀ Dohter ima ſvoje piſſma tož. mn., inu praude naſtrani puſtiti ǀ folsh prizhaio, folsh pershesheio, folsh piſma tož. mn. delaio, inu krive beſsede govorio ǀ faush piſsma tož. mn. dellaio, te prave skrivaio 3. pismo:
kadar ſo bila piſſma im. mn. inu poshta persla, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ Oh kulikajn piſſim rod. mn. je piſſala ǀ Na mejſti Corrieria en Angel je bil perneſſil piſſma tož. mn. S. Antonu v' Paduo s' Portugala ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene piſsma tož. mn., nezhiſte pilde ǀ So prishli kakor Corrieri s' piſſmami or. mn. → Sveto pismo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Polonija ž osebno lastno ime
Apolonija:
kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ cit. daj. ed. (I/1, 184) → Apolon(ij)a
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
puštob -a m črka:
Ta pushtob im. ed. B, Brumnost je prevezh vmadeshen ǀ Ta pushtop im. ed. H, Hualeshnost, ſtoij krumpastu ǀ ta pustob im. ed. A, nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Tapushtob +mest. ed., P, Prasnik nema obene podobe s'moim ǀ nikar eniga pushtoba rod. ed. nej ſi prou ſturil ǀ namejſti pushtaba rod. ed. V ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo rod. ed. poſnala na ſemli ǀ ta pushtob tož. ed. ſi piſsal ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom or. ed. premiſluval ǀ aku njeh pushtobi im. mn. ſo glih njegovim pushtabam ǀ s'teh velikijh pushtobou rod. mn. ǀ aku njeh pushtobi ſo glih njegovim pushtabam daj. mn. ǀ je bil te slate pushtobe tož. mn. s'slatom ſturil sapiſſat ǀ ſò te pushtabe tož. mn. ſapiſſane nashli ǀ de bi s' slatimi pushtobi or. mn. yh v' nasha ſerza sapiſſali ǀ Angely bodo s'slatimy puſhtobj or. mn. vashe dellu samerkali ← srvnem. buochstap ‛črka’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Simon -a m osebno lastno ime
Simon:
Simon im. ed. Pharisæus je zhes Madaleno marmral ǀ Simon im. ed. Petrus je odgovuril ǀ Isvelizhan ſi ti Simon im. ed. Jonau Syn ǀ Kakor Simon im. ed. à Caſsia je bil samerkal ǀ Simon im. ed. ſtok ordna Carmeliterskiga ǀ kaj pravi B. Simon im. ed. ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Simon im. ed. ſtylita ǀ Nej sabſtoin Simon im. ed. Machobeus imenovan ǀ ſimon im. ed. à Caſſia pravi ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Pokorszhina S. Simona rod. ed. ǀ je djala S. Simonu daj. ed. Stoku Generalu Carmelitanskiga Ordna ǀ Simonu daj. ed. Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena ǀ je bil povabil v' goſtie tiga verniga Simona tož. ed. Machobeeria, inu njegove Synove 1. Símon, lat. V Simon, Jonov sin, rojstno ime apostola, bolj znanega pod vzdevkom Peter (SP Mt 16,17) 2. Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec 3. Sv. Símon Stock (pribl. 1165–1265), karmeličan 4. Símon Stilít Starêjši (pribl. 390–459), samotar, ki je skupaj pribl. 40 let preživel na zanj postavljenem stolpu. 5. Símon Makabêjec (SP 1 Mkb 2,3) 6. Símon, čarodej (SP Apd 15,14); → Simeon, → Šimon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Tomaž -a m osebno lastno ime
Tomaž:
Thomash im. ed. terd kakor diament nej hotel verjeti ǀ S. Thomash im. ed. Aquinates sposna ǀ Letu je vednu premishloval, inu ſposnal ta Imeniti, inu Bogaboyezhi Thomash im. ed. Morus, Ta veliki Engelenderski Canzler ǀ kakor Thomash im. ed. de Kempis pravi ǀ Thomash im. ed. Cantipratænſis pishe ǀ Od katere pravi Thomash im. ed. Boxius ǀ Kir ſamerka Thomash im. ed. Anglus ǀ kakor je bil S. Thomash im. ed. de Florentia ǀ Reſnizhnu tedai je dial od takorshneh Card. Thomash im. ed. Georgius ǀ kakor vuzhi ta Angelski Dohtar s. Thomas im. ed. ǀ s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas im. ed. Ordna S. Romualda ǀ S. Thomas im. ed. de Villanova pravi ǀ Thomas im. ed. ſtapletonus, zhegar beſſede ſò lete ǀ kakor pravi. S. Thomaſs im. ed. Aquinates ǀ Kateru je samerKal S. Tomas im. ed. ǀ Tomash im. ed. de Kempis ozhitnu nam iskashe ǀ kakor ſe bere od … S. Thomasha rod. ed. Cantuarienskiga ǀ NA DAN S. THOMASHA rod. ed. APOSTELNA ǀ beſsede S. Thomaſa rod. ed. à Villa Nova ǀ berem od Thomaſha rod. ed. De Kempis ǀ kakor Margarita Hzhij Tomaſha rod. ed. Mora Engelenderskiga kraila kancelaria ǀ Ter ſe oberne k' Thomashu daj. ed. ǀ Thomaſhu daj. ed. de kempis je taku G: Bug govuril ǀ poshlushaj S. Thomasha tož. ed. ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu mest. ed. Apoſtelnu ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam Thomasham or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Dominicarny s' Thomasam or. ed. De Aquino ǀ satorai sposnam s'Thomasham or. ed. de kempis 1. Sv. Tomáž, lat. V Thomas, apostol (SP Mt 10,3) 2. Sv. Tomáž Akvínski (1225–74), dominikanec, cerkveni učitelj 3. Sv. Tomáž More (1477–1535), državnik in mučenec, razglašen za svetnika 1935 4. Tomáž Kempčán, srlat. Thomas a Kempis s pravim imenom Thomas Hemerken (1379–1471), avguštinec, mistični pisec, poimenovan po rojstnem mestu Kempen v Porenju, avtor dela Hoja za Kristusom 5. Tomáž Kantimprát, srlat. Thomasus Cantimpratensis (1201–72), poimenovan po brabantski opatiji Cantimpré, teolog, pisec, pridigar 6. V dostopni literaturi ni zaslediti Tomaža s priimkom Boxius. 7. Tomáž iz Jorza, imenovan Anglus (umrl 1310), dominikanec ali Tomáž Valižánski (umrl 1360), ki ima enak vzdevek 8. Sv. Tomáž Bellacci Florentínski (1370–1449), kapucin 9. sv. Tomáž Georgín 10. Tomáž, nem. plemič, učenec sv. Romualda 11. Sv. Tomáž iz Villanove (1488–1555), znameniti pridigar, škof 12. Tomáž Stapleton, agl. Thomas Stapleton (1535–98), oporečnik anglikanstvu 13. Sv. Tomáž Becket (1118–70), nadškof v Canterburyju, → Kantuarijenski; → To., → Tom.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
alkimist -a m alkimist:
vejm, de Alchimiſti im. mn. pravi, de Lapis Philoſophorum ima to muzh, de s'kotlovine, inu s'shelesa slatu ſtury (II, 452) ← it. alchimista; → alkim(ij)a
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
b nepreg. m (črka) b:
ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B im. ed., je umasan (I/207) ǀ Ta pushtob B im. ed., Brumnost je prevezh vmadeshen (I/1, 208)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
c nepreg. m (črka) c:
ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C im. ed., je krumpast; D, je gardt; E, je premaihin ǀ Ta pushtob C im. ed., Cirku je napek ſturjen ǀ ta ſtrela nebeska je bila odbila taiſti pushtop C tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čaščena si Marija nepreg. zdravamarija:
Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria tož. ed. ſmolit (I/1, 184) → češčena si Marija, → češčena Marija, → avemarija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čudež -a m čudež:
ta Sacrament je en tak velik zhudesh im. ed., inu Mirakel ǀ Maria Diviza je bila en shpegu, inu zhudesh im. ed. teh zhednosti ǀ bi ta zhudeſh im. ed. ſe sgodil ǀ je bil en velik zudesh im. ed. ǀ ſo k'vejeriu prishli de bi taisti zhudesh tož. ed. vidili ǀ s'tem zhudeshom or. ed. Mojſses njemu je hotu rezhij ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi im. mn., inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy ǀ Ieſt samerkam de veliku zhudeshu rod. mn. Mojſses zhes Faraona je bil sturil ǀ verouati njegouem djainu, zhudeſhom daj. mn., inu mirakelnom ǀ je velike zhudeshe tož. mn. dellal ǀ vy zhudeshe tož. mn., inu mirakelne nevidite ǀ aku hribe s'beſsedo prenasha: aku zhudasha tož. mn. kodarkuli hodi della ǀ s'kusi njega bo zhudedeſha tož. mn. takushna delal ǀ nemara sa zhudesha tož. mn., inu shtrajfinge ǀ nad temi zhudeshi or. mn. ſe ſo mozhnu zhudili Tomšič 1930: 10, domneva, da zapisi kažejo na čudeš, -a. Zapisa zhudasha (s ponaglasnim akanjem) in zhudesha imata končnico pod vplivom oblike čudesa od → čudo, zapis zhudedeſha pa poleg tega še pomotoma ponovljeno zaporedje črk de.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
d nepreg. m (črka) d:
ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal … D im. ed., je gardt (I/1, 207)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
e nepreg. m (črka) e:
oſsel nevidish de ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C, je krumpast; D, je gardt; E im. ed., je premaihin (I/1, 207) ǀ Ta pushtob E im. ed., Exempel, je ſilnu spazhen (I/1, 209) ǀ zhe en ſam pushtob preloshimo v' Ime tiga shenina, namrezh E tož. ed., namejſti pushtaba V (III, 113)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Hugo -g(on)a m osebno lastno ime
Hugo:
pravi Hugo im. ed. Cardinalis ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil Hugo im. ed. Cardinal ǀ kakor pravi Hugo im. ed. à S. Victore ǀ pravi Hugo im. ed. Charenſis ǀ Hugo im. ed. Carenſis perloshj ǀ pishe Hugo im. ed. de S. Victore ǀ Hugo im. ed. Victorinus je sapiſſanu puſtil ǀ Taku resklada Hugo im. ed. Florentinus ǀ Hugo im. ed. Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen leben je pelal ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu daj. ed. ǀ zhakamo Firshta Hugona tož. ed. ǀ Poſhluſhajte Huga tož. ed. Cardinala 1. Húgo Kándid, srlat. Hugo Candidus (umrl 1099 ali kasneje), kardinal 2. Húgo iz samostana sv. Viktorja (1096–1114), filozof, teolog in mistični pisec 3. Húgo iz San Cara (pribl. 1190–1263), kardinal 4. Neki opat z imenom Húgo 5. Neki florentinski knez z imenom Húgo; → Ugo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Iskarijotov -a prid. Iškarijotov:
sa volo te preklete faratarje Iskarjotave rod. ed. ž (III, 187) → Iskarijot(a), → Iškarijot
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
kapucinarski -a prid. kapucinski:
Ioannes Bonus ordna S. Auguſtina, Iosephus à Leoniſsa ordna Capucinerskiga rod. ed. m ǀ de po ſmerti bi ga oblekli v'Capucinersko tož. ed. ž ſuknio ǀ v'Capucinersko tož. ed. ž ſuknio ga oblezheio ǀ Berem v' nashih Capucinerskih tož. mn. ž Bukvah → kapucinar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Kornelius m osebno lastno ime
Kornelij:
taku piſhe Cornelius im. ed. à Lapide ǀ Pater Cornelius im. ed. Damkert Ieſuviter je jo sfaril 1. Kornélij iz Steena, srlat. Cornelius a Lapide, pravo ime Cornelis Cornelissen van den Steen (1567–1637), flamski jezuit in razlagalec Svetega pisma. Krajevno ime v priimku van den Steen, ki izvira iz niz. steen ‛kamen’, je prevedeno z lat. lapis ‛kamen’. 2. → Damkert
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
koštrun -a m koštrun:
mu napruti pride en debeli cashtrun im. ed. ǀ s' eno kakush, s' eniga kashtruna tož. ed. ſe dolgu zhaſſa kup dela poprej kakor ſe sglihaio ǀ veliku ovaz, kaſtrunu rod. mn., inu telet ǀ ſo offrovali uvole, telleta, kashtrune tož. mn., golobe, garlize ǀ kadar je Bogovom telleta, ouce, inu koshtrune tož. mn. offroval ǀ Elias je G. Bogu offroval vuole. Salomon ouzhize, Cashtrune tož. mn. ← it. castròne ‛koštrun’; zapisi z a v prvem zlogu izkazujejo prednaglasno akanje.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
krumpast prid. kriv, zakrivljen:
ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C, je krumpast im. ed. m (I/1, 207) ǀ ty Kateri paK imajo Krumpast tož. ed. m nuſs pravio de ſo hudobni, inu neuſmileni (I/2, 3) ǀ vſij taisti, Kateri imajo en dolh nuſs, ali pak krumpast tož. ed. m, ali cilu majhin (I/2, 3) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. krump ‛kriv, krivo raščen’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
merkati -am nedov. 1. paziti:
nemarate merkat nedol. na vashe otroke ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat nedol. na tu kar ſe moli ǀ de bi ga bandishali s' deshele zhe ga nemirkash +2. ed. ǀ flisnu merka 3. ed. debi mogal kateriga oshpegat ǀ mirka 3. ed. na beſſede, kakor de bi ſam Bug govuril ǀ ony vſelej merkajo 3. mn. tu nar bulshi, inu shlahtnishi vkrasti ǀ fliſſnu yszheio, mirkaio 3. mn., shpegaio ǀ mirkajo 3. mn. de ſe ym neſamerio ǀ merkajte vel. 2. mn. sdaj, bo padla, inu djala, hudizh je mene omotil ǀ Ta pustob A, Andoht, nej ſi prav merkal del. ed. m na moje piſsmu ǀ Skerbnu je mirkal del. ed. m na dushe njemu poduarshene ǀ vy na letu nej ſte merkali del. mn. m, temuzh vſe skusi ſte hudu dellali ǀ aku bodò prau mirkali del. mn. m, inu poshlushali 2. poznati:
uprasha po teh drugyh ſnanyh minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà +3. ed. ← srvnem. merken ‛paziti, opazovati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
napisati -pišem dov. napisati:
ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C, piſsal, kakor on mu je neprej napiſsal del. ed. m naprej napisati 1. napisati zgled:
Mojſter, kateri vuzhij ſvoie shularje piſsat, ta ym naprej napiſhe 3. ed., inu sapovej de imaio na njegove pushtobe gledat 2. predpisati:
Mojſter Chriſtus Ieſus nam je naprej napiſsal del. ed. m, koku imamo shivèti Zveza naprej napisati je kalk po nem. vorschreiben.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
obljuba -e ž obljuba, zaobljuba:
ta obluba im. ed. je naroKi samerKana ǀ pravi pot v'deshelo te oblube rod. ed. ym ie kasal ǀ je oblubo tož. ed. ſturil od shenskih Pershon ſe sdershati ǀ Vna dekilza jo da s'eno golufno oblubo tož. ed. ǀ Zhes nekatere tedne na njeh oblubo tož. ed., inu ſapovid Boshjo poſabio ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo or. ed., inu shenkigo na ſvoio vero perpravil ǀ nijh oblube im. mn. ſe ſo dopolnjle ǀ v'neuarnosti ſtu oblub rod. mn. ſte ſturili Meni ǀ Ah kulikain oblubi rod. mn. ſturj A S: Poloniæ ǀ kadar vidi, de sa te oblube tož. mn. nemaraio, yh krega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
osel -sla m 1. osel:
en groſovitin oſſel im. ed. v'kambro pride ǀ derua je neſſil kakor en oſſil im. ed. ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol, ali oſsil im. ed. pade ǀ Hudizh pak de je ena garda ſpaka, glavo de ima kakor en lintuorn … vsheſſa velike, kakor oſſal im. ed. ǀ oſsu im. ed. pravi, ſmerdi Kokar kuga ǀ dokler je taiſto is Osla rod. ed. perpravil ǀ levu je vuprashal osla tož. ed., kaj ſe tebi ſdy ǀ pokashe na oſsla tož. ed., inu vouka ǀ popade palzo sazhne oſla tož. ed. goislat neusmilenu ǀ ena kmetushka shena je na enem osli mest. ed. jesdla ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem oslam or. ed. ǀ oſsly im. mn. groſovitnu ſtrashnu tullio 2. neumen človek:
oſsel im. ed. nevidish de ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ ſte pravij oſslij im. mn. < slovan. *osьlъ̏ ← germ. (got. asilus) ← lat. asellus, manj. od asinus ‛osel’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
patriark -a m starozavezni očak:
David je bil pohleun, vener Patriark im. ed. Joſeph je bil zhiſtishi ǀ berem od ioſepha Patriarka rod. ed. iacoba synu ǀ kakor Rachael Jacoba Patriarca rod. ed. Shena ǀ Thamar Neveſta Patriarka tož. ed. Juda je zhakala ǀ s'Iacobam Patriarkam or. ed. rezite ǀ gredò ty shlahtni Gospudy Preroki, inu Patriarki im. mn. ǀ njega dvej shene ſò porodile 12. Patriarkou rod. mn. Judouſkiga Roda ǀ je hotel v'zhloveski podobi veliku krat ſe prikasat Prerokom, inu Patriarkom daj. mn. ǀ s'Preroki, inu Patriarki or. mn. govorit ǀ G. Bug je hotel s' Preroky inu Patriarky or. mn. govorit ← it. patriarca; → patriarh(a)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
perlin -a m biser:
Zhe perlin im. ed. nej sfetal taku nej nezh ureden ǀ kaku ſe ſaredj, inu raſte ta shlahtni perln im. ed. ǀ Ta kateri hozhe en morski perlin tož. ed. vdobit, inu najti, more shtentat, inu dragu ga plazhat ǀ kadar ta sgubleni perln tož. ed. je bila nashla ǀ ſò shtimani, inu vredni kakor perlni im. mn. ǀ Crates Philoſophus, kateri je imel en velik shakel shlahtneh kameinou, inu perlnou rod. mn. ǀ kakor Plinius pravi od teh morskih perlinou rod. mn. ǀ Kaj more pomenit, de vrata ſo s'perlnu rod. mn., inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou ǀ De bi jest ſi sadubil vezh … perlnu rod. mn., Kakor Krajliza Cleopatra ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne tož. mn. ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline tož. mn. yskal ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni or. mn. pokril ← srvnem. perle < stvnem. per(a)la ← vlat. pernula ‛biser’; → perla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
potrdenje -a s potrditev:
K' poterdeinu daj. ed. tiga samerkajte ǀ k'poterdejnu daj. ed. te riſnize v's: Piſmi en Exempel naidem ǀ H'poterdeinu daj. ed. lete reſnize pishe Cornelius à Lapide ǀ K'potardeinu daj. ed. tega premiſlimo kaj S: Piſsmu od lie Iacobave Shene pravi ǀ K'poterdeniu daj. ed. tega, Najdem v's. piſsmi ǀ k' peterdejnu daj. ed. tiga samerkajte
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prav prisl. prav:
kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah nashal de nebode prau piſsanu ǀ vej de ta drugi ima pravu ǀ bodite tedaj vy pametnishi, inu prauu zhiſtu spovejdajteſe ǀ Inu de vſe letu pride od straha Boshjga, David je bil prauv ſposnal ǀ kadar bi my praù premiſlili kaj s'enu S. Mejstu je Cerku ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C, piſsal ǀ nikar eniga pushtoba nej ſi prou ſturil ǀ Leta Catharini prou dâ ǀ Kateri, ſe prou vſih nijh grehou nespovedo ǀ ti nei ſi provu poprej premislil ǀ hodi eden ushe dolhu zhaſsa K'meni vaſs, ſmo ſi prov dobri, bi eden sa tiga drugiga vmerl za prav zares:
shena ga sazhne zukat, ter samerka de sa pravu je mertu, ta zhaſs sazhne sa pravu jokat, inu shrajat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prepad -a m prepad:
grè v' prepot tož. ed. tiga vezhniga terplejna ǀ sazhne tezhi v' prepot tož. ed. tiga vezhniga pogubleina ǀ vſe nashe veſselje v'prepot tož. ed. tega terplejnia potegnil Pisanje etimološkega kratkega a z o je posledica levo stoječega dvoustničnika.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
škarpijan -a m škorpijon:
shkarpian im. ed. ima topelt vsta ǀ En skarpian im. ed., kateri ſledniga oſkruni, kateri ſe k'njemu pertisne ǀ kakor en ſcarpian im. ed., kir s' rokamy objeme, s' vſtmy kushne, ali k' sadnimu s' repam v' bode, inu oskruni ǀ jejza eniga Shkarpiana rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa de bi ga neuvjedel, ene kazhe de bi ga nevupizhila, eniga shkarpiana rod. ed. de biga neubodel ǀ tvoji tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani im. mn. ǀ obari naſs Bug od tazih shkarpianu rod. mn. železni škarpijan neka mučilna priprava:
drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … shelesne shkarpiane tož. mn. s'katerimi kosho s'shivota ſo ijm tergali ← srvnem. sc(h)orpiōn, it. scorpione < lat. scorpiō ← gr. σκορπίος ‛škorpijon’; prvi -a- je morda nastal po prednaglasnem akanju, drugi pa po vokalni harmoniji, prim. tudi pri Kastelec-Vorencu ṡhkarpián ‛scorpio, vel scorpius’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
umadežan -a prid. 1. umazan, zamazan:
Ta pushtob B, Brumnost je prevezh vmadeshen im. ed. m ǀ de bi bily vmadesheni im. mn. m kakor kotili, v'katerih shivini kuhate 2. moralno omadeževan, oskrunjen:
ta katiri je vmadeshan im. ed. m s' naglaunem greham ǀ je bil taku umadeshan im. ed. m, inu oſtunden, ratal ǀ Koku vumadeshan im. ed. m, inu negnuſen Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ duſha bò vmadeſhena im. ed. ž ǀ poſsoda vashiga serza je umadeshena im. ed. ž, inu negnusna ǀ de Siglih leta s. Diuiza pride od Adamaviga roda, vener nej v'madeshana im. ed. ž Kakor vsi ti drugi Admavi otrozij ǀ szhisti kar je umadesheniga rod. ed. s ǀ KjeKaj Kar vmadeſhenigaje rod. ed. s+ nepride ǀ oprati ſvojo umadesheno tož. ed. ž dusho per ſtudenizu te S. pakure ǀ aku tuojo dusho negnusno, inu vumadesheno tož. ed. ž imash ǀ veliku minie imate poſtavit S. Rus. T. v' vasho umadeshano tož. ed. ž dusho ǀ jest imam umadeſhano tož. ed. ž duſho ǀ De bi tvojo vmadesheno tož. ed. ž dusho ozhiſtil ǀ Operij tuojo umadeshno tož. ed. ž dusho ǀ de bi s'ſolsamy vaſhe vmadeſhene tož. mn. ž duſhe oprali s'Kusi post Zapisi z -en(-) sicer lahko kažejo na izpeljavo iz umadežiti, prim. pri Kastelec-Vorencu vmadeṡhiti ‛contemerare, maculare’, vendar se zdi bolj verjetno, da odsevajo palatalno izreko nenaglašenega a za palatalom; → madežan.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zabeljen -a prid. zabeljen:
ſiele nej sadoſti sabelanu im. ed. s (V, 406) Zapis domnevno vsebuje hiperkorektni a, kot da bi nenaglašeni e nastal po preglasu za palatalom. Zato bi bilo manj verjetno nastaviti sicer nepotrjeno zabeljan.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zmešen -a prid. pomešan, zmešan:
zhe tezhe po semli katera je smeſhèna im. ed. ž s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne (I/1, 190) Mogoče bi bilo sicer izhajati iz → zmešan in domnevati prehod nenaglašenega a > e za palatalom, vendar v prid nastavku zmešen, kar je deležnik od zmesíti, govori naglasna oznaka.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
zmoliti -im dov. zmoliti:
kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit nedol. ǀ vezhkrat eniga ozha Nasha nemorimo smolit nedol., de bi druge misli nam noter nepadle ǀ tedne, meſize, inu leita pretekò, de nesmolish +2. ed. en Sveti Roshenkranz ǀ Kumai smoli 3. ed., polè Rabecca ta lepa, inu zhedna dekelza h' shterni pride ǀ de ſi lih po nyh grobah, sharhah hodio, eniga Ozha Nasha neſmolio +3. mn. ǀ je vſſelei en Ozha Nash, inu zheszheno Mario ſmolil del. ed. m ǀ Aku ti en ſam Ozha Nash bosh smolil del. ed. m ǀ kadarkuli eno zheszhena ſi MARIO je ſmolila del. ed. ž ǀ s' mladiga ſi vezhkrat prekolnila, kakor ozhenashu smolila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ab cit. predl. z abl. od, iz:
Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Abager -a m osebno lastno ime
Abgar:
V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Abakuk -a m osebno lastno ime
Habakuk:
pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Abelnov -a prid. Abelov:
sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Abiron -a m osebno lastno ime
Abiram:
kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Abisaj -a m osebno lastno ime
Abišaj:
Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Abner -a m osebno lastno ime
Abner:
Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Abra(h)am -a m osebno lastno ime
Abraham:
Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Abrahamov -a prid. Abrahamov:
kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Abram -a m osebno lastno ime
Abram:
berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Abramov -a prid. 1. Abrahamov:
Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov:
Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Absolon -a m osebno lastno ime
Absalom:
Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Absolonov -a prid. Absalomov:
samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
absolucijon -a m odveza:
nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Abundij -a m osebno lastno ime
Abundij:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Adalbert -a m osebno lastno ime
Adalbert:
de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Adam -a m osebno lastno ime
Adam:
Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Adamov -a prid. Adamov:
Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Adonid -a m osebno lastno ime
Adonis:
neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
advent -a m advent:
ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Agag -a m osebno lastno ime
Agag:
Samuel ſe je bil reſerdil zhes Saurashnika boshiga Krajla Agaga tož. ed. (V, 401) Agág, amalečanski kralj (SP 4 Mz 24,7, 1 Sam 15,8)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ageus -a/-eja m osebno lastno ime
Agej:
Inu raunu te miſli je bil Agæus im. ed. Prerok ǀ Ob zhaſſu Preroka Aggeuſa rod. ed. je bila vſtala ena velika lakota ǀ skuſi Aggea tož. ed. Preroka ym povej Agêj, lat. V Aggaeus, prerok (SP Ag 1,1); → Ageas
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Agilulf -a m osebno lastno ime
Agilolf:
Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa tož. ed., inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Ágilolf, praoče Agilolfingov, po njem imenovanega najstarejšega bavarskega vojvodskega rodu, ki je vladal do 788, ko je oblast prevzel Karel Veliki.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Agrikolaus -a m osebno lastno ime
Agrikolaj:
Agricolaus im. ed. neusmilenishi rata (III, 153) ǀ ſo tekli Agricolauſu daj. ed. pravit (III, 149) ǀ je bil poslal Agricolausa tož. ed. v' letu meſtu ſebaſte de bi vſe karshenike pomuril (III, 147) Agrikoláj, lat. Agricolaus (3.–4. stol.), cesarski namestnik v Armeniji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Agripa -a m osebno lastno ime
Agripa:
inu gdu nevej de Herodesh Agripa im. ed. je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ Iudouski krajl Agrippa im. ed. ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ ſim bral od agrippa rod. ed., kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia ǀ Menenia kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa rod. ed. milu ſe ie iokol 1. → Herodež 1. 2. Agrípa, služabnik rimskega gospoda → Menenija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ahab -a m osebno lastno ime
Ahab:
Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ahan -a m osebno lastno ime
Ahan:
Ti, ti ta tatinski Achan im. ed., kateri kar moresh ukradesh ǀ tatinski kakor Achan im. ed. ǀ ta je bil en tat, kakor Ackan im. ed. ǀ od tiga folsh Preroka Balama: od Achana rod. ed. Ahán, Karmijev sin, ki je ukradel predmete zakletve in bil zato skupaj s svojo družino in živino kamenjan (SP Joz 7,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ahiles -a m osebno lastno ime
Ahil:
Achilles im. ed. Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem oblezhe ǀ de bi glavo imèli s'shelesa … ſerze kakor Akilles im. ed. ǀ ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa rod. ed. ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa rod. ed. ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou Ahíl, gr. Ἀχιλλεύς, lat. Achilles, mirmidonski kralj, gr. junak pred Trojo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ahimaas -a m osebno lastno ime
Ahimaac:
Achimaas im. ed., kadar je bil posdravil Davida (II, 527) Ahimáac, lat. V Achimaas, Cadokov sin (SP 1 Sam 14,50)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ajd -a m ajd, pogan:
Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ajdovski -a prid. ajdovski, poganski:
leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Akab -a m osebno lastno ime → Ahab
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
akvitanski -a prid. akvitanski:
S. Bernardus je bil gliha S. Thadæuſu … njegou Gospud Ozha Teccelinus … njegou Striz. Gulielmus Aquitanski im. ed. m Groff (III, 452) ǀ G. Bug ga je bil ushlishal, inu dal to bogoboyezho Firshtnio Agnes, Aquitanskiga rod. ed. m Firshta Hzher (V, 83) → Akvitanija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Alberik -a m osebno lastno ime
Alberik:
Enkrat ſe je bila prikasala Alberiku daj. ed. Appatu (III, 455) ǀ B. Alberico daj. ed. Ordna S. Bernarda je bila pernesla eno belo kuto (IV, 315) Sv. Alberík (pribl. 1050–1109), opat v Cîteauxu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Alcid -a m osebno lastno ime
Alkeid, tj.
Herakles:
Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida rod. ed., ſo njega malali s' Leuvio kosho, de bi dali ſaſtopit, de on je poſtaulen v' shtivejne teh Bogou (III, 102) Gr. bajeslovni junak Hêrakles, gr. Ἡρακλῆς, simbol moči in možatosti, se je po starem očetu Alkaju imenoval tudi Alkeíd, gr. Ἀλκείδης, lat. Alcides; → Herkules 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Aleksius -a m osebno lastno ime
Aleksij, Aleš:
Alexius im. ed. ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda Euffemania ǀ Moje ime je Alexius im. ed., moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes ǀ kakor je S. Paulinus sahualil eniga Rimskiga Gospuda Alexiuſa tož. ed. is imenam 1. → Ales(ij) 2. Neki rimski gospod
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Alemeon -a m osebno lastno ime
Alemeon (?):
kakor uni is imenam Alemeon im. ed., Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi ǀ Od tiga Alemeona rod. ed. ſim bral, de on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa (V, 486) Morda je mišljen Alémeon, gr. tragiški junak. Vendar ni izključena napaka, namreč da je mišljen Alkmeon II., Megaklov oče; → Megakl(es).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Alkaran -a m stvarno lastno ime
Koran:
kakor de bi bili perſegli v' Mahometau Alcaran tož. ed. ǀ Satorai nezh nenuza de edn pravi jest verujem v's. Evangeli, inu vener shivi po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu mest. ed. ſapiſano je pustil ǀ katero ta hudobni sapelavi Mahomet ym je dal, inu v' ſvojm Alcharanu mest. ed. sapiſano puſtil → Alkoran
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Alkoran -a m stvarno lastno ime
Koran:
Mahomet pak od kershenikou v' ſvojm Alcoranu mest. ed. je sapiſſanu puſtil (IV, 19) ← arab. al ḳur'ān ‛koran’; → Alkaran
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
alvernenski -a prid. alvernski:
kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga rod. ed. m, od S. Amata Senonenskiga (IV, 315) → Alvernija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Amalek -a m osebno lastno ime
Amalek:
Jeſt ſim samerkal, inu sraital vſe karkuli je Amalech im. ed. hudiga ſturil mojmu isvolenimu folku (V, 232) ǀ Bug je konzhal krajla Amalecha tož. ed., inu vus njegou rod (II, 111) ǀ ti pak ſi ſe shonal, inu shiviga puſtil Krajla Amaleka tož. ed. (V, 479) Amálek, Elifazov sin in poglavar v edomski deželi (SP 1 Mz 36,12)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
amalekitarski -a prid. Amalekov:
Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi v' deshelo Amalechitersko tož. ed. ž (V, 231) → Amalek
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Aman -a m osebno lastno ime
Haman:
Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Amand -a m osebno lastno ime
Amand:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … korarij s. Amanda tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Amánd, belgijski apostol, škof v Maastrichtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Amasov -a prid. Amasajev:
Joab General ſe je sa tiga ner vekshiga priatela Amaſaviga tož. ed. m dellal (V, 189) Amasá (SP 2 Sam 17,25)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ambašador -a m odposlanec, ženitovanjski posrednik:
samerka Ambashador im. ed. zviblajne te Naveſte ǀ Odgovory Ambaſhador im. ed. ǀ ona poda ſvojo roko Ambaſhadoru daj. ed. ǀ K' ſadnimu poſhle eniga Ambaſhadora tož. ed., de bi ſnubil inu tu shenituaine sklenil ǀ Naveſta uprasha Ambashadora tož. ed. ǀ poshle eniga drugiga Ampashadora tož. ed. … namrezh Archangela Gabriela ← it. nar. ambasciador(e); → bašador
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ambrož -a m osebno lastno ime
Ambrož:
kakor pravi S. Ambrosh im. ed. ǀ pravi S. Ambros im. ed. ǀ S. Ambrash im. ed., de je zhaſt S. Troyze ǀ S. Amrosh im. ed. pak pravi ǀ Nikar skuſi zhebelle kakor S. Ambrosha tož. ed. ǀ vprashajte Svetiga Ambroſa tož. ed. ǀ inu tu vam ſprizhem s' S. Ambrosham or. ed. Sv. Ambróž, lat. Ambrosius (340–397), cerkveni učitelj, nadškof v Milanu, zavetnik voskarjev in čebelarjev; → Ambrosius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
amerikanski -a prid. ameriški:
kakor nej ſo shkodovale une Amerikanske im. mn. ž kazhe (II, 33) → Amerika
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Amnon -a m osebno lastno ime
Amnon:
Amnon im. ed. ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ta salubleni Mladenizh … je bil sbolel … kakor en drugi Amnon im. ed. ſa volo lubesni ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere Thamar, katera je djala Amanu daj. ed., kadar poſili je hotel nezhiſtoſt shnio doperneſti ǀ Abſolon povabi Amona tož. ed., de bi shal vun s'mejſta ſe reſluftat Amnón, Davidov sin (SP 2 Sam 3,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Amon -a m osebno lastno ime → Amnon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
amorejarski -a prid. amorejski:
S. Auguſtinus is tiga Amhorreorskiga rod. ed. m folka sklene, de vſakitirimu greshniku ſe glihi vishi godj (V, 229) → amorenski, → Amore(us)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
amorenski -a prid. amorejski:
kar Mojſſes je djal h' Krajlu Amorenskimu daj. ed. m (III, 554) → amorejarski, → Amore(us)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Amos -a in nepreg. m osebno lastno ime
Amos:
Amos im. ed. Prerok je djal ǀ Kmet je bil Amos im. ed. Prerok ǀ sagvisha nas skuſi Amoſa tož. ed. Preroka ǀ je shugal s' kuſi Amos tož. ed. Preroka ǀ Nad leto neuſmilenoſtio ſe nemorem sdershati, de bi neklagoval s' Amoſam or. ed. Prerokam Ámos, prerok (SP Am 1,1, Tob 2,6)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Amsan -a m osebno lastno ime
Amasa:
Ioab je bil abnera, inu amſana tož. ed. vbyl (II, 356) Amasá, Jeterjev sin, ki ga ja Absalom namesto Joaba postavil za poveljnika vojske in ki ga je po Absalomovi smrti ubil Joab (SP 2 Sam 17,25).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ana -e ž osebno lastno ime
1. Ana:
Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana:
Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Anaksers -a m osebno lastno ime
Anaksarh:
ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ananijev -a prid. Hananijev:
tvoj greh bres vſe glihe je bil vezhi kakor Annaniau im. ed. m, inu Saphiræ ǀ vaſſ ima gvishnu preſtrashit shtraifinga Annaniaua im. ed. ž, inu Saphiræ (V, 203) → Ananija(s) 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Anas -a m osebno lastno ime
Hana:
Sydj ta offertni Annas im. ed. s' to Judousko Gosbodo ǀ Od Annasa rod. ed. ga pelleio h' Kaiffeshu ǀ s'verta Getſemani k'Annasu daj. ed., kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu, inu ſupet Pilatuſsu ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu daj. ed. Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà Hána, gr. Ἅννας, lat. V Annas, veliki duhovnik (6–15), Setijev sin, ki je tudi po preteku svoje službe ohranil naslov in velik vpliv (SP Lk 3,2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
andohtljiv -a prid. pobožen:
en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Andrej -a m osebno lastno ime
Andrej:
Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei im. ed., S. Filip ǀ Ribizh je bil S. Andri im. ed. ǀ S: Andri im. ed. rajsha v'Schitio ǀ po exempelnu S. Andrea rod. ed. Svete miſly v' ſerze ukoreninit puſtil ǀ NA DAN SVETIGA ANDREA rod. ed. APOSTOLA ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis Krajla Andrea rod. ed. Shena bo rodila eno Hzher ǀ obernimoſe k' S. Andreu daj. ed., kateru dua cella dny je perbit na krishu viſſil ǀ je bil poklizal dva brata, Petra, inu Andrea tož. ed., katera sta bila Ribizha ǀ Videm S. Andrea tož. ed., s' Krisham v' Rokah ǀ Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea tož. ed. Corſina 1. Sv. Andrêj, gr. Ἀνδρέας, apostol, brat sv. Petra, umrl na križu (SP Mt 4,18) 2. sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof 3. Andrêj II., ogrski kralj (1205–35), oče sv. Elizabete; → Andreas
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
andverh -a m rokodelstvo:
Jeſt ſim en shnidar: tvoj ſtan je en dober ſtan, inu en potreben andverh im. ed. ǀ vash anduerh im. ed. bo dober, inu nuzen ǀ nej sadoſti de dellu, ali andvarh im. ed. je pravizhen ǀ S. Eulogius je bil tiga andverha rod. ed. ǀ Jeſt vejm de leta andverh tož. ed. nekateri sashpotujeio ǀ v'obenem drugem andverhu mest. ed. ǀ Jupiter je bil poslal ſvojga Mercuriusa is Nebeſs na semlo, de bi restalal ludem vſe andverhe tož. mn., inu shlushbe tiga ſvejta Beseda se pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se uporablja različica → antverh.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
angel -a m angel:
pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
angelc -a m angel, angelček:
oblizhe imate Kakor en Angelz im. ed. ǀ Bug s'kusi dobre miſli, s'kusi Pridigarje, Spovednike, inu Angelza tož. ed. Variha, inu S: Vuzhenike tebe je sa myr proſsil ǀ kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza im. dv. ǀ Angelzi im. mn. ſo is Nebes doli pershli ǀ Angelzy im. mn. ſo njemu urata odperali ǀ Angelzij im. mn. ſo njegovo dusho vſeli ǀ dokler Anglezi im. mn. Mario Divizo ſo sposnali sa ſvojo Gospo ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu rod. mn., inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ Angely ſo hiteli shivat, inu taku rekozh is Angelzou rod. mn. shnidary ratali ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze tož. mn. Variche → angel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
angelski1 -a prid. angelski:
kakor vuzhi ta Angelski im. ed. m Dohtar s. Thomas ǀ aku vashe djajne je angelſku im. ed. s, tuje, aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ Shiher tedaj ta lepi Preimik is Angelske rod. ed. ž hishe bodo obdarshali ǀ ſe ti potſtopish to nedolshnoſt Angelsko tož. ed. ž, S. Claro udarit ǀ skuſi ſvojo Angelſko tož. ed. ž zhiſtoſt ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku tož. ed. s imè Seraphina gori vſela ǀ kronana s'to Angelsko or. ed. ž nedolshnoſtio → angel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
angelski2 -a prid. angleški:
inu ſamkaj ſe rajma tu kar pishe Rupertus olkot, de v Angelshi mest. ed. ž desheli, tulikain kobilz je bilu pershlu enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu (II, 41) V zapisu Angelshi je verjetno pogosta zamenjava črke k s h, prim. tako tudi S. Thomash Angelshi Dohtar (I/1, 42), namesto Angelski; → angelendarski, → engelendarski. Možno bi bilo tudi domnevanje tiskarske napake namesto Angles(h)ki in branje angleški.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Anibal -a m osebno lastno ime
Hanibal:
ble vſmilen je bil Anibal im. ed. Cartaginerski ǀ So Kakor Annibal im. ed., Kateri je vezhkrat vidil, de taisti ſloni ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala Anibala rod. ed. Hánibal, lat. Hannibal (246–183 pr. Kr.), kartažanski vojskovodja, osvojil vzhodno Španijo, premagal Rimljane pri Ticinu in ob Trebiji, prišel 211 pr. Kr. pred Rim in bil 202 pr. Kr. pri Zami premagan.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
antikrist -a m antikrist:
Antechriſt im. ed. bo vſe shaze tiga ſveta nashal (II, 409 s.) ǀ ta hudizhau Antechriſt im. ed., inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali (V, 2) ǀ ob zhaſſu tiga Antichriſta rod. ed. (IV, 3) ← srlat. Antichristus ← gr. Αντιχρίστος ‛kdor taji, da je Jezus mesija in da je telesno prišel na svet kot odrešenik’ (SP 1 Jn 1,18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Antim(i)us -a m osebno lastno ime
Antim:
jeſt ſim Anthimus im. ed. ǀ Pishe surius: De Maximianus Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje vlouit, inu sveſat S. Anthimiuſa tož. ed. (II, 403) Sv. Antím, gr. Ἄνϑιμος (mučen 302/303), škof v Nikomediji, danes İzmit v Turčiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
antiohenski -a prid. antiohijski:
Glihi vishi je bil nasaj piſſal S. Anaſtaſiuſu Antiochenskimu daj. ed. m Shkofu (IV, 77) → Antiohija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Antiohus -h(us)a m osebno lastno ime
Antioh:
Ie taisti boganerodni Antiochus im. ed., kateri hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara ǀ Zhe truplu she shiviga Krajla Antiocha rod. ed. ie taku ſmerdelu ǀ koku imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa … Krajla Anticha rod. ed. ǀ bi ſe moglu meni sgoditi, kakor timu greshnimu Antiohu daj. ed. ǀ kozhia ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa tož. ed. pobila ǀ Ty oherni Antiochi im. mn. bi Zerkounu blagu nekradili Antíoh Epifán, gr. Ἀντίοχος Ἐπιφάνης, makedonski kralj Sirije (174–164 pr. Kr.) je preganjal Jude, ki so se osvobodili pod vodstvom Juda Makabejca (SP 1 Mkb 1,10).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Antolin -a m osebno lastno ime
Antolin:
Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda Antolina rod. ed. Generala (III, 88) Na robu je referenca Pad. Chriſt polj.2.c.3 par. 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Anton -a m osebno lastno ime
Anton:
S. Anton im. ed. Pushaunik s'molitvo je te hude pregajnal ǀ Anton im. ed. de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ S. Anton im. ed. Appat pak pravi ǀ en Mosh is imenam Anton im. ed., tiga je glava taku mozhnu bolela, de je imel obnorit ǀ Ceſſar Marcanton +im. ed. je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona rod. ed. de Padua ǀ k' S. Antonu daj. ed. de Padova ſe je bil ſpovedal ǀ Paulus K'Antonu daj. ed. je djal ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona tož. ed. ǀ poshle S. Antona tož. ed. motit, inu v' greh perpravit ǀ Pompeuſa, inu Marcantona +tož. ed. shnyh vojsko je bil pregnal ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery Krajla Marcantona +tož. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem Antonam or. ed. 1. Sv. Antón Véliki (250–356), egip. puščavnik 2. Sv. Antón Pádovski (1195–1231), cerkveni učitelj 3. Sv. Antónij Péčerski, (983–1073), začetnikov ruskega meništva 4. → Antonius 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Antonius -a m osebno lastno ime
Antonij:
krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
antverh -a m rokodelstvo:
ludem ta antverh im. ed. je taku dobru dopadu ǀ ne morete rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh im. ed. vam ſo napotu ǀ per ſvojmu dellu, inu antverhu daj. ed. ǀ vſakateri Purgar je mogal en antverh tož. ed., ali dellu ſnati ǀ hudizh ima vſe orodje ſa ſvoj antverh tož. ed. ǀ K'sadnimu ſe je bilu njemu stoshilu, de ſvoj antvarh tož. ed. sapustij ǀ kuhary, inu kuharze … kateri ſizer nekadaj ſo bily malu shtimani, inu shnyh antuerham or. ed. ſo ſtradali ← bav. srvnem. hantwërch, nem. Handwerk ‛rokodelstvo’; → andverh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
antverharski -a prid. rokodelski:
ſe vuzhij antuerharsku tož. ed. s dellu (II, 578) ǀ De nymamo na praſnik obenu poslovajne dellat, kakor ſo kmetuska, antuerherska tož. mn. s della (II, 309) → antverhar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
apat -a m opat:
To S. Lubesan je imel Appat im. ed. Felix ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata rod. ed. Saba ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu daj. ed. Hugonu ǀ Poklizhe Appata tož. ed., ga nesposna ǀ bom sklenil s' Appatam or. ed. Gverricussam ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Appati im. mn. s. Bernarda ← stvnem. abbāt v bav. izreki *appāt ← clat. abbās ‛opat’ ← gr. ἄββας ← aram. abbā ‛oče, gospod’; → ab., → abas, → abat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Apeles -a m osebno lastno ime
Apel:
zhudna tudi je bila taista tabla, na katero Apelles im. ed. Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal ǀ kadar Apelles im. ed. je bil taiſto premiſlil ǀ Xeuxes je bil poſnal Apellesa tož. ed. s' eniga ſamiga shtriha Apél, gr. Ἀπελλῆς (356–308 pr. Kr.), najslavnejši gr. slikar, prijatelj Aleksandra Velikega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Apicius -a m osebno lastno ime
Apicij:
taku pishe Titus Livius, ter pravi, de Apicius im. ed. kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou, inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus (IV, 290) ǀ ta kateri hozhe Vitelliuſa, inu Apiciuſa tož. ed. (V, 341) Márk Gávij Apícij, lat. Marcus Gavius Apicius, rimski gastronom za časa cesarja Tiberija, o katerem piše Tacit, Anali 4, 4.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
apno -a s apno:
Leta je kupu apnu tož. ed. sa leto Zerku ǀ sazhne voda v' zholn tezhi, s' apnam or. ed. ſe meishat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime
Apolon:
Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi:
samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Apostata -a m osebno lastno ime
Apostat:
ſte bily oblubili, ali nej ſte dershali, temuzh, kakor endrugi Iulianus Apostata im. ed., ſte ſe ſramuvali kershanski shivèti, ter ſte ſe hualili, inu shtimali, kadar ſte moje sapuvidj prelomili ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata tož. ed. vubiti, prezej eno ſtrelo doli. vershe, kar Iulianus mertou doli pade ǀ Gdu je bil prebodil tiga hudobniga Iuliana Apoſtata tož. ed. Júlij Flávij Klávdij Juliján Apóstat, lat. Iulius Flavius Claudius Iuliānus Apostata, rimski cesar (361–363)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
apostel -a/-na/-tla m apostol:
sledni Apoſtel im. ed. ima kluzh od ſvoyh urat ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela rod. ed. ǀ NA DAN S. THOMASHA APOSTELNA rod. ed. ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela tož. ed., je bil sapovedal shiviga hudobni krajl Aſtyages ǀ My vejmo, de Zacheuſa kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna tož. ed. povishal ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu Apoſtelnu mest. ed. ǀ ta dua Sveta Apoſtela im. dv. ſta bila rojena vchani Galilej ǀ naprej poſtavi … S. Philippa, inu S. Jacoba Apoſtelna tož. dv. ǀ ty drugi Apoſtely im. mn. pak ſo bily veje ǀ Apoſtelni im. mn., inu Jogri koku perſerzhnu ſo Gospud Boga lubili ǀ de bi imela gnado vſe iesike govorit, kakor ſo Apoſtli im. mn. imeli ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou rod. mn., je bil Ribizh ǀ s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou rod. mn. ǀ zhes ſvit Synu Boshiga, ſvetih Apoſtlou rod. mn., inu Vuzhenikou … gnado boshio sgubè ǀ ga bom tudi perglihal Apoſtelom daj. mn. Noviga Teſtamenta ǀ Apoſtelnom daj. mn. ſe ſo bily slagali ǀ naſs ſfary, inu krega s'kusi Preroke, Apostelne tož. mn., Vuzhenike ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne tož. mn. imenoval ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele tož. mn. ǀ So shlishali pridigvat te Svete Apoſtle tož. mn. ← srvnem. apostel, nem. Apostel; → apostol
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
apostol -a m apostol:
NA DAN SVETIGA JERNEJA APOSTOLA rod. ed. ǀ NA DAN SS. PHILIPPA, INU JACOBA APOSTOLOU rod. dv. ǀ NA TA VISSOKI PRASNIK SS. APOSTOLOU rod. dv. PETRA, INU PAULA ← lat. apostolus ← gr. ἀπόστολος ‛odposlanec, sel, glasnik’, v Novi zavezi ‛apostol’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
apostoliški -a prid. apostolski:
G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga rod. ed. m suergil tiga greshniga Jskariota (III, 190) → apostoliš
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
aptišica -e ž opatinja:
Ti ſi Apptishiza im. ed., zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ Se sgodj, de Abbtiſſiza im. ed. vmerje ǀ katera v' ſvojm ſerzi shelj Appitishiza im. ed. biti ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize rod. ed. ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute, vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi daj. ed. ǀ kadar bi eno nepametno sa Apptishizo tož. ed. isvolili ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo tož. ed. isvolile ǀ vſe ſo uredne povishane biti, vſe ſo uredne Apptishize im. mn. biti Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Äbtissin ‛opatinja’ < srvnem. ebtissīn < stvnem. abbatissa ← srlat. abbatissa, prim. it. (a)badessa ‛opatinja’, pri Megiserju abtaſhiza ‛antiſtita’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
arcat -a m zdravnik:
kaj s'en Arzat im. ed. bode tebe osdravil ǀ Christus je en arzat im. ed., kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi ǀ en Angel na mejſti Arzata rod. ed. je arznoval Timothea ǀ ta bolni Arzatu daj. ed. pokashe ſvoje rane ǀ v'njegovi desheli nar vezh ſe shtima, de obeniga Arzata tož. ed. neshpugaio inu obeniga Beſsednika, sakai Arzati im. mn. ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio, Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio ǀ ſo ty ſtari Arzaty im. mn. ſhtudierali ǀ vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma: od Arzatou rod. mn. bolesni arznovati ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom daj. mn., inu Bertu plazhal ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. tož. mn. v arznije postavish ← srvnem., stvnem. arzāt ‛zdravnik’ ← lat. archiater ← gr. ἀρχίᾱτρος ‛višji zdravnik’; prim. pri Megiserju arzat ‛archiatrus, chirurgus, medicus, veterinarius’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
arelatenski -a prid. arelatski:
v' tej desheli Arelatenski mest. ed. ž je bila ena velika kuga (IV, 197) Arelát je bilo v srednjem veku kraljestvo v južni Franciji, imenovano po mestu lat. Arelate > frc. Arles; → Arelatensis.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
arhangel -a m nadangel:
Archangel im. ed. Raphael je timu mladimu Tobiaſu djal ǀ NA DAN SVETIGA MICHAELA ARCHANGELA rod. ed., FIRSHTA TEH ANGELOU ǀ perglihat Archangelu daj. ed. Michaelu ǀ poshle eniga drugiga Ampashadora … namrezh Archangela tož. ed. Gabriela ǀ Archangeli im. mn. ſo vidili nijh modrust ǀ Chor teh Archangelou rod. mn. je zhaſtil ǀ Gliha je bil S. Bernadus Archangelom daj. mn. ← lat. archangelus ← gr. ἀρχάγγελος ‛nadangel’; → angel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Arhelaus -a m osebno lastno ime
Arhelaj:
Archelaus im. ed. Macedenoski Krajl je dial, de Krajl nima nikuli ſe jokat ǀ kakor Euripides, kateri je bil povablen k' vezkery od krajla Archelauſa rod. ed. ǀ vezhkrat je vidil Archilauſa tož. ed. Arheláj, gr. Ἀρχέλαος, makedonski kralj (414–399 pr. Kr.), pri katerem je živel Evripid.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ariofarnes -a m osebno lastno ime
Ariofarnes:
ſa Rihterja te praude ſo bily sbrali eniga Vuzheniga Philoſopha is imenam Ariofarnes im. ed. (II, 306) ǀ v'oblaſt tiga Vuzheniga Philoſopha Ariofarneſa rod. ed. (II, 437) Verjetno ni mišljen tračanski kralj Ariofárnes.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Aristotelnov -a prid. Aristotelov:
ſrezho Scipionavo, vuzhenuſt Ariſtotelnavo tož. ed. ž (V, 461) → Aristoteles
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Arkiadus -a m osebno lastno ime
Arkadij:
Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu daj. ed. (IV, 36) Flávij Arkádij, lat. Flavius Arcadius, vzhodnorimski cesar (383–408). Zapis ima morda tiskarsko napako namesto Archadiuſu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
armenski -a prid. armenski:
okuli Kraila Armenskiga rod. ed. m (V, 340) → Armenija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Arocus -a m osebno lastno ime
Arok (?):
G. Bug je bil dal enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu, Arocusu daj. ed., Galenu, Hippocrateſu, inu veliku drugem (IV, 195) Ni znano, kdo je mišljen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Aron -a m osebno lastno ime
Aron:
Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Aronov -a prid. Aronov:
Maria, Moiſeſsova, inu Aronava im. ed. ž Seſtra (II, 531) → Aron
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Artemon -a m osebno lastno ime
Artemon:
She huſhi ſtrah je bil krajla Artemona rod./tož. ed., kateri je bil taku mozhnu straſhan de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha (I/1, 26) V dostopni literaturi ni najti nobenega kralja z imenom Artémon, gr. Ἀρτέμων.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
aržat -a m žep:
gledajte v'vash arshat tož. ed., v'vasho skrinio (V, 44) ǀ potle v' nedra naſuie, arshate tož. mn. natlazhi (V, 486) ← srvnem. arssack ‛žep’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Asa -a m osebno lastno ime
Asa:
Ali koku je mogal Aſa im. ed. premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ Aſa im. ed. je bil shrajfan s' veliko bolezhino na nogah, dokler eniga Svetiga Preroka je bil ſturil v' shelesu vkovat ǀ Prerok je Krajla Aſa tož. ed. ſvaril Asá, lat. V Asa, gr. Ἀσάφ, izraelski kralj (SP 1 Kr 15,8)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
asijanski -a prid. asiški:
inu do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem daj. ed. m (III, 512) Navedek se nanaša na dogodek marca ali aprila 1206, ko se je sv. Frančišek Asiški na trgu pred asiško stolnico vpričo škofa javno odpovedal vsem pravicam do dediščine po očetu in mu celo vrnil obleko; → Asizi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Asmodeus -a m osebno lastno ime
Asmodej:
Aſmodæuſ im. ed. oblubi Luciferu, de hozhe Antona premagat (III, 97) ǀ Lucifer … poshle zhes njega tiga paklenskiga Generala Aſmodæuſa tož. ed. (III, 97) ǀ Nevejsh de ima hudizha Aſmodæuſa tož. ed. (IV, 297) Asmodêj, gr. Ἀσμόδαιος, zli demon (SP Tob 3,8)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Asterius -a m osebno lastno ime
Asterij:
Aſterius im. ed. pelle S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ ſe ſo puſtili karſtiti, ſlaſti Aſterius im. ed. ǀ Calfurius, da zhes Rihtarju Aſteriusu daj. ed. S. Valentina (III, 182) Astêrij, lat. Asterius, po nepotrjeni legendi sodnik, ki naj bi hotel sv. Valentina pripraviti k malikovanju, vendar se je sam spreobrnil v krščanstvo, potem ko je sv. Valentin povrnil vid njegovi slepi hčeri.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Asurus -a m osebno lastno ime
Ašhur:
Halaa Shena Aſſuruſa rod. ed. s' veliko martro … je bila porodila eniga Synu, ter mu je bila vſdela Jabes (IV, 382) Ašhúr, lat. V Ashur, Helin mož in Jabecov oče (SP 1 Krn 2,24)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Atila -a m osebno lastno ime
Atila:
Attila im. ed. krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo (II, 186) ǀ odgovorj Attila: im. ed. … Jeſt ſim Ogerski Krajl, Boshja shtrajfinga (IV, 155) ǀ kadar je uprashal tiga neuſmileniga Krajla Attila tož. ed. (IV, 155) Átila, hunski kralj (433–453), imenovan Šiba božja; neustrezni prevod Ogerski Krajl se nanaša na srlat. citat Rex Hunnorum, napačno razumljen, kot da bi bilo napisano Rex Hungarorum.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Atilius -a m osebno lastno ime
Atilij:
Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
atleta m atlet:
Theagines Aletà im. ed. eniga celiga vola na enkrat je ſnedil (IV, 292) Tako razumevanje zapisa (← lat. athlēta ← gr. ἀϑλητής ‛borilec, tekmovalec, atlet’) temelji na vsebini in na sobesedilu, saj se v nadaljevanju omenja slavni atlet Milon iz Krotona. Manj verjetno je treba zapis pojmovati z odvečnim A kot zaimek → leta. Naglasno znamenje ne govori nujno za slednjo možnost, ker se v zaimku zapisuje zelo redko.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime
Avgust:
Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Avicena -a m osebno lastno ime
Avicena:
Sturimo vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates, Auicenna im. ed., Euſculapius, inu vſy Arzati, inu Dohtary (V, 542) ǀ Avicenna tož. ed. Firshta teh Arzatou s' ſtrupam en drugi Arzat ga je bil vumuril (II, 355) Avicéna, srlat. Avicenna, arab. Ibn Sina (980–1037), arab. zdravnik in filozof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Avrelianus -n(us)a m osebno lastno ime
Avrelijan:
Aurelianus im. ed. Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Sabſtoin tedaj Aureliane cit. zv. ed. mislish ǀ Polè, Olybrius, kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed., v' tem lejti 278 ǀ V' tem lejti 170. ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed. ǀ ſam ga pele k' Aurelianu: daj. ed. Leta taku nagovory S. Vida ǀ ſe ſgodj tudi Aurelianuſu daj. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana tož. ed. ǀ V' vnim iſtim zhaſſu, kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou, je bil poslal v' Sicilio Aureliana tož. ed., de bi vſe karshenike polovil, inu pomuril Lúcij Domícij Avreliján, lat. Lucius Domitius Aurelianus, rimski cesar (270–275) nizkega rodu, rojen pri Sremu v Panoniji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Avrelius -a m osebno lastno ime
Avrelij:
Pishe Boronius, de tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus Aurelius im. ed., inu Lucus Verus ſta na semli regirala (IV, 185) ǀ En drugi na mejſti Dekle je pometal hisho Aureliuſa rod. ed. → Antoninus 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Baal -a in nepreg. m osebno lastno ime
Baal:
So molili Boga, inu tudi Malika Baala tož. ed. (V, 512) ǀ sa urati tiga Tempelna ludje ſo molili tiga Malika Baal tož. ed. (V, 116) Báal, zahodnosemitski bog
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Babilon -a m zemljepisno lastno ime
Babilon:
Sdaj aku shelite ſpoſnati gdu je is Jeruſalema, ali pak is Bobylona rod. ed. poshlushajte kaj s' en jeſik govori ǀ V' Babiloni mest. ed. tudi ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala ǀ en krajl v' Babyloni mest. ed. je bil ſturil poklizat vſe karshenike Bábilon, mesto ob Evfratu, prestolnica Babilonije. Zapisa mestniške oblike sta dvoumna in lahko spadata k → Babilonija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
babilonski -a prid. babilonski:
Babilonski im. ed. m Krajl Balthaſſar ſe je bil sazhel treſti ǀ Bobylonski im. ed. m Krajl ſe je shnim resveſſelil ǀ kakor una Babilonska im. ed. ž resbelena pezh ǀ je bil rèshil od ognia Babilonskiga rod. ed. m ǀ shlushabnikom Bobylonskiga rod. ed. m Krajla ǀ is Babilonske rod. ed. ž jezhe ǀ is Babilonska rod. ed. s ned. (?) jetia ǀ ſe shjhar more perglihat vni Babilonski daj. ed. ž Loterzi ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho Babilonsko tož. ed. ž pezh ǀ je bil vſel Babilonsku tož. ed. s Ceſſarſtvu ǀ nej ſo s' ſvojo mozhio premagali tu Babilonsku tož. ed. s Krajleuſtvu ǀ v'tej reſbeleni pèzhi Babilonski mest. ed. ž ǀ kakor uni S: S: trij mladenizhi v'Babilonski mest. ed. ž pezhi → Babilon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Bahela -e ž osebno lastno ime
Rahela (?):
Satoraj Chriſtus Ieſus ſyn Boshy je s' Nebeſs doli prishal de bi ta dusha njegova naveſta ratala; ſa to lepo Bachelo tož. ed. 33 lejt je veliku preterpel (II, 64) Verjetno tiskarska napaka namesto Rachela (prim. II, 66: Bupertus namesto Rupertus), ki je tu lahko prispodoba Rahele, Labanove hčere, za katero je Jakob služil dvakrat po sedem let (SP 1 Mz 29,15–30); → Rah(a)el.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bajncerl -a m vinogradnik:
s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Bainzerlij im. mn. S. Vicotoriuſa (II, 124–5) ← bav. nem. wainzirl < stvnem. wīnzürle < wīnzuril ← lat. vīnitor ‛vinogradnik’; prim. pri Trubarju Baincirli, pri Kastelec-Vorencu weinzerle ‛vinogradou varih, ali kopázh, ali gornik; vinitor’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Bakhus -a m osebno lastno ime
Bakh:
de bi Bachus im. ed. vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ pild tiga Boga Saturna, Iupitra, Bachuſa rod. ed., Vulcana ǀ Prepovedal je Bachuſu daj. ed. offer tiga pijanſtua, inu poshreshnoſti ǀ Dekelzo Ariadno ſo hoteli Bacuſu daj. ed. sa Neveſto dati ǀ Oshtery sò molili Bacuſa tož. ed. ǀ ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa tož. ed. Bákh, lat. Bacchus, Βάκχος, po izvoru traški bog bujne rasti, trte in vina
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Bakhusov -a prid. Bakhov:
Ali de bi Bachuſau im. ed. m Syn nebil hujshi faratar ǀ Bachuſavimu daj. ed. m Synu, je imè Puſt (V, 162) → Bakhus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Balaam -a m osebno lastno ime
Bileam:
Ti Balaam im. ed. ſi en velik norz, shivish kakor en hudizh ǀ edn pravi, de Balam im. ed. je bil ſlep ǀ od tiga folsh Preroka Balama rod. ed. ǀ Angeli nej ſo puſtili Balaamu daj. ed., de bi prekolnil ta isvoleni Boshj folk ǀ rekozh k'Balaamu daj. ed. ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh Preroku Balamu daj. ed. ǀ je bil preſtrashil Balaama tož. ed. folsh Preroka ǀ je govorila s'Balamam or. ed. Bileám, lat. V Balaam, mož, kateremu je moabski kralj Balak ukazal, naj prekolne Izraelce, po božjem naročilu pa jih je moral blagosloviti (SP 4 Mz 22,5). Bileám se na drugih mestih SP pojavlja kot zapeljevalec Izraelcev (npr. SP 4 Mz 31,8) in kot tip učitelja krivega nauka (SP Raz 2,14).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Balak -a m osebno lastno ime
Balak:
Letu je dobru vejdil Balaam, kateriga je bil poslal Moabiterski Krajl Balaac im. ed. ǀ Balaac im. ed. buga ǀ Inu cillu krajl Balach im. ed. je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ je vuzhil krajla Balaca tož. ed., v' kakorshni vishi imà v' greh perpravit Iſraeliterje Balák, moabski kralj (SP 4 Mz 22,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Balbin -a m prebivalsko lastno ime
Balbin (?):
kar Balbini im. mn. pisheio od Israeliterjou, kadar ſe ſo v' AEgypti nashli (IV, 66)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
balvacenski -a prid. iz Beauvaisa (?):
Henricus Engelenderski krajl je vojsko pelal zhes Firshta Balvacenskiga tož. ed. m (II, 204) → Belvacensis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bandižan -a prid. pregnan, izgnan:
je bil bandishan im. ed. m s' Duora ǀ reſniza je bandishana im. ed. ž, ſramoshlivoſt je pobita ǀ nashi pervi ſtarishi Adam, inu Eva ſo bili sapuvid Boshjo prelomili, inu sa tiga volo is Paradiſa bandishani im. mn./dv. m ǀ vboge dushe, videozh de ſo bandishane tož. mn. ž is nebeſs → bandižati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Baraba -a m osebno lastno ime
Baraba:
Pilatus je bil na sbero dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba tož. ed., ali Chriſtuſa ǀ meneozh de bodo raishi Chriſtuſa, kakor Barabba tož. ed. proſſili Barába, razbojnik, ki ga je Pilat za judovsko veliko noč skupaj z Jezusom predstavil ljudstvu. Judje so zahtevali, da Pilat Baraba izpusti, Jezusa pa obsodi na smrt s križanjem (SP Mt 27,16).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Barlaam -a m osebno lastno ime
Barlaam:
Barlaam im. ed. odgovorj (IV, 410) ǀ kadar ta mladi Joſephat je vidil S. Barlaama tož. ed. (IV, 410) Bárlaam, oseba iz srednjeveškega romana Barlaam in Jozafat, ki opisuje, kako je puščavnik Barlaam pridobil indijskega princa Jozafata za krščansko vero.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Baruh -a m osebno lastno ime
Baruh:
Baruch im. ed. Prerok govorij od ſveſd poprei, kakor ſo bile ſtvarjene ǀ kakor pravi Baruh im. ed. ǀ inu s' Prerokam Barukam or. ed. djala Báruh, pomočnik in tovariš preroka Jeremije (SP Jer 32,12, Bar 1,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bašador -a m odposlanec, ambasador:
Bug poſhle Mojſeſſa h'krajlu Faraonu, kakor ſvojga Bashadora tož. ed. ǀ Mashniki ſo Bashadori im. mn. Krajla Nebeskiga ǀ Gospudje ſò bily uni trje Bashadory im. mn. is noviga ſvejta v'Rim poslani ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore tož. mn. te Angelze Variche Prim. pri Gutsmannu baſhador ‛Abgesandter’; → ambašador.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bazilisk -a m bazilisk:
poshle zhes njega Baſilisca tož. ed., leta mu Ceſſarſtvu vſame (II, 504) ǀ ali Bug poshle zhes njega tiga neuſmileniga Trinoga Baſiliska tož. ed., Kateri s'veliko vojsho pade v'njegovu Ceſarstvu (I/2, 44) Bazilísk je bajeslovna rumena kača, zmaj, ki ubija s pogledom; prim. pri Kastelec-Vorencu ena kazha, Basilysk imenovana ‛basiliſcus’; → bazilišk, → bažilisk, → božilišk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bazilišk -a m bazilisk:
vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka rod. ed. (I/2, 19) → bazilisk, → bažilisk, → božilišk
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime
Bazilij:
kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bažilisk -a m bazilisk:
Bashlisk im. ed. je hudizh, inu greh, kateri oskruni, inu umori vſakatero dusho ǀ mladenizh ſe je vojskoval s' enim Bashiliſcam or. ed. (V, 339) → bazilisk, → bazilišk, → božilišk
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Beda -a m osebno lastno ime
Beda:
Poshlushajte tudi kaj pravi Beda im. ed. ǀ od kateriga pishe ta zhastiti Beda im. ed. ǀ Venerabilis Beda im. ed. pishe ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim Bedam or. ed. Sv. Béda Častitljívi, srlat. Beda Venerabilis (674–735), agl. menih, pisec in cerkveni učitelj je bil za svetnika razglašen šele 1899, zato pred njegovim imenom ni predimka → s.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Behemot -a m osebno lastno ime
Behemot:
Gre Behemot im. ed. ǀ ſe oberne k' Behemothu daj. ed. ǀ inu pluni v Behemotha tož. ed. ǀ Lucifer … poklizhe Generala Behemata tož. ed. Behemót, eden Luciferjevih poveljnikov, v SP poimenovanje neke velike štirinoge živali, verjetno povodnega konja: Poglej Behemota, ki sem ga naredil kakor tebe, hrani se s travo kakor govedo (SP Job 40,15).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bel -a prid. bel:
hitrej en ſamuriz bi beu im. ed. m ratal, kateri, od nature je zhern, kakor ena pershona greshna, pravizhna ǀ je peil kakor ta belli im. ed. m dol. labut pred ſmertio ǀ kokar ena bela im. ed. ž lilia v'mej ternjom ǀ Ti ſi taiſta bella im. ed. ž lilia ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu im. ed. s kokàr ta padani ſnèh ǀ do beliga rod. ed. m dneva je ſpala ǀ is zhiſte bele rod. ed. ž slonave koſti je bil ſresan ǀ s'bele rod. ed. ž ſlonave Kosti sresan ǀ tuistimu belimu daj. ed. m hudizhu v'oblizhe pluni ǀ Kadar je MARIO Divizo perglihal tej beli daj. ed. ž lilij ǀ pride en Angel, ter perneſſe en beu tož. ed. m Camen ǀ vam dam ta beli tož. ed. m dol. popir, inu ſe podpiſhem ǀ tiga beliga tož. ed. m ži. labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno poſtojno ǀ je bila pernesla eno belo tož. ed. ž kuto ǀ Mashna ſraiza pomeni uno bello tož. ed. ž ſraizo ǀ pod tem belem or. ed. m oblakam ǀ ſe hualio … Polaki s' nyh bellem or. ed. m levam ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ or. ed. s tenkem platnem ǀ Njega laſij ſo bily beli im. mn. m kakor padani ſmejh ǀ ſò taku retki, kakor te belle im. mn. ž muhe ǀ bodezh garm belih rod. mn. gartrosh ǀ de ſi glih nje lepe belle shuline tož. mn. m vublati nezh nemara ǀ inu ſvoie nage bele tož. mn. ž perſij kasala primer.> ſnejh nepoterbuje bèleshi im. ed. m biti ǀ lepshi, inu belishi im. ed. m prihaia
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Belizarius -a m osebno lastno ime
Belizar:
Beliſarius im. ed. je bil ta ner zhaſtishi zhlovek na ſvejtu: k' ſadnimu ſe je bil Ceſſarju samiril (IV, 225) ǀ Kadar ta reuni Beliſariosa rod. ed. ſtan ſim premishloval (IV, 226) Belizár (505–565), vojskovodja carigrajskega cesarja Justinijana I., ki je končal v ječi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Benečan -a m prebivalsko lastno ime
Benečan:
ſe hualio … Benezhani im. mn. s' tem ſrezhnem levam (III, 259) ǀ Selim Solimanau Syn, leta Benezhanom daj. mn. je bil vſel tu lepu Krajleuſtvu Ciprum (IV, 162) ǀ ampak tudi Benezhanam daj. mn. vſame tu Krajleuſtvu Negroponte (IV, 162) Mišljeni so državljani Beneške republike; → Benečija, → Benetke, → Venetus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Benedab -a m osebno lastno ime
Ben Hadad:
General Benedab im. ed. s'eno veliko vojsko je bil oblegal (I/1, 54) ǀ krajla Benedaba tož. ed., inu njegovo vojsko je bil konzhal (II, 300) Bén Hadád, aramejski kralj (SP 1 Kr 15,18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Benjamin -a m osebno lastno ime
Benjamin:
kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu Beniaminu daj. ed. ǀ kadar Joſeph je vidil ſvoiga lubiga brata Beniamina tož. ed. ǀ je poſtavil v'shakil tiga zartaniga Beniamina tož. ed. Bénjamin, najmlajši sin Jakoba in Rahele (SP 1 Mz 35,16 s.); → Benoni, → benjamin
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Berengarius -a m osebno lastno ime
Berengarij:
V' ſtarih hiſtoriah ſem bral, de Berengarius im. ed. je bil poerbal to deshelo Provenzo, kakor pravizhnu je njemu shlishala, dokler on je bil ta ſtarishi Syn, ta mlaishi njegou brat, kakor en drugi Cain je bil Berengariusu daj. ed. nevoshliu (V, 205) Berengárij, mejni grof Furlanije, kralj v Provansi (915–925), umorjen 925 v Veroni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
besednik -a m 1. zagovornik pred sodnikom, odvetnik, besednik:
greshinze pak s'milostovimi beſsedomij je podvuzhil, inu teh vezhkrat beſednik im. ed. ratal ǀ Na mejſti Beſednika rod. ed. je govuril En Angel ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku daj. ed., de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika tož. ed. ǀ Beſedniki im. mn. ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku rod. mn. ǀ Beſsednikom daj. mn. ſim vſhe tudi dobru usta pomasal ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike tož. mn., v'Priatele, inu v'Rihtarje postavil 2. govornik:
Gorgius Beſsednik im. ed., kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Betle(h)em -a m zemljepisno lastno ime
Betlehem:
Poijdimo tjakaj do Bethlema rod. ed. ǀ hozhemo ſe perblishat h'Betlhleemu daj. ed. ǀ kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem tož. ed. Jeſuſa obyskati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel priti, Mater katera je jmela njega poroditi, Betlehem tož. ed. kir je jmel roijen biti ǀ ſo bily prishli v' Behetlem tož. ed. dorovati ǀ v'Betlehemi mest. ed. je rojen veni preproſti ſhtalici ǀ vſe otrozhizhe v'Betleemi mest. ed. pomorit Bêtlehem, lat. V Bethlehem, Βηϑλεέμ, hebr. Bet Lehem, mesto v Palestini, kjer je bil rojen Jezus Kristus (SP Rut 1,1, Mt 2,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
betle(h)emski -a prid. betlehemski:
David je shelel pijti to frishno vodo s'Bethlehemske rod. ed. ž shterne ǀ bliſi te Betlehemske rod. ed. ž ſhtalize ǀ v Bethlemsko tož. ed. ž ſtalizo ǀ v'to Betleemsko tož. ed. ž shtalizo ǀ S. Jerni je bil Syn eniga krajla, kateri je bil is Jutrave deshele prishal JEſuſa molit v' Behetlemsko tož. ed. ž ſtalizo ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski mest. ed. ž ſtalizi porodila naſhiga lubiga Ieſuſika ǀ v'Behetlemski mest. ed. ž ſtalizi ǀ v'Bethlehemski mest. ed. ž ſtalizi ǀ v'Bethlemski mest. ed. ž shtalizi → Betle(h)em
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
birič -a m birič:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Berizhij im. mn. s. Aproniana ǀ de bi Judouski sholnery, inu brizhi im. mn. po njemu s' nogami hodili ǀ brizhy im. mn. ga bodo lovili ǀ s'eno veliko companio sholneriou, inu berizhou rod. mn. ǀ v' Rokah teh brizhou rod. mn. ǀ ſo bily ſapovedali berizhom daj. mn., inu rabelnom ǀ sholnerje, inu berizhe tož. mn. ǀ zhes vſe ſoldate, inu brizhe tož. mn. < slovan. *biri̋t'ь, morda iz avar., prim. tatar. böjörōwčy, osmansko turš. bujurudžu ‛poveljnik, načelnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
birt -a m gostilničar:
Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom, inu Bertu daj. ed. plazhal (I/1, 270 s.) ← nem. Wirt < srvnem. wirt ‛gostilničar’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bituricenski -a prid. biturijski:
Enkrat kadar je S. Anton na ſrejd Pollà Bituricenskiga rod. ed. s pridigual, ta hudi je bil ſturil germejti, bliskat, inu en velik desh (III, 306) → Biturika
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
blago -a s tržno blago, premoženje:
eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu im. ed. poslu neshlu ǀ polovizo mojga blaga rod. ed. bodem volnu sa vaſs dal ǀ ima vezh dolgà, kakor blagà rod. ed. ǀ de ſi lih bi vam vſega blage rod. ed. nebily odnesli ǀ dobru blagu tož. ed. ſim naprudei perneſel ǀ ta bore ozha, kateri vſe blagu tož. ed. je bil zheſs Synu dal ǀ kateri nepoſtavio nyh vpaine v' blagú tož. ed., inu v' danarie ǀ v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha, v'blagi mest. ed. ſe sgubij ǀ kateri s'ſvojm blagam or. ed. paku, nikar Nebu ſi kupio ǀ s'mojm blagom or. ed. bi lebali, inu trunfali ǀ kadar pak bi vſmilen bil s'blagom or. ed. Nebu bi ſi kupil ǀ Bug njega hiſho s'blagam or. ed. napolni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
blato -a s blato:
kateri nej drusiga, temuzh blatu im. ed., inu semla ǀ ſe boij desha, blata rod. ed., vejtra ǀ peld Boshij bo s'blata rod. ed. ǀ kateri venu goſtu blatu tož. ed. padeio ſe nemorio vun skopat ǀ nedolshna golobiza, katera v'blatu tož. ed. neſedè ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati mest. ed. ſe valal, inu de bi ſe neublatil ǀ ta neſrezhni Tat je bil v'tem blatu mest. ed. ſe sadushil ǀ slatu pak pusti de v'blati mest. ed. ſe vala ǀ inu s'kamejnom, inu s'blatam or. ed. njega luzhal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Blaž -a m osebno lastno ime
Blaž:
S. Blash im. ed. ſe tudi nisku perkloni Rihtariu ǀ Na dan S. Blasha rod. ed. ǀ S. Blashu daj. ed. je bila perneſla ǀ sapovei S. Blasha tož. ed. ſlezhi, inu sa roke obeiſit ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … medveti, kakor S. Blaſſa tož. ed. Sv. Blaž, škof v Sebasti v Armeniji, mučen pribl. 316, pomočnik zoper vratne bolezni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bled -a prid. bled:
bleid im. ed. m prihaia, glave nemore gori vſdignit ǀ erdezha farba bleda im. ed. ž rata, glatka kosha garbaſta poſtane ǀ tvoje oblizhe je bledù im. ed. s ǀ Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit eniga madliga, blediga tož. ed. ži. koina ǀ te ſlabe ſtury mozhne, te ſtare mlade, te blede tož. mn. m ardezhe ǀ ony ſvoje obraſe medle, inu bleide tož. mn. m dellaio ǀ shnable pak blede tož. mn. ž, inu zherne od lakoti ſo imeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
blisk -a m blisk, strela:
slana, tozha, veiter, blisk im. ed., inu huda roſſa skorei vſaku leitu vſame shitu, groſdie, inu ſad (II, 345) ǀ de vſhe sdaunu, grum, tresk, blisk im. ed., ogin, tozha cello vaſho deſelo nej ſo Konzhali (II, 346) ǀ aku oblaſt imaio vejtrom blisku daj. ed., inu dimu (II, 132)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bliskanje -a s bliskanje:
te try rezhy pravi, de ſó bliskajne im. ed., garmejne, inu desh (III, 583) ǀ vezhkrat naſs ſtrashi s'potreſsam, s'garmeniam, s'bliskajnam or. ed., inu povudnom (I/2, 46)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bližnji -a prid. bližnji:
pravi … Aratus, de je blishna im. ed. ž shlahta boshja. ǀ Inu cilu ſo taku greshni, de blishne rod. ed. ž shlahte ſe neshonajo ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam, mej blishno or. ed. ž shlato ǀ terga s'ſvojmi vſtmi blishne tož. mn. m, inu dalne primer.> pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih rod. mn. presež.> Inu ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi im. ed. m per Marij biti ǀ videozh de moj ty ner blishnishi im. mn. m, inu lubishi ſò mene sapuſtili bližnji m bližnji:
vidite de vaſs blishni im. ed. je v'jamo tiga bushtva padil ǀ nej sadosti de blagu tvojga blishniga rod. ed. neukradesh ǀ Satorai dokler Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu blishnimu daj. ed. imeti ǀ tvojga kojna, tvojga pſsa ble lubish, kakor tvojga bliſhniga tož. ed. ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim or. ed. andlal ǀ varshejo Kamen sa suojm blishnom or. ed. ǀ de bi vſi bratje ſe taku ſaurashili, vſi blishni im. mn. taku ſe pregajnali ǀ sa isvelizhejne ſvoyh blishnih rod. mn. ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm blishnim daj. mn., odpushajne saurashnikom ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne tož. mn. v'shkodo perpravili ǀ Kadar sdrashbe v'mej blishnimy or. mn. dellash ǀ s' blishnimi or. mn. ſe kregat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bobič -a m pobič:
Pogledajte mojga bobizha tož. ed. (II, 98) ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha tož. ed. (III, 421) ǀ ſagleda na ſnejgu leshati, eniga ſilnu lepiga isvoleniga, inu zartaniga bobzha tož. ed. (II, 13) Verjetno nastalo po asimilaciji iz → pobič, prim. zapise boboy ‛poboj’, bobije ‛pobije’, bodobo ‛podobo’, ki pa so lahko tiskarske napake.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bodeč -a prid. bodeč, oster:
jeſt ſim kakor en bodezh im. ed. m jesh ǀ kakor en bodezhi im. ed. m dol. tern ǀ ena bodezha im. ed. ž puszhava ǀ Ali takorshnu ſerze je kamenitvu, inu bodezhe im. ed. s ǀ Ti ſi ta shlahtna gartrosha pres bodezhiga rod. ed. s ternja tiga greha ǀ Kadar je premishloval Krajl David, koku mozhnu rani zhloveka ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu daj. ed. m mezhu ǀ ven bodezh tož. ed. m garm belih gartrosh je bila padla ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S. Gulihelmus ſvoj bodezhi tož. ed. m dol. shelesni guant ǀ Guilhelmus, kateri eno sheleſno bodezho tož. ed. ž ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ bo padla v' tu bodezhe tož. ed. s ternje ǀ kateri venim bodezhim mest. ed. m grastu ſydi ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm mest. ed. s ternu ſe vala ǀ tepſti, inu s'bodezho or. ed. ž gajshlo njegovu S. Tellu gajshlat ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem or. ed. s terniom obdano ǀ te bodezhe im. mn. ž shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih rod. mn. shpiz ǀ S. Sebaſtian de je poln bodezhyh rod. mn. ſtrel ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe tož. mn. m ſo oblekli ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah mest. mn. ternah valati ǀ dua Rabelna perſtopita s' bodezhimi or. mn. shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ s' bodezhimy or. mn. shibami presež.> s' tiga ner bodezhiga rod. ed. s morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bog1 -a m bog:
kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bog2 -a prid. ubog, reven:
ta boge im. ed. m dol. David nanaglem je mogal bejshat gologlau s'ſvoja duora ǀ vejſte de una boga im. ed. ž sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena ǀ hisha vne boge rod. ed. ž matere ǀ Perpravij ta paklenski goluff to bogo tož. ed. ž dusho v'greh ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig rod. mn. sirotiz ǀ ohernjo triba, boge tož. mn. ž sijrote golufa → ubog
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Bog -a m osebno lastno ime
Bog:
G. Bug im. ed. shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly nashiga ſerza ǀ Bvg im. ed. nam pomagaj ǀ G. bug im. ed. ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona ǀ Ah moj Buh im. ed. ǀ nelubish tuojga Boga rod. ed. ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ rod. ed. poſlan ǀ od G: Buga rod. ed. ſe lozhi, inu beshij ǀ katera ima od boga rod. ed. oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ kateri G. Baga rod. ed. ozheta vashiga Nebeskiga lubite ǀ Ah Bogu daj. ed. stu taushenkrat vender ſe smili ǀ G. Bugu daj. ed. ſe v'punt poſtavi ǀ G. Bohu daj. ed. offrat ǀ Boga tož. ed., inu Angele bosh sa tuoje tovarshe imel ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà tož. ed. zheſtè ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga tož. ed. reshalil ǀ prezej bosh ob tuisti minuti ſe mogal taku salubiti v'Boga tož. ed. ǀ ſi bodo kejkaj per G: Bogu mest. ed. sahlushili ǀ nei vreden de bi per Bugu mest. ed. bil ǀ kakor mij s'Bugam or. ed. taku tudi Bug s'nami ǀ inu s'Bugam or. ed. ostanite ǀ ſazhne s'milim Bugom or. ed. shentovati ǀ s'Kusi ſpuvid s'Bogam or. ed. ſe ſpravi ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski Bogovi im. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bogaboječ -a prid. bogaboječ:
David je bil bogaboyezh im. ed. m ǀ De bi edn taKu bogaboyèzh im. ed. m bil ǀ Bogaboijezh im. ed. m je bil taisti Capitan ǀ en bogaboiezh im. ed. m Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ milu plaka en bogapoyezh im. ed. m Vuzhenik ǀ en boga boyezh im. ed. m Duhouni ǀ pravi ta Bogaboyezhi im. ed. m dol. Amadeus ǀ kadar letu je premishlual ta Bogabojezhi im. ed. m dol. ſalvianus ǀ pride ena bogaboyezha im. ed. ž shena s' imenam Irenes ǀ ta Ranza Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha im. ed. ž shena ǀ vashe oblizhe bogaboyezhe im. ed. s ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga rod. ed. m Hebronenskiga shkofa ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga rod. ed. m Shlushabnika ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga rod. ed. m Appata Saba ǀ nad molitvo une Bogabojezhe rod. ed. ž dushe ǀ vuzhiteſe vſaj tedaj od te Bogaboyezhe rod. ed. ž Mattere S. Auguſtina ǀ v'hishi te bogabojezhe rod. ed. ž vduve ǀ berem od te bogabyezhe rod. ed. ž Vduve ǀ Taku de shiher bi S. Martina temu Bogabojezhimu daj. ed. m Mathiathiaſu perglihal ǀ enkrat timu Bogaboyezhimu daj. ed. m Bertramu ſe je bila prikasala ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga tož. ed. m ži. shkoffa ǀ je bil obtoshil eniga Bogaboiezhiga tož. ed. m ži. Pasheta ǀ Taku Chriſtus to bogaboyezho tož. ed. ž Vduvo Eliſabetho potroshta ǀ shtimaio, inu sa bogabojezho tož. ed. ž Perſhono dershè ǀ nihdar nebo posabilu na letu Bogaboyezhe tož. ed. s Lublansku Meſtu ǀ ter jo posdravimo s' tem bogaboyezhem or. ed. m Criſippam ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem or. ed. m Djezam gori savpiti ǀ s' uno bogaboyezho or. ed. ž ſophio ǀ katere ſò bile duej boga boyezhe im. dv. ž shene ǀ Ty Modri, inu Bogabojezhi im. mn. m ſe zhudio ǀ de bi s'greshnih bogaboyezhi im. mn. m, inu pravizhni ratali ǀ ty pravi bogaboijezhi im. mn. m kersheniki ſtoie ǀ Kadar vne bogaboyezhe im. mn. ž shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih rod. mn. Pushlushauzou ǀ od bogaboyezhih rod. mn. ſtarih nerodovitnih Mater ſo bily rojeni ǀ na ſemlo tem bogaboyezhem daj. mn. perneſil ǀ ſe perporozhi tem bogaboyezhem daj. mn. shenam ǀ katere tem boga boiiezhem daj. mn. dusham negaieio ǀ taku svete, Bogabojezhe tož. mn. m, inu nedolshne slushabnike Boshije nej ſo sposnali ǀ Te shlahtne veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe tož. mn. m Bratje ǀ shegna te bogabojezhe tož. mn. m, inu shtrajfa te greshne ǀ skusi suoje Bogabojezhe tož. mn. ž ozhij ǀ te bogoboyezhe tož. mn. ž shene ogolufa primer.> Vener she vſelej bi mogal bogaboyezhishi im. ed. m biti ǀ nej bilu lepshi Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi rod. ed. ž presež.> Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi im. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bogastvo -a s bogastvo:
njegova mogozhnoſt, zhaſt, inu bogaſtvu im. ed. nebo dalei terpelu ǀ ta modri govorij od bogastva rod. ed. te vere, inu od bushtua dobriga djaina ǀ troshte je imel v'ſvojm bogaſtvi mest. ed. ǀ shelite Krajlovati v' bogaſtui mest. ed., v' zhaſti, inu v' lushtah ǀ ty bogati ſe ſo ſramovali v' ubogaſtvi mest. ed., inu v' obilnoſti teh poſvejtnih rezhi shiveti ǀ pod njegovim bogaſtvam or. ed. nikar isvelizhaine, ampak njegovu pogubleine skritu tizhj ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti, inu bogaſtva im. mn. malu zhaſſa na tem ſvejti terpè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bogat -a prid. bogat:
en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš:
enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bogudopadeč -a prid. → dopadeč
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
boj -a m boj:
polsot ſe vſdigne kreh, inu boj im. ed. ǀ od boia rod. ed. mu ſe ſajna ǀ k'boiu daj. ed. ſe perpravi ǀ poprej kakor je k'boju daj. ed. prishal ǀ kateri krejh, boi tož. ed., ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ venem boiu mest. ed. taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ v'ſauroshtvi, inu v'boij mest. ed. je shivil ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mest. ed. mej nagimi mezhmi teh sholnerjou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bokal -a m bokal:
s'en bokau tož. ed. vina je bila dalla (II, 170) ǀ vſame en bokau tož. ed. ſmerdezhe uode (II, 171) ǀ kateri glashe, majolike, bokale tož. mn. quarte, burfle &c. bi v'rokah dershali (II, 263 s.) ← it. boccale < lat. baucālis ← gr. βαυκάλις, βαυκάλιον ‛vrsta posode z ozkim vratom za ohlajene pijače’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bolnik -a m bolnik:
Kadar en bolnik im. ed. oterpne ǀ S. Reshnu Tellu je ſpremil do bolnika rod. ed. ǀ kadar vidio de enimu bolniku daj. ed. arznie nezh nepomagaio ǀ ſama ſeniza Petrava ſledniga bolnika tož. ed. je oſdravila ǀ bolniki im. mn. ſe ſò njega kute doteknili ǀ Trydeſet Bolnikou rod. mn. ǀ bolnikom daj. mn. shkodlive shpishe prepovedò ǀ kadar ſo h' Bolnikom daj. mn. nesli ǀ h'bolnikẽm daj. mn. ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike tož. mn. od nyh ner hushi, inu neuarnishi bolesni ǀ per teh drugih bolnikoh mest. mn. ǀ per takorshneh bolnikah mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bolzam -a m balzam:
Perglihaio Mario Divizo … Enimu lepù dushezhmu bolsamu daj. ed. (III, 330 s.) ǀ Kadar je M. D. perglihal Bolſomu daj. ed., inu slatki skory (IV, 298) ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi bolſom tož. ed. (II, 92) ← srvnem. balsame ← lat. balsamum ← gr. βάλσαμον ← hebr. bāšām; → pižem, → polzam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Bonaventura -a m osebno lastno ime
Bonaventura:
S. Bonaventura im. ed. ſeraphinski Dohtar je piſſal ǀ taku tudi moj S. Bonoventura im. ed. ima lete ſuſebne try laſtnoſti ǀ pravi S. Bonaveetura im. ed. ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura rod. ed. Seraffinskiga Dohteria ǀ Na dan Svetiga Bonaventura rod. ed. Shkoffa ǀ bom perloshil beſſede S. Bonauentura rod. ed. ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru daj. ed. gorkuto Boshje lubesni ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Cardinali s. Bonaventura tož. ed. ǀ sa tiga volo s' S. Bonaventuram or. ed. porezhem Sv. Bonaventúra, pravo ime Giovanni di Fidanza (1221–74), frančiškan, kardinal in cerkveni učitelj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Bonifacius -a m osebno lastno ime
Bonifacij:
Bonifacius im. ed. ſj pusti ta restajeni sviniz v'usta liti (I/1, 82) ǀ Eny raishi resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti, kakor Bonifacius im. ed. (IV, 132) ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … shkofij s. Bonifaciuſa tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bonifácij (672/3–754), nadškof v Mainzu, mučenec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Booz -a m osebno lastno ime
Boaz:
ta bogati Mosh Booz im. ed. je bil poſlal ſvoje delauze shitu shieti (III, 143) ǀ Na tu pride ta bogaboyezha shena Ruth, ter pravi k' Boozu daj. ed. (III, 143) ǀ Buth, inu tii drugi delauzi ſo bilii posdravili Booza tož. ed. (II, 528) Bóaz, posestnik, pri katerem je paberkovala Ruta (SP Rut 2,1, Mt 1,5, Lk 3,32)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
boršt -a m gozd:
prideta ven borsht tož. ed. ǀ v'borshti mest. ed. tega ſvetà ǀ je bil venem borshti mest. ed. neshal eniga sleipiga petleria ǀ en gmain Soldat je bil venem borshtu mest. ed. neshil eniga slepiga petleria ǀ de bi vſe borshte tož. mn., inu gosde poſekali ǀ v'borshtah mest. mn. je prebival ← srvnem. vorst, nem. Forst ‛gozd’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bos -a prid. bos:
buſs im. ed. m, inu preſs ſrajze lèshij ǀ buſs im. ed. m je hodil, velik mres, inu vrozhino je terpel ǀ buſs im. ed. m, inu pu nag je hodil ǀ dalezh boſſa im. ed. ž na Boshy pot grè ǀ bosa im. ed. ž je hodila, na goli semli je leshala ǀ boſy im. mn. m, inu polnagi po simi hodimo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
boštvo -a s revščina, uboštvo:
Kaj s' enu veliku boshtvu im. ed., inu lakota sdaj ſe najde na ſvejti ǀ Tat pravi de bushtvu im. ed., inu lakota ſo ga perſilili ǀ buſhtvu im. ed. nej vrshoh, de ty vbosi ſe fardamaio ǀ bushtuu im. ed. me ſili krivizhnu andlat ǀ te shtery Svete oblube, pokorszhina, volnu pushtvu im. ed., zhiſtoſt, inu Klauſura ǀ Deklize sa vola nijh veliziga bushtua rod. ed. ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ vaſs blishni je v'jamo tiga bushtva rod. ed. padil ǀ s' ſvoim exempelnam ſo bili ta folk h' temu Evangelskimu bushtvi daj. ed. perpravili ǀ v'veliku bushtvu tož. ed. ſo bily padli ǀ vyſte radi, inu volnu buſhtvu tož. ed., lakot, inu shejo terpeli ǀ hudizh vam sapovej nezhistost tribat, katera v'bushtvu tož. ed., v'shpot, inu v'negnusne bolesni vaſs perpravi ǀ zhlovik, kateri s'bushtvam or. ed. je obdan ǀ Bug yh gajshla s'lakotio, s'Kugo, s'vojsko, s'bolesnamy, inu s'buſhtvom or. ed. ǀ V' praudah je naſha praviza, v'busktvah mest. mn. je nash shaz → uboštvo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
božič -a m božič:
od vſeh ſvetnikou dan do Boshizha rod. ed. (II, 4)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
božilišk -a m bazilisk:
ta mladeniz je mogal ſtrup tega Boshiliſca rod. ed. premagat (V, 339) Zapis je očitno ljudska različica tujke → bazilisk; → bazilišk, → bažilisk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
božji -a prid. božji:
Iesus Kakor ſyn Boshy im. ed. m je vezh snal, Kakor vſy Angeli ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt shlushabnik Boshj im. ed. m rata ǀ tu S. Ime je en shaz Boſhy im. ed. m ǀ zhlovek je ena podoba, ali peld boshy im. ed. m ǀ v'kateri strah Boshij im. ed. m ſe najde ǀ Palza, inu shiba Boshja im. ed. ž pomenio leta S. strah ǀ milost Boshia im. ed. ž je vezhi kakor ſo vſy grehi tiga ſvèta ǀ Ta je ena ſlushabinza Boshya im. ed. ž ǀ Plato pravi: de zhlovek je ena boshja im. ed. ž shival ǀ Boshija im. ed. ž martra, katera na trugi je stala ǀ tedai strahu Boshijga rod. ed. m danaſs ijm bodem govuril ǀ varite ſe tiga ſerda Boshja rod. ed. m ned. (?) ǀ pres pumozhi Boshje rod. ed. ž ǀ Tempel ie prebivalshe te milosti Boshie rod. ed. ž ǀ ta shaz gnade Boshije rod. ed. ž ǀ s'poshlushainom boshje rod. ed. ž beſsede ǀ od miloſti Boshe rod. ed. ž ǀ bres gnade boſie rod. ed. ž ǀ tu dobru, inu hudu s'boshje rod. ed. ž roke poterpeshlivu vſeti ǀ Oblizha Boshjga rod. ed. s nihdar ne bò vidil ǀ de tuoj greh NamestniKu Boshijmu daj. ed. m spoſnashi ǀ dokler je ſtregil Synu Boshjmu daj. ed. m ǀ Boshy daj. ed. ž sapuvidi nej bil pokoren ǀ Sapushen od ludy ſe je k'Boshy daj. ed. ž dobruti obernil ǀ sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy tož. ed. m utalashit ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah boshj tož. ed. m ǀ gre na bosky tož. ed. m pot ǀ s'Kusi s. obhaijlu paK offramo ſijnu Boshjga tož. ed. m ži. ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo tož. ed. ž poslatiti ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo tož. ed. ž volo ǀ de bi imela sa Boshijo tož. ed. ž volo odpustiti ǀ Boshio tož. ed. ž martro v'roke da ǀ nej sadosti de ti Boshje tož. ed. s Ime nepridnu uſta neusamesh ǀ ſerze Boshie tož. ed. s ranio ǀ preklinaio Ime Boshije tož. ed. s ǀ ty lashniki neshlishio v'Boshje tož. ed. s tovarshtvu, ampak v'tovarshtvu teh hudizou ǀ v'strahu Boshijm mest. ed. m shivite ǀ v'gnadi Boshy mest. ed. ž ǀ v'shlushbi Boshij mest. ed. ž ǀ v'tej boshy mest. ed. ž veshi ǀ ſtonouitnu de v'Boshij mest. ed. ž shlushbi do Konza bo ostalu ǀ je bila taku ſtonovitna v'Boshy mest. ed. ž veri ǀ v'imenu Boshym mest. ed. s sazhnem ǀ pred Stolam Boshym or. ed. m ǀ s'boshym or. ed. m shlakam vdarjeni zhlovik ǀ nemorite ſe s'Boshjo or. ed. ž volo sglihat ǀ ty lubi Svetniki Boshy im. mn. m naſs vuzhio ǀ kaj pomenio te rame Boshje im. mn. ž ǀ yh vuzhijo molit teh deſset sapuvidi Boshyh rod. mn. ǀ ſe neboymo teh shtrajfing Boshjh rod. mn. ǀ s'Boshijh rod. mn. rouk pride ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam namestnikom Boshijm daj. mn. ǀ my K'sapuvidam Boshim daj. mn. ſe neperpognemo ǀ slushabnike Boshije tož. mn. m nej ſo sposnali ǀ nekedaj Moiſses je rokè Boshje tož. mn. ž bil sadershal ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila sapuvidi Boshye tož. mn. ž dershati ǀ terbej tudi sapuvidi Boshije tož. mn. ž derſhati ǀ ti bi s' velikem poterplejnam te Boshie tož. mn. ž/s vſta obriſala ǀ mij hozhmo premislit vſe lastnusti, inu della Boshije tož. mn. s ǀ Imate po boshyh mest. mn. potah hodit ǀ po ſapuuidyh Boshyh mest. mn., inu zerkounyh ǀ shivite po Boshijh mest. mn. sapuvidah ǀ s'vſemy boshimij or. mn. arzniami O božji oblasti in božjem žlaku glej → oblast oz. → žlak.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bran -a prid. bran:
obeden nej hotel plazhat mashe, katere ta pervi dan ſò bile brane im. mn. ž (IV, 407) ǀ kir bodo sa vasho dusho Mashe brane tož. mn. ž (V, 639)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
brandenburgarski -a prid. brandenburški:
druge je poſtauil v' Engelenderske, oleenderske, Brandenpurgavske tož. mn. ž, soksonske, inu druge takorshne deshele (V, 141) Verjetno tiskarska napaka namesto -arske.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
brat -a m 1. brat:
Njega sapuvid je de brat im. ed. ima brata tož. ed., ſestro ſaurashit ǀ nima ozheta, ni mater, ni brata rod. ed. ǀ je bil nevoshliu ſvojmu bratu daj. ed. ǀ enimu Bratu daj. ed. Duhounimu Pacificus s' imenam nashiga Ordna ǀ ſvojga brata tož. ed. Abelna ie bil vbil ǀ je bejshal pred ſvojm bratom or. ed. Eſovam ǀ ſe bere od Remula, inu Romula, katera brata im. dv. ſta ſe tulikain ſaurashila ǀ Sakaj tedaj Christus dua brata tož. dv. nar parvu poklizhe ǀ Iosephavi bratje im. mn. ſo njega taku mozhnu ſaurashili ǀ inu Angely tvoy brati im. mn. shalujemo na tvoim pogublejni ǀ njegovi braty im. mn., ſo ga bily feratali ǀ je posnal ſkriune misly ſvojh bratou rod. mn. ǀ Preklet je bil cham, inu vſel je bil hlapez ſvoyh bratu rod. mn. ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom daj. mn. ſe godij ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam daj. mn. dal ǀ ſta bila Gedeonave bratje tož. mn. pobyla ǀ je bil shal objeskat suoje brate tož. mn. ǀ ſvoje brattje tož. mn. ſa volo gnade, inu lubeſni preiete nydati 2. član bratovščine:
zhe she nej sa brata tož. ed. sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje im. mn., inu ſeſtre ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou rod. mn., inu ſeſter Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou rod. mn. inu ſeſter Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam daj. mn., inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate tož. mn., inu ſeſtre te S. Bratauszhine de Carmine
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bratovski -a prid. bratovski:
ta bratauska im. ed. ž lubesan ijm je bila premankala (I/1, 149) ǀ s'veliko bratausko or. ed. ž lubesnjo (I/1, 73)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
brej -a prid. brej:
Serna kadar shlishi mozhnu sargarmeiti ſe taku prestrashi de zhe je breia im. ed. ž ſvoj porod povershe (V, 5) ǀ ena breia im. ed. ž ouzhiza noſſi belu, ali zhernu jagnizhe (V, 604)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
brinjev -a prid. brinov:
Sdaj Hlapſom, inu deklam eno dobro shpisho naprej poſtavem, namrezh eno brinievo tož. ed. ž Jelenavo prato (IV, 353)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
britof -a m pokopališče:
puſti tu truplu na britoff tož. ed. pokoppat ǀ Faimoshter ga pele na Britoff tož. ed. ǀ Mashnika na britofu mest. ed. najde ← srvnem. vrīthof ‛pokopališče’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Brod -a m zemljepisno lastno ime
Brod:
Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini, v' Willaki, v' Dotis, v' Palloti, v' Walpi, v' Brodu mest. ed., v' Novimgradu, v' Samandrij, v' Selinu (IV, 171) Verjetno je mišljen današnji Slavonski Brod.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bron -a m bron:
ſa slatam nej bilu prezei blatu, ampak ſrebru, ſa ſrebram bron im. ed. ǀ bron im. ed. te modruſti, sheleſſu te oblaſti ſe reſuje, inu pepel rata ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona rod. ed., noge s'kamènia ǀ zhe nej pogledal taiſto kazho is brona rod. ed. ſturjeno ǀ ſa bronam or. ed. shelesu, inu k' ſadnimu blatu Retrogradna tvorba iz brónec ← it. bronzo ‛bron’, prim. → brončen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
brončen -a prid. bronast:
ta obeſhena bronzhena im. ed. ž, inu nuzna kazha ǀ Moiſses sapovej eno bronzheno tož. ed. ž kazho ſturiti ǀ je vidil … Mojſeſs v'tej bronzheni mest. ed. ž kazhi → bron
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Bruno -a m osebno lastno ime
Bruno:
nam poterdi S. Bruno im. ed., kjr od Marie nam pravi ǀ shnim pude Bruno im. ed. Malar ǀ Ali pak s'S. Brunam or. ed. ǀ Satoraj s' S. Brunonam or. ed. ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. Sv. Brúno (1040–1101), ustanovitelj kartuzijanskega meniškega reda 2. Neki slikar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Brutus -a m osebno lastno ime
Brut:
kadar Antoninus, inu Brutus im. ed. Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala (III, 91) ǀ Brutus im. ed., kadar je bil Antoniusa is Rimske deshele pregnal (IV, 175) ǀ On te ſerzhne Vojshake Brutuſa rod. ed., inu Caſſiusa je bil premagal (V, 109) Décim Júnij Brút, lat. Decimus Junius Brutus (pribl. 84–43 pr. Kr.), Cezarjev vojaški poveljnik in eden zarotnikov proti njemu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Bucefal -a m osebno lastno ime
Bukefal:
En Alexander, kateri je ſnal v' moiſtrit, inu premagat tiga nepresherniga Bucephala tož. ed. teh kezerjou (III, 449) Bukéfal, lat. Bucefalus, Βουκέφαλος, ime konja tesalske pasme, ki ga je ukrotil mladi Aleksander Veliki.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
buhštob -a m črka:
s'uſakateriga, buchſtoba rod. ed. ſturimo eno beſſedo (II, 569) ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha rod. ed. neposnash (II, 80) ǀ Ieſes. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou rod. ed. (II, 569) ← srvnem. buochstabe, nem. Buchstabe ‛črka’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cagov -a prid. malodušen:
mij ſmo taku ſerzhni, taku mozhni v' dellah tega ſvèjta, inu Meſsa, v'shlushbi pak Boshij, inu v'opravilah nashe dushe taku leni, traglivi inu zagovij im. mn. m (I/1, 135) → cagati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cajt -a m čas:
Zait im. ed. je govorit, zajt im. ed. je tudi malzati ǀ kuliku nenuznih, neurednih misli zhloveku noter pade ob zaitu mest. ed. te Svete molitue pred cajtom prezgodaj:
nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam or. ed. pod semlo per pravjo pri cajti/u 1. pravočasno:
Duhouni per zaiti je bil sazhel na ſmert mislit ǀ ludje na leto uro per zajti mislio ǀ tuoje nijve per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh 2. zgodaj:
dokler nej bilu sgona ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe neſamudilj ǀ Ali nikar li jeſt, inu Seſtre, Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti, inu nikar klagovati, dokler Gospud Bug je njega taku perzejti is tiga ſvejta poklizal ← nem. Zeit ‛čas’; → čajt, → cas
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
car -a m sultan, turški cesar:
s'mladiga bi bil shlushil Turshkimu Zaru daj. ed. (I/2, 206) ǀ kadar ta Basha je bil nasai h' ſvojmu Zaru daj. ed. pershal (V, 166) ← hrv., srb. cȁr ← rus. cárь < slovan. *cьsar'ь̏; → cesar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cartan -a prid. ljub, nežen:
gdu je lepshi kakor naſh zartani im. ed. m dol. Iesus ǀ koku ſi ti lepi, inu zartani im. ed. m dol. Mladenizh v' leto puszhavo prishal ǀ Ena lepa, mlada, zartana im. ed. ž vduva … shlishi govorit od letiga Generala ǀ Maſhniku ſerze ſe omezhy videozh tu zartanu im. ed. s deteze v'takorshni revi ǀ dusha tvoje lube zartane rod. ed. ž Mattere ǀ Nashimu zartanimu daj. ed. m JESVSV uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ Gdu je bil dal serze, inu muzh tej zartani daj. ed. ž Gospej Iudit ǀ je vidila na Chriſhu respetiga ſvojga Zartaniga tož. ed. m ži. Synu ǀ ſo suoje zartane tož. mn. ž Neveste sapustili ǀ de bi taistu v'ſvoijh S. Zartanah mest. mn. rokah dershal ← nem. zart ‛nežen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cartljan -a prid. razvajan, ljubkovan:
truplu vam nej danu, de bi martranu, ampak zartlanu im. ed. s bilu (III, 160) → cartljati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cartljiv -a prid. razvajen, scrkljan:
terdouraten bil, Kakar Faraon … Zartliu im. ed. m, kakor Heliogabolus ǀ Ah koku zartliua im. ed. ž je ratala ta Navesta ǀ je bila vſa podana lushtam tiga meſa, inu taku zartliva im. ed. ž ǀ tu zartliuu im. ed. s meſsu vaſs ne bò premagalu → cartljati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cas -a m čas:
dokler je zaſs im. ed. te miloſti ǀ nei vezh zaſſa rod. ed. k' eni dobri ſmerti ſe perpravit ǀ ob zaſsu mest. ed. taiste velike lakoti ǀ ukratkim zaſſu mest. ed. ima vumrejti V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih zgledih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Možnost naključne napake je manjša, saj je taka tiskarska napaka razmeroma redka. Predlog → čez je npr. 805-krat zapisan kot zhes in le dvakrat kot zes oz. zeſ; → čajt.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Cecilius -a m osebno lastno ime
Cecilij:
kaj nuza Claudiu Ceciliuſu daj. ed., de tulikajn millionu ſlata je bil sadubil (II, 410) Verjetno je mišljen Caecilius Iucundus, bogat bankir iz Pompejev za časa Nerona.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cedrov -a prid. cedrov:
veſsla inu driveſſa ſo bile is cedraviga rod. ed. m leſsà (V, 108) Tvorjeno iz cedra ← nem. Zeder ← lat. cedrus ← gr. κέδρος ‛brin, cedra’; → cetronov, → cetronski.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cegeljc -a m listek:
vstih pak ta tiza je en zegilz tož. ed. imela ǀ Sklene, de hozhe G. Bogu sapuſtiti, satoraj na en Zegilz tož. ed. sapishe de ſamimu G. Bogu taiſto offra, leta Zegilz tož. ed. n' eno ſtrelo perveshe, taiſto pruti Nebeſſam ſterli, ſtrela supet na semlo pade, Zegilz tož. ed. pak G. Bug obdarshi, inu taiſte Syny taku obilnu polona, de vſy ſo bili bogati Gospudy ratali ǀ Comiſſarius prebere cegilze tož. mn. ← srvnem. zedel(e) ‛listek’ ← srlat. cedula < lat. schedula ‛papirček, listek’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cel -a prid. cel, ves:
cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cent -a m (denarna enota) cent:
neſsaj mu da ta cent tož. ed. denaru ǀ temu drugimi je bil dall li dua centa tož. dv. ǀ kateri bi bil meni shenkal dua centa tož. dv. ſrebra ǀ kakor uni Euangelski hlapez, kateri je bil pet centou rod. mn. prejel ǀ je bil dolshan deſet taushent zentou rod. mn. denarju ſvojmu Gospudu ǀ Gospud je bil gori vſel taiſtiga hlapza, kateri je bil ſadubil deſſet centou rod. mn., kakor taiſtiga, kateri li shteri cente tož. mn. je bil udubil ← star. frc. cent (danes centime) ‛stoti del osnovne denarne enote’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
centavrus -a m kentaver:
Piſſary pravio, de G. Bug je bil nerpoprej dal letu spoſnajne Chiloſu Centauruſu daj. ed., de on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia (IV, 194) ← lat. centaurus ← gr. Κένταυρος, sprva vodni, kasneje tudi zemeljski demon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ceran -a prid. → ciran
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cesarjev -a prid. cesarjev:
Inu cilu Ceſſariza, inu Porphyrius Ceſſarjau im. ed. m General na beſſede S. Catharine ſo v' Criſtuſa verovali ǀ Dajte Ceſarju, kar je Ceſsarjaviga rod. ed. s ǀ on je dal en koſſ kruha Ceſſarjevimu daj. ed. m shlushabniku ǀ is resaniga kamina, na leta ſò bily Peld Ceſſariau tož. ed. m poſtavili ǀ Ceſsarjau tož. ed. m peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli ǀ je bila v' Ceſſarju tož. ed. m Duor perpelana ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal volo Boshio dopolniti, kakor Ceſariovo tož. ed. ž ǀ ſapovei de vſy imaio v'Ceſſariavo tož. ed. ž Kambro pojti → cesar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cesarski -a prid. cesarski:
Leta sapuvid nej Ceſſarska im. ed. ž, ali Papeshava, ampak je sapuvid Nashiga ſtuarnika ǀ sa volo te Ceſarske rod. ed. ž oblaſti ǀ nej hotel ſvoje Ceſſarske rod. ed. ž beſſede naſai potegnit ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko tož. ed. ž Crono, inu mezh puſtil ǀ veliku puntarskih meſt je bil pod pokorszhino Ceſſarsko tož. ed. ž perpravil ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku tož. ed. s Meſtu Conſtantinopol ǀ Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku tož. ed. s prebivalszhe Dunain ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim mest. ed. m ſtoli ſidel ǀ v' tem Ceſſarskem mest. ed. s Meſti Conſtantinopel ǀ s' ſvojm Ceſſarskem or. ed. m plajsham ǀ ſe je nashal en Ceſar taku nepameten, de bi s'ſvojo Ceſarsko or. ed. ž krono kronal ſvojga kojna ǀ pred tem Ceſſarskim or. ed. s meſtam Dunai ǀ neboyte ſe Ceſſarski im. mn. m Soldati ǀ shuga vſe deshele, inu meſta Ceſſarska tož. mn. s poshgati ǀ leta je bil velike shkode ſturil v' Ceſſarskih mest. mn. deshelah → cesar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cesarstvo -a s cesarstvo:
Ceſſarſtvu im. ed. nej isvelizhajne, ampak martra ǀ Synu bandisha is celliga ſvojga Ceſſarſtua rod. ed. ǀ leta mu Ceſſarſtvu tož. ed. vſame ǀ v' tem lejti 1453 je bil noter vſel tu meſtu Conſtantinopel, inu Ceſſarſtvù tož. ed. od ſonzhniga prihoda ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu Ceſarstvu tož. ed. ǀ Ceſarſtvu tož. ed. je bil sapustil ǀ Tiberius je menil, de isvelizhaine ſtoy per Ceſſarſtvi mest. ed. ǀ vela vezh kakor vſv shazi tiga ſvèta, kakor vſe krajleustva, inu Ceſarstuva im. mn. ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua tož. mn., inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy → cesar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cetronov -a prid. cedrov:
Drugi ſo perglihani Spikanardi … Drugi Cetronavimu daj. ed. m drev (III, 322) ǀ Kadar je M. D. perglihal Cetronovimu daj. ed. s driveſſu (IV, 298) → cedrov, → cetronski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cetronski -a prid. cedrov:
Perglihaio Mario Divizo … Enimu zetronskimu daj. ed. m drevu, saſajenimu na tem viſokem hribu Libanus (III, 331) ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zetronskimu daj. ed. m drevu (III, 332), ni ojliki → cedrov, → cetronov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Cezarius -a m osebno lastno ime
Cezarij:
Jnu Ceſſarius im. ed. pishe, de en Mashnik je tiga hudiga isgainal is ene obſedene shene ǀ piſhe S. Ceſarius im. ed., de en Dohtar je bil vmerl ǀ Piſſe Ceſarius im. ed. Arelatenſis ǀ je od MARIAE Divize djal S. Cæſarius im. ed. ǀ samerka S. Cæſarius im. ed. Arelatenſis ǀ nad letem ſe tudi zhudi Cæſarius im. ed. Nazianzenus ǀ Kakor ſam ta hudi je bil enkrat od s. Cœsariuſa rod. ed. perſilen povedat 1. Sv. Cezárij iz Arlesa (470–542) 2. → Naciancenus 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ciceronov -a prid. Ciceronov:
kakor ſe je bilu Ciceronovimu daj. ed. m Synvu sgodilu (V, 515) → Cicero
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cipres -a m cipresa:
cipreſ im. ed. nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ S. Duh je Mario Divizo Cipreſu daj. ed. perglihal ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu, ni ojliki, ni gartroshi, ni cipreſſu daj. ed. ǀ nej hotel imeti ni Cipres tož. ed., ni Smreko, ni lipo ← nem. Zypresse, it. cipressa < lat. cyparissus ← gr. κυπάρισσος ‛cipresa’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cir -a m okras, lišp:
Kej sdei tisti lepi nebeshki zier im. ed. ǀ Polè vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier tož. ed. restroshen ǀ ta ner lepshi Nebeski zier tož. ed. ym bo dal ǀ G. Bug ta ner lepshi zjer tož. ed. vam bò dal ǀ Ti nuzh, inu dan mislish, koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti, inu skunshtnem zieram or. ed. ← srvnem. zier(e) ‛okras, lišp’; → cirati, → cis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ciran -a prid. okrašen:
ta zholn je bil taku lepu zeran im. ed. m ǀ s'modrustio, inu sastopnostio je bil zieran im. ed. m, inu nepolnen ǀ Lepu je zerana im. ed. ž semla s'temi piſſanimi roſhizami ǀ S. Agatha s'gnado te ſtonouitnoſti v'shlushbi Boshj zirana im. ed. ž ǀ s'Nebeſko lepoto je bila zhirana im. ed. ž ǀ ſi je bil isvolil eno shlahtno, veliko, lepu zerano tož. ed. ž hisho ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi Kameni zierano tož. ed. ž ǀ zhednoſti, is katerimi nyh ſtarishi ſo bily zerani im. mn. m ǀ kir videm to Zerku, Altarie, inu cilu gaſſe lepu zerane tož. mn. ž → cirati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ciren -a m zemljepisno lastno ime
Cirena:
sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru, is Rima v' Cirene, is Cirena rod. ed. v' Pentapolim (III, 244) Ciréna, gr. Κυρήνη, lat. V Cyrene, glavno mesto gr. naselbine v severni Afriki; → Cirene
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Cirenenski -a prid. iz Cirene:
je bil polonal Simeona Cirenenskiga tož. ed. m ži., kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti (V, 155) → Ciren, → Cirene
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ciriakus -a m osebno lastno ime
Cirijak:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rabelnij s. Ciriacuſa tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Ciriják, diakon in mučenec (umrl 303)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Cirus -a m osebno lastno ime
Kir:
Cirus im. ed. je bil Tigrana premagal ǀ Tigranes je djal h' krajlu Cirusu daj. ed. ǀ Scithia ſe huali de je bila porodila krajlizo Tomiro, katera je bila krajla Ciruſa tož. ed. premagala ǀ Ajdouski krajl Tigranes, leta je vojsko imel s'Ciruſam or. ed. Perſianskem krajlam Kír, lat. Cyrus, gr. Κῦρος, stperz. Kuraš, perzijski kralj (559–529 pr. Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cis (?) -a m okras (?):
v' lashki deſheli v' tem meſti Arezzo ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui s' vſem Ciſſam or. ed., meneozh eno vezhno zhaſt ſi sadobiti (II, 405) Verjetno tiskarska napaka, morda namesto → cir
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cjer -a m → cir
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cjeran -a prid. → ciran
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
col -a m mitnica:
Je JESUS vidil eniga zhloveka na zollu mest. ed. ſidezhiga, timu je bilu imè Mattheus (III, 493) ǀ Mattheus, kateri je na zollu mest. ed. ſidil s' butaro teh danariou naloshen (III, 484) ǀ leta Zachæus je bil Mattheush, kateri je na zolln mest. ed. ſidel (IV, 356) ← srvnem. zol ← lat. tolōnēum; zapis zolln vsebuje pogosto tiskarsko napako, na glavo obrnjeni u.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Colnoh -a m zemljepisno lastno ime
Csolnok:
poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Zolnohu mest. ed. (IV, 171) Csolnok, kraj zahodno od Budimpešte
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
coprnik -a m čarovnik, coprnik:
lubesan je en velik zupernik im. ed. ǀ S. Peter je dial unimu Zuperniku daj. ed. ǀ K' ſadnimu Ceſſar poshle po eniga Zupernika tož. ed. ǀ tamkaj ſta bila dua hudobna Zupernika im. dv. ǀ dua zupernika tož. dv. Hermogena, inu Filetta ſo bily nashli ǀ Firsht je menil de ſo Zuperniki im. mn. ǀ kakor S. Piſſmu pravi od Egypterskih Zupernikou rod. mn. ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile ampak Zupernikom daj. mn. ǀ nesaſtopim zupernike tož. mn., inu Zupernze → coprati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
crtljan -a prid. → cartljan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
crtljati -am
nedov. → cartljati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
crtljiv -a prid. → cartljiv
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cukren -a prid. sladek, osladkan, kandiran:
vſe bilu zukrenu im. ed. s, inu medenu ǀ ali vſaj de bi bile zukrene im. mn. ž ǀ veni skledi ſo bile zukrene im. mn. ž/s iabauka v'drugi zukrene im. mn. ž grushke, tryeti zukrene im. mn. ž mandelne, v'zheterti zukrene im. mn. ž zheshne, v'peti zukrene im. mn. ž fige, v'sheſti ta slatki marzapan → cuker
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cvergeljc -a m škrat, palček:
Philoſtratus pishe od Herculusa: De en dan kadar je ſpal Zvergilzi im. mn. ſo bily planili zhes njega ǀ nikar vshe kakor Zverglzy im. mn. zhes Herculusa (III, 100) ← nem. Zwerglein, manj. od Zwerg ‛škrat, palček’; v lat. citatu je na ustreznem mestu Pygmæi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cveteč -a prid. cvetoč:
eno roshizo lepu zvetezho tož. ed. ž je vidil enkrat David (V, 294)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cvetje -a s cvetovi:
Tern v'ſpumladi, kadar je bil poln zvejtia rod. ed., ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia rod. ed. (II, 210)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cviblanje -a s dvom:
bres vſiga zviblaina rod. ed. (V, 150) ǀ samerka Ambashador zviblajne tož. ed. te Naveſte (III, 220) → cviblati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čajt -a m čas:
bo skorej zhait im. ed. sheti ǀ sdaj je zhait im. ed. ſe opyanit pri čajti pravočasno:
S. Duh per zhaitu bò reſvetil to Gospodizhno Claro ǀ sa tiga volo per zhajti mu leben okrati V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih primerih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Naključna napaka, zapis zh namesto z, je sicer precej redka, prim. vſe zheiſte ſo odperte (IV, 205); → čajtinge, → cas.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čas -a m čas:
bode ushe zhaſs im. ed. prishal na vezhnost spumnit ǀ Zhaſs im. ed. ſe je ſmeati, inu zhaſſ im. ed. ſe jokoti ǀ sdaj je zhas im. ed. ſe jokati, inu Boshij ſerd vtalishit ǀ nijmaio zhaſſa rod. ed. dolgu shtuderat ǀ Ti dolgu zhaſsa rod. ed. v'Cerkvi ſtoysh, inu molish ǀ G. Bug dolgu zhaſa rod. ed. je odnoshal nyh proshno ǀ en kratik zhaſs tož. ed. ſo ſpali ǀ en kratik zhas tož. ed. terpi vſe kar je na ſvejti ǀ Sturi poKuro doKler zhaſsimash tož. ed.+ ǀ ob zhaſsu mest. ed. tiga gmain potupa ǀ Ne plazha ob ſvojm zhaſsu mest. ed. purgar shtibre, prezei rubiga ǀ v'tem zhaſſu mest. ed. tega ſaurashtua ǀ v' tem zhaſſi mest. ed. mleku od nyh vshivaio ǀ v' kratkem zhaſſi mest. ed. je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ obzhaſsu +mest. ed. Velike nozhi ǀ moja S. gnada bo s'zhaſsam or. ed. premankala ǀ s'zhaſſam or. ed. taku ſe navadi, de kodar hodi tabak jamle ǀ s'zhaſsom or. ed. bodo na gauge prishli ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi im. mn. od katerih je S: Paulus prerokoval ǀ resnizhnu ſe samore rezhi od nashih zhaſſu rod. mn. ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih zhaſsou rod. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne zhaſſe tož. mn. ǀ Bug nam poshle hude, inu nerodovite zhaſſa tož. mn. kratek čas kratkočasje, zabava:
nei ſim sa dobizhik volo iegral, ampak s' en kratek zhaſſ tož. ed. ǀ kratki zhaſſi im. mn. tiga ſueita yh neſapeleio ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu rod. mn. ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih zheſſou rod. mn., moje ſerze omezhiti ǀ posvetne lushte, inu kratke zhaſse tož. mn. vshivate ǀ ta Ceſsar je zhes vſe druge kratke Zhaſse tož. mn. lubil ta lovu ǀ nei na druſiga mislila, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tož. mn. tiga meſſa ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh zhaſſah mest. mn. ǀ po vaſhih Kratkih zhaſsoh mest. mn. hodite pred časom prezgodaj:
pred zhaſſam ſe seſtaraio, inu vezhkrat v' bolesni padeio ta čas tedaj:
ta zhaſs vſe shivali ſe preſtrashio, ter nyh pasho sapuſte ǀ ta zhaſs je bila vſtala ena velika kuga v' meſti ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule → cas, → dolg2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čast2 -a prid. častit:
na ſtebrah pak ſo ſtali Ceſſary tega zhaſtiga rod. ed. m Roda ǀ de bi zhloveka taku zhaſtiga tož. ed. m ži. ſturila presež.> Beliſarius je bil ta ner zhaſtishi im. ed. m zhlovek na ſvejtu Morda nastalo po haplologiji iz → častit, čeprav ni izključeno, da gre za tiskarske napake; → častejše.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
častit -a prid. častit:
ſe nij perkashe en lep zhastit im. ed. m Gospud ǀ od kateriga pishe ta zhastiti im. ed. m dol. Beda ǀ leta leipi zhiaſtiti im. ed. m dol. peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno ǀ Ta Zaſtiti im. ed. m dol. Beda odgovori ǀ O stutaushenkrat shegnana, inu zhastita im. ed. ž bodi ò Maria ǀ is reune zhaſtita im. ed. ž je bila ratala ǀ tajſtu kralevſtvu je taku shlahtnu, inu zhaſtitu im. ed. s ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda rod. ed. m prishlu ǀ na ſvejtu nej bilu taku zhiaſtitiga rod. ed. m, inu mogozhniga Firshta ǀ od tiga zhastitiga rod. ed. s Telleſsa ǀ Nikar vſe Bogu h'zhaſti, ampak k'enimu zhaſtitimu daj. ed. m ſpominu ſvoje Pershone ǀ je vidil taisti zhastiti tož. ed. m dol. Tempel ǀ je vidil eniga zhaſtitiga tož. ed. m ži. Stariza ǀ Bug bode tebe zhastitiga tož. ed. m ži. pred ludmij sturil ǀ Sim vidil eno zhlovesko zhaſtito tož. ed. ž podobo ǀ Inu slasti veſselili ſe ſo v'tem Kir ſo vidili nijh zhastito tož. ed. ž Mater ǀ zhaſtitu tož. ed. s povablejne bodo shlishali ǀ preklinash, inu shentuash njega S. zhastitu tož. ed. s Ime ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim or. ed. m Bedam ǀ Shushtary ſo zhaſtiti im. mn. m Moſhje ǀ inu druge lepe zhaſtita tož. mn. s imena Njemu dado primer.> Chriſtus je zhaſtitishi im. ed. m, kakor angeli ǀ inu ſpet zhaſtitishi im. ed. ž bom vun prishla ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga, inu zhaſtitishiga rod. ed. s biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ ti Evangelisti enu zhastitishi tož. ed. s ime, inu titil ſo njemu dali presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi im. ed. m, inu ſrezhnishi Firsht sa Krajlam Aſſveram ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi im. ed. m krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal ǀ taku tudi je sturil ta nar sveteshi, inu nar zhastjtishi im. ed. m Mashnik Chriſtus Iesus ǀ Aman je bil ta pervi, inu ner zhiaſtitishi im. ed. m Firsht v' Duori Krajla Aſſvera ǀ DIVIZA Mati Boshja mej vſemi shenami je ta ner zhaſtitishi im. ed. ž, taku tudi ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi im. ed. m → čast2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
častiti -im nedov. častiti:
nihdar nebom nehal G. Boga zhastiti nedol. inu hualiti ǀ v' tej vishi ſe ima G. Bug v' ſvoj hishi zhaſtit nedol., inu molit ǀ vy imate mene zkaſtiti nedol. ǀ hozhe, de sonzhna, inu Nebeska ſvetloba njega prideo zhaſtiti namen. ǀ v' zhaſſih T. S. Rus. T. spreimim, zhaſtim 1. ed., ali molim ǀ En dober Syn is ſerza zhaſti 3. ed. ſvoiga Ozheta ǀ ſe Boga boij, brumnu, inu pravizhnu shivj, inu vſelej Boga zhastj 3. ed. ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti 3. ed. letò ǀ V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj 3. ed., inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita ǀ vſtane, inu leshje Boga nesahvali, inu nezhestj +3. ed. ǀ kateri G. Baga ozheta vashiga Nebeskiga lubite, inu zhaſtite 2. mn. ǀ je preſilnu Bogu dopadezha ta molitviza, kir vſe Try SS. Pershone ſe zhaſtè 3. mn. ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy zhastè 3. mn. muzh tiga Vſigamogozhiga ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà zheſtè 3. mn., inu hualio ǀ shlishish, inu samerkash, de tebe zheſte 3. mn., inu hualio ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè +3. mn., inu nemolio ǀ nesludiai, inu neshentovai, ampak Boga zhaſti vel. 2. ed. s' tvojm jeſikam ǀ hudizh pravi nezheſti +vel. 2. ed. Boga, ampak preklinai ǀ hualimo tedaj, inu zhaſtimo vel. 1. mn. bres vſiga konza G. Boga ǀ Molite, zhastite vel. 2. mn., inu hualite Tu S. Rus. T: ǀ li zastite vel. 2. mn., inu hualite Mario Divizo ǀ sakaj nej ſi zhastil del. ed. m taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ tebe v'Nebeſsih lubila, zhaſtila del. ed. ž, inu hualila ǀ je Christuſa zhastila del. ed. ž rekozh ǀ Sta bila taku napolnena troshta nebeskiga … de od veliziga veſſelja ſò bila samaknena, inu cello nuzh ſò G. Boga ſa leto gnado zhaſtila del. dv. m, inu hualila ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga krajla, inu Goſpuda zhaſtili del. mn. m ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili del. mn. m ǀ v' tvojm tovarshtvi G. Boga zheſtili del. mn. m, inu lubili ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili +del. mn. m, inu nemolili ǀ Vſe njegove koshize ſo G. Boga zhaſtile del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile del. mn. ž Zapisi, ki kažejo na če-, lahko izkazujejo prehod nenaglašenega a za palatalom v e, lahko pa so pričakovani refleks pslovan. *čьsti̋ti brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst, prim. → češčen poleg → čaščen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čaščen -a prid. čaščen:
katero gnado ſim ble shelela doſezhi, kakor ta offertni zhaszhen im. ed. m biti (IV, 128) ǀ zhaſzhen im. ed. m bodi do vekoma G. Bug (V, 275) < slovan. *čьst'enъ̏ z vplivom refleksa samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst; → češčen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čebelski -a prid. čebelji:
en takorshen duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu daj. ed. m pannu (III, 169) ǀ prezej gre en zhebelski tož. ed. m pann yskati (I/1, 200)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čebul -a m čebula:
v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula rod. ed., kumer, dijn imeli ǀ Duh teh roſſiz, polſama, inu pishma letemu nebeskimu perglihan je en duh tiga zheſſna, inu zhebula rod. ed. ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare, zhebu tož. ed., inu zheſsen ǀ kumare, inu zhebu tož. ed. jeſti ǀ je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam or. ed. ← ben. it. cebolla < lat. cēpula; prim. pri Pleteršniku čébuł.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čednik -a m črednik, vaški pastir:
zhedniK im. ed. ſe je krishal, inu bejshal ǀ nar poprej srezhal je bil zhednika tož. ed., Kateri shivino je na pasho gnal (I/2, 26)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čelo -a s čelo:
piſſeio od eniga folka Cliclopes imenovaniga, katiri imaio enu ſamu oku na ſreid zhela rod. ed. ǀ raunu v' zhelu tož. ed. ga vdari ǀ zhellu tož. ed. mu resbye ǀ tu S. Imè iehova na zhellu tož. ed. poſtavi ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu tož. ed. vdaril ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu tož. ed. vdario ǀ Na zheli mest. ed. S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt ǀ na zhelli mest. ed. pak je sapiſſanu imel tu Svetu imè Jehoua ǀ kamen v'zheli mest. ed. je bil obtizhel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čestit -a prid. → častit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
češčen -a prid. čaščen:
nisku ſe perkloni, ter pravi: Zheſzhena im. ed. ž ſi Maria, gnade ſi polna ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena im. ed. ž bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash ǀ zheszhenaſi im. ed. ž+ Maria gnade polna Regularni refleks prvotnega *čьst'enъ̏ brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst; manj verjetno nastalo po preglasu iz → čaščen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
četrti -a štev. četrti:
ta pervi … Abraham … ta drugi … Iſaak … ta tryeti Iacob … ta zheterti im. ed. m Mojſeſ ǀ leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America, inu ta zheterti im. ed. m je Europa ǀ kaj more leta zheterta im. ed. ž pregreha biti ǀ Ta zheterta im. ed. ž je bila ena Florentinerza ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu, inu zheteru im. ed. s en Poſtojni ǀ ta zhetarti tož. ed. m dan enu veliku dellu G. Bug k' nuzu temu zhloveku je bil ſturil ǀ Vſame ta zeterti tož. ed. m koſſ ǀ NA ZHETERTO tož. ed. ž NEDELO V'POSTV ǀ to zheterto tož. ed. ž pak pregreho mu nebom odpuſtil ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne, v'zheterti mest. ed. ž zukrene zheshne ǀ kakor zheterte im. mn. ž Mojseſsove Buqve pravio ǀ Letu govorj v' tretjeh Moſſevih Bukuah: V' zhetarteh mest. mn. pak vſe drugazhi G. Bug govorj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čihrn -a zaim. ves čihrn prav ves, cel, celoten: Inu sheli de bi vſy zhiharnu im. mn. m greshniki, inu greshinze vſe skuſi per njemu bily (I/1, 10 s.) ǀ Ie rejs de aku mij hozhmo premislit vſe lastnusti, inu della Boshije, bomo samerkali de vſa zhiherna im. mn. s ſo ſilnu zhudna (I/1, 64)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
činž -a m činž, tj.
podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu:
nijva je rodovitna, ali ste sagvishani de zhinsh im. ed. vam bode obraulen ǀ mire prave nej ſi dal, cinsha rod. ed. preveliku ſi vſel ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu, katerim je bil dall ſvoj vinograt na zhensh tož. ed. ǀ De bi terjali zhens tož. ed. ſvojga Gospuda ← srvnem. zins ← lat. cēnsus ‛davčni imenik, imetje, napoved premoženja’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čist -a prid. čist:
My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt im. ed. m mladenizh ǀ Veni hishi ſe najde en zhiſt im. ed. m Ioſeph, inu ena nezhiſta shena ǀ kakor ta belli, inu zhisti im. ed. m dol. labut ǀ taku zhisti im. ed. m dol., inu pres madesha nijh offer ſo G. Bogu offrali ǀ zhista im. ed. ž beſseda ſe is nijh ust shlishi ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu im. ed. s je slatu ratalu ǀ serze je zhistu im. ed. s ǀ Ziſtu im. ed. s je Nebu, rumenu je ſonze ǀ od ene zhiste rod. ed. ž Divize je bil roijen ǀ s'praviga, inu zhistiga rod. ed. s serza Boga proſsish ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ ſo vun shli s'tiga zhistiga rod. ed. s Telleſsa Marie Divize ǀ NA PRASNIK SHISTEGA rod. ed. s SPOZHETIA DIVICE MATERE MARIE ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu daj. ed. m shpeglu ǀ pogledaite ta lepi, zhiſti tož. ed. m dol. divizhni pergamen Svetiga Teleſſa Odreshenika Nashiga ǀ G. Bug je bil tebe sdraviga, inu zhiſtiga tož. ed. m ži. ſtvaril ǀ zhisto tož. ed. ž rajtingo hozhete imeti ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu tož. ed. s serze imejti ǀ v'zhistim mest. ed. m gvantu hranite ǀ v' ſvojm zhiſtem mest. ed. s, divizhem teleſſi je ſpozhela ǀ v'tem zhistim mest. ed. s Telleſsu Marie Divize ǀ bi s' to zhiſto or. ed. ž, inu poshteno Suſanno saupyla ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri s' zhiſtem or. ed. s ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ gledaj de s'zhistom or. ed. s ſerzom nam jo bosh offral ǀ Nu vy zhiſti im. mn. m isvolite tiga ner zhiſtishiga ǀ bres gnade boshie pak nemorimo ratat poterpeshlivi, pohleuni, inu zhiſti im. mn. m ǀ skuſi sheme ty ziſti im. mn. m, inu nedolshni, nesramni, inu hudobni rataio ǀ zhiſte im. mn. ž mislij ſo ijh obshli ǀ ſi je bil sbral pet zhiſtyh rod. mn. kamenu ǀ tijm zhistim daj. mn. tij vezhni troshti ǀ ſe poflisash sklede, inu tallerje zhiſte tož. mn. m, inu snashne imeti ǀ Stebri is ſrebra pomenio te ziſte tož. mn. m glide Chriſtuſa Jesusa ǀ govori dobre, ſvete, brumne, zhiſte tož. mn. ž, inu pravizhne beſſede ǀ bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste tož. mn. ž/s, inu ſvetle kakor ſonze primer.> David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph je bil zhiſtishi im. ed. m ǀ zhiſtishi im. ed. ž taiſta dusha prihaia ǀ kladivu vſelej zhistishi im. ed. s prihaia ǀ Ieſt tudi ſe imam pofliſſat zhiſtishi tož. ed. s ſerze imeti presež.> je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. m ǀ nasha dusha je tu nar zhistiſhi im. ed. s slatu na tem ſvejtu ǀ Nu vy zhiſti isvolite tiga ner zhiſtishiga rod. ed. m ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga rod. ed. m ſtudeniza ſvera ǀ vnu grè s'nje nar zhistishiga rod. ed. s Teleſsa ǀ v'trupli te ner zhiſtishi rod. ed. ž Divize Marje ǀ G. Bug je bil poſtavil ner zhiſtiſhi tož. ed. m Tron ſvojga Synu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
človek -a m 1. človek:
zhlovek im. ed. na semli, je raunu kakor roſsa na drevu ǀ vſe kar dobriga, inu nuzniga zhlovik im. ed. sheleti more ǀ obeden zhlouik im. ed. nejma zuiblat ǀ de ſi lih ta zhlovjk im. ed. ſe ozhisti ǀ Vſakateri zhlovèk im. ed. lahku more isvelizhen biti ǀ Gdu je tedaj ta greshni zholovik im. ed. ǀ Ali gdu je leta tulikain preuseten zholvik im. ed. ǀ kadar kuli zlovik im. ed. ſam volnu ſe v' hudo perloshnoſt podà en ſmertni greh doperneſse ǀ shlovik im. ed. ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek im. ed. je v'Mario pogledal ǀ nymam obeniga zhloveka rod. ed. ǀ tudi ti s'zhloveka rod. ed. ſi en lintvorn ratal ǀ nej zhloueka rod. ed. taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil ǀ tulikajn dobriga pride zhloveku daj. ed. od straha Boshjga ǀ vezh je bil podobin eni nepametni shivini, kakor enimu zhloveko daj. ed. ǀ ſe samirili enimu zkloveku daj. ed. ǀ obenu pyanſtvu zhloveka tož. ed. v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ſijn Boshij sa zhloveka tož. ed. bò mogal vmrejti ǀ premiſhlouajne zloveka tož. ed. sdershi ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka tož. ed. ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam udarieniga shloveka tož. ed. ǀ zhutio per zhloveku mest. ed. danarje ǀ gnada S. Duha te zhudeſsa v'zloveku mest. ed. ſtury ǀ neſnaio s'zhlovekam or. ed. govorit ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam or. ed. vſtane ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom or. ed. ǀ Rizite vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki im. mn. vuredni imenuani bitij ǀ bom li jeſt mojo maſt sapuſtila, katero Bogovi, inu zhloveki im. mn. na meni zhaſtè ǀ Adam ozha tih zhloveku rod. mn. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh rod. mn. dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua, sapelan, inu ogolufan oſtane ǀ Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke tož. mn. veſſely 2. mož:
Taku ſe bo tudi tebi godilu ó zhlovk im. ed., ò shena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
človeski -a prid. človeški:
Veſselil ſe je ta zhloveski im. ed. m spol ǀ ta zhloveski im. ed. m ſpol od tiga gmain potupa je bil ohrajnen ǀ on ie ta nergroſovitnishi ſaurashnik zhloveski im. ed. m ǀ nei zhlovik, semuzh li ena podoba zhloveska im. ed. ž ǀ obena zhloveska im. ed. ž pamet leto sgruntat nemore ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska im. ed. ž od sunej ǀ zhlovesku im. ed. s truplu nemore bres dushe shiveti ǀ David govorj v'imeni zhloveskiga rod. ed. m Spola ǀ ſa mater tiga shloveskiga rod. ed. m ſpola iſvolil ǀ ſe je oblekil s' gvantam naſhe zhloveske rod. ed. ž nature ǀ od zhlovèske rod. ed. ž dushe odtergat ǀ o shlahnuſt nesgruntana te zhloueske rod. ed. ž dushe ǀ ſo bily vuredni zhloveſkiga rod. ed. s imèna ǀ je bil oblubil zhloveskimu daj. ed. m ſpolu ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski daj. ed. ž slabuſti sanasha ǀ nej bila vezh zhloveskimu daj. ed. s truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ s'eniga gardiga, arzheſtiga zhoka je en ſilnu lep peld zhloveski tož. ed. m ſturil ǀ samorem perglihat zhloveski tož. ed. m jeſik taiſti korenini, katera raſte v' tej desheli China ǀ Lete shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete ta zhleveski tož. ed. m ſpol ſamotala ǀ spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko tož. ed. ž podobo bodete vudubli ǀ to zhlovesho tož. ed. ž natvro je oblekil, inu ſim en petler ratal ǀ vinu, kateru resveſseli zhlovesku tož. ed. s serze ǀ omezhj tu shloveſku tož. ed. s ſerze ǀ v'podobi zhloveski mest. ed. ž je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ ſe je bil v'zhloveski mest. ed. ž shtalti perkasal ǀ Sdrauie, inu bolesan nemorio na enkrat v' zhloveskim mest. ed. s trupli ſtanovati ǀ Se reveſselim tudi s'zhloveskem or. ed. m ſpolam ǀ mei zhloveskem or. ed. m Spolam ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi satan s'zhlovesko or. ed. ž dusho ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo s'zhlovesko or. ed. ž shtimo peiti ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke im. mn. ž, ali ſobje ſo bily paſsij ǀ bi ſe vſa zhloveska im. mn. s ſerza v'tebe ſalubila ǀ ſtu glau zhloveskih rod. mn., katire je bil poshrel ta groſoviti Crocotil ǀ ſo pod perutami zhloveske tož. mn. ž rokè imeli ǀ grobe s'zhloveskimi or. mn. trupli je napolnila → spol
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čok -a m čok:
s'eniga gardiga, garzheſtiga zhoka rod. ed. je en ſilnu lep peld zhloveski ſturil ǀ Draksler on nej ſtuaril taiſti zhok tož. ed., temuzh li ga je obreſal (II, 291)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čoln -a m 1. ladja, barka:
Ta zholn im. ed. pomeni tu Nebeſhku krajleustvu ǀ Barka, ali zhoun im. ed. Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga ſtanu ǀ okuli zholna rod. ed. ſe obrazhajo ǀ Vni Golob, kateriga Nòè je bil s'zholna rod. ed. spustil ǀ plava k' Turshkimu zholnu daj. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn tož. ed. na morij ǀ ſim ter ke zholn tož. ed. obrazha ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn tož. ed. Nojeſsau ſe povernil ǀ ta greshni Chaam enu cellu lejtu je v' zholni mest. ed. brumnu, inu zhiſtu shivil ǀ kadar bi Chriſtuſa Jeſuſa v'zholni mest. ed. nebilu ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu mest. ed. najdejo ǀ Delphini ſa zholnam or. ed. plavaio ǀ zholnij im. mn. ſo letu blagu zhakali ǀ zholnovi im. mn. po lufti ſe peleio ǀ ſvoje zholne tož. mn. oberne pruti Licij ǀ morje, kateru je hotelu vſe zholnove tož. mn. poshrejti 2. čoln:
dua zholna tož. dv. ſo bili napolnili s' ribami
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čolnič -a m ladjica, čolnič:
kadar bi vy pò mory venem shleht, resbitem zholnizhu mest. ed. ſe pelali (II, 512) ǀ ſlabi zholnizhi im. mn., pres dreva te pokure (II, 513)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
črn -a prid. črn:
hitrej en ſamuriz bi beu ratal, kateri, od nature je zhern im. ed. m ǀ Nej ta zherni im. ed. m dol. hudizh urshoh ǀ ta zhernij im. ed. m dol. hudizh supet ſe kaſse ǀ tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna im. ed. ž ratala ǀ takorshnu zhernu im. ed. s terdu meſſu od mise skozhi ǀ pershje glavo tiga beliga oſlizha na truplu tiga zherniga rod. ed. m ǀ kotli, kateri ſo s'te zherne rod. ed. ž kotlovine ǀ ony vezhkrat en gard zhern tož. ed. m shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo ǀ Ta kateri ima zherno tož. ed. ž dusho ǀ ima ſe ſkriti v' to zherno tož. ed. ž ſemlo ǀ zhernu tož. ed. s tardu meſſu, kakor kuinsku meſſu predaieio sa dobru ǀ je dusha tvoiga Ozheta, tvoie Mattere etc. Katera v' zhernim mest. ed. m guanti te shaloſti je oblezhena ǀ ti ſi dosehmal v'tej zherni mest. ed. ž ſemli prebival ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom or. ed. m oblahom te shalosti je pokrita ǀ Zirku s' zhernim or. ed. m/s pokrita ǀ dua velika zherna im. dv. m pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ de ſupet zherni im. mn. m oblaki s' morja sò shli gor ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih rod. mn. orlou ǀ nej zhernyh rod. mn. oblakou te neſtonovitnoſti ǀ sagledali te zherne tož. mn. m orle ǀ vſe farbe zherne tož. mn. ž rataio ǀ vezhkrat ſò sakrite s'zhernimy or. mn. oblaki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
črv -a m črv:
moje truplu pak zhervy im. mn. bi v'grobu grisli ǀ shiviga zhervi im. mn. ſo bilij ſnejdli ǀ Inu polek yh bodò grisile kazhe, inu zhervij im. mn. ǀ ty zervi im. mn., kateri bodò moje truplu szerali ǀ zhervje im. mn. ſo tebe ſnedili ǀ dusha ſe bo lozhila od mojga teleſſa, katiru bodo zhervye im. mn. jeidili ǀ zhervie im. mn. te hude vejſti do vekoma ga bodo griſili ǀ kebri puſtè tu bodò vſe shlaht zheruie im. mn. ſnedili ǀ shpisha teh paklenskih zhervou rod. mn. rata ǀ druſiga bi nenashla ampak zherue tož. mn., inu gnilobo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
črvič -a m črvič:
de ſi lih je en Krajl, ali Ceſſar, vener je li en zhlovek, kakor ſo ty drugi … vener perglihan pruti G. Bogu je kakor en zheruizh im. ed. ǀ s'tiga pepela en zhervizh im. ed. rata, s'zhervizha rod. ed. supet ena lepa, mlada, inu shlahtna tiza phenix poſtane ǀ s'kusi Preroka Davida ſe je bil perglihal enimu krotkimu zhervizhu daj. ed. ǀ My pak ſmo ene negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi im. mn. ǀ To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery, katere zhervizhy im. mn., inu komary s'njeh deshele ſo bily pregnali ǀ ſizer bi mogle muhe, inu zhervizhe tož. mn. jejſti s' veliko mujo ǀ kadar bi eden v'mej nami mozhnu ſe salubil v'muhe, v'komarje, v'zhervizhe tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
črviv -a prid. črviv:
vus je bil zheruiu im. ed. m, inu vshiu ǀ leta shpisha je gnila ratala inu zherviua im. ed. ž ǀ de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu im. ed. s, inu ſmerdezhe mertuaſku truplu leshalu ǀ ſmrad ene zhervive rod. ed. ž merhe ǀ je bil Lazaruſa zherviviga tož. ed. m ži., is groba poklizal ǀ tard kruch ſo jedli, ſmerdlivo, inu zhervivo tož. ed. ž vodò ſo pyli ǀ te moje bele roke bodo enkrat zhervive im. mn. ž ratale ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe gnile, inu zheruiue tož. mn. ž ſo bile sa volo te bolesni tiga raka ǀ bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive tož. mn. ž gnile hrushke
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
čudo1 -a s,
mn. tudi čudesa čudež, čudo:
kaj je zhudu im. ed., ali Mirakel ǀ Angeli ſo bily od zhuda rod. ed., inu troshta samakneni ǀ Kadar ſo letu zhudu tož. ed. vidili ǀ nyh tarde Serza nemorio omezhiti, ni shtrajfinge, ni zhuda im. mn. ǀ Se bodo zhudeſa im. mn. godila na Sonci inu na luni ǀ Se bodò zhudeſſa im. mn. godila na Sonzi, inu na Luni ǀ zhlovek je taku zhudou rod. mn. poln ǀ is' zhudou rod. mn., inu is mirakelnou ſe more sklenit ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ dokler tulkajn shtraifing, inu zhudu rod. mn. je ſanizhoval ǀ sa volo njegoviga zhudu rod. mn. ǀ velika zhuda tož. mn., inu mirakelne dellal v Egijpti s'ſuojo shibo ǀ s'kuſi zupernio zhuda tož. mn. della ǀ Goſpud Bug velike shuda tož. mn. je ſturil v'boſſodah lonzharskih ǀ de bi zhudeſsa tož. mn., inu mirakelne doparnashal ǀ bomò pushlushali te riſnizhna zhudeſsa tož. mn. gnade S. Duha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Dagon -a m osebno lastno ime
Dagon:
Sakai ta Malik Dagon im. ed., inu ta Arca, ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ Ali ſakaj ta pervikrat Dagan im. ed. ſi nei bil glave, inu roke polomil ǀ Philiſterij ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli, inu taiſto v'Tempel Boga Dagoma rod. ed. poſtavili ǀ Angel Boshij Dagona tož. ed. s' Altarja dol vershe Dagón, prednjeazijski bog rodovitnosti, polbog Filistejcev (SP Sod 16, 23, 1 Mkb 11,4)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
daljen -a prid. 1. daljen, oddaljen:
je s'dalne rod. ed. ž deshele prishal ǀ je mogal veno dalno tož. ed. ž deshelo po morij rajshat ǀ je od nas shal v'dalno tož. ed. ž nebeſko deshelo ǀ v' dveih dalnih mest. dv. mejſtah ǀ Trije krajli is dalnih rod. mn. deshel ſo perijesdili njemu offruati ǀ terga s'ſvojmi vſtmi blishne, inu dalne tož. mn. m ǀ v'dalne tož. mn. ž deſhele ſo ga bily predali 2. dolg:
na taiſti dalni mest. ed. ž rajshi presež.> gre to ner dalnishi tož. ed. ž Zerku
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Damasko -a zemljepisno lastno ime
Damask:
kadar on je bil bliſi Damaska rod. ed. prishal ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco tož. ed. ǀ potle je bil vſel Damaſco tož. ed., inu cellu Soriansku Krajleuſtvu Damásk, it. Damasco, mesto v Siriji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dan2 -a prid. dan:
ta zhaſtiti veliki proſtor Nebeski je meni dan im. ed. m sa to Clausuro ǀ danaſs je njemu dana im. ed. ž oblast zhes semlo, inu Nebu ǀ vam bo cellu Krajlevſtvu sa prebivalszhe danu im. ed. s ǀ truplu vam nej danu im. ed. s, de bi martranu, ampak zartlanu bilu ǀ shirmaj nasho ſtaro Sveto Vero od Boga dano tož. ed. ž ǀ S. Sacramenti vam nebodo dani im. mn. m ǀ sa shteri petize, katere mu ſo dane im. mn. ž ǀ skerbejti sa otroke od Boga vam dane tož. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
današnji -a prid. današnji:
kakor ta danaſhni im. ed. m S. Euangelist je samerkal ǀ shaloſtnishi dan je donashi im. ed. m dan ǀ danaſhna im. ed. ž s: skriunost ǀ do danashniga rod. ed. m dneva ǀ kakor s'danashniga rod. ed. m Exempelna ſe doli vſame ǀ daleshni biti te danashne rod. ed. ž gnade ǀ ga morem temu danaſhnimu daj. ed. m reunimu zhloveKu perglihat ǀ kadar bi ne bil v'danaſhnimu daj. ed. m S. Euangelju bral ǀ na danashni tož. ed. m dan je v'Nebu shal ǀ dananaſhni tož. ed. m dan kersheniki ſe najdeio ǀ na daneshni tož. ed. m dan ǀ Aku bote danashno tož. ed. ž mojo pridigo ohranili ǀ na danashnu tož. ed. s v'Nebuhojejne ǀ v'danashnim mest. ed. m S. Euangeli en exempel imamo ǀ kakor vidimo v'danaſhnim mest. ed. m S: Euangelu ǀ v'danaſhnom mest. ed. m S. Euang: vidimo ǀ v'danaſhni mest. ed. ž Pridigi bodo sashlishali ǀ lepu ſe sgliha s'danaſhnim or. ed. m S. Euang: ǀ kakor ty danashni im. mn. m Iogri ſo ſturili ǀ s' danashnimi or. mn. greshniki Dvakratni zapis danaſhi je verjetno tiskarska napaka namesto danaſhni.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Daniel -a m osebno lastno ime
Daniel:
Iob je molil na gnoiu, Daniel im. ed. pak v'jami teh levou ǀ pishe Daniel im. ed. Bartolus ǀ Prerok Danjel im. ed. nej bil od levu v'tei Babilonski iami reſtargan ǀ nej ſo hoteli modrust, sastopnost, pravizo, inu brumnost Daniela rod. ed. Preroka sposnati ǀ lazhim bodal meni Kruha, Kakor je bil dal Danielu daj. ed. ǀ Angeli ſò bily koſſilu pernesli Danjelu daj. ed. Preroku v' jamo teh levou ǀ ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela tož. ed. obtoshilij ǀ proſſi S. Daniella tož. ed. Puszhaunika ǀ Gospud je bil tudi osKerbel tiga Lazhniga Danjela tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pravizo v'Danielu mest. ed. 1. Sv. Dániel, prerok (SP Dan 1,6) 2. → Bartolus 3. Sv. Dániel Stilít (409–493), asketski samotar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Danielov -a prid. Danielov:
Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo, Ni Esau Bogarodnost Iacabavo … ni Babilonarij modrust Danielavo tož. ed. ž (I/1, 74) → Daniel 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dar -a m dar:
kakor de bi letu ne bilu en ſusebni dar im. ed. Boshy ǀ Proſsio Iogri sa dar tož. ed. S: Duha ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram or. ed. te lepote zerali ǀ ſedem darou rod. mn. Svetiga Duhà ǀ Inu Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij rod. mn. inu shazu Nebeshkijh je zhloveku dal ǀ Krajly s' ſvojo laſtno rokò ludem darove tož. mn. talaio ǀ sa vſe dary tož. mn. taisti dan prejete ǀ Imate ſpumnit na dary tož. mn., inu gnade Boshje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Darius -a/-ija m osebno lastno ime
Darej:
Krajl Darius im. ed. je bil sapovedal ǀ ti taku malu shtimash miso mojga Gospuda krajla Dariuſa rod. ed. ǀ S. Piſſmu pravi od Daria rod. ed. krajla ǀ je bil poſlal shenkat Perſianskimu krajlu Dariuſu daj. ed. ǀ je bil premagal tiga mogozhniga Perſianskiga Krajla Dariuſa tož. ed. Darêj I. Véliki, perzijski kralj (522–486 pr. Kr.) (SP Dan 6,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Datan -a m osebno lastno ime
Datan:
kokar Daton im. ed., inu Abiron punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana tož. ed., inu Abirona (III, 479) ǀ ſemla … katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana tož. ed., inu abirona (II, 561) Datán, lat. V Dathan, eden upornikov proti Mojzesu in Aronu (SP 4 Mz 16,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
David -a m osebno lastno ime
David:
David im. ed. je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata ǀ Dauid im. ed. je bil ſilnu G: Buga reshalil ǀ kaj ſe morebiti boysh Davida rod. ed. ǀ G. Bug je bil Davidu daj. ed. mojmu Prededizu oblubil ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida tož. ed. ob leben perpravit ǀ Poshluſhaite tudi Dauida tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega milost v'Davidu mest. ed. ǀ lepu je samerkal S. Auguſtinus nad Davidom or. ed. reKozhim ǀ kulikukrat je ſhejna, ter pravi s'Davidam or. ed. ǀ ſim bil sazhel zhaſtiti, inu hualiti to dobruto Boshjo s'Davidom or. ed. reKozh ǀ vener bo perſilen ſposnati s'Dauidam or. ed. ǀ bote mogli riſnizhnu s'Dauidom or. ed. rezhi Dávid, hebr. Davíd, izraelski kralj (1000–960 pr. Kr.) (SP 1 Sam 16,13)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Davidov -a prid. Davidov:
Tvoje garlu je, kakor Davidau im. ed. m Turn ǀ Amnon ſijn Davidou im. ed. m je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ dobruta pak Boshja je veliku vekshi kakor Davidava im. ed. ž ǀ dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu im. ed. s, nij Klaguajne Salamonavu ǀ bo kluzh od tiga Tempelna Davidaviga rod. ed. m imel ǀ s'beſſedami Davidave rod. ed. ž Hzhere Thamar ǀ Hoſanna Davidovimu daj. ed. m ſijnu ǀ Abigail je bila utalashila ſerd Davidau tož. ed. m ǀ vam voszhim shegem Davidav tož. ed. m ǀ Saul nikoli nej Dauidavo tož. ed. ž slushbo, inu dobruto sposnal ǀ G. Bug vshlishi Davidovo tož. ed. ž proshno ǀ njega ſerze ſe je savesalu s' Davidavim or. ed. s ſerzam ǀ trye ſynoui Dauidaui im. mn. m ſo bily vbyti ǀ Tovarshi Davidavi im. mn. m ſo k' njemu diali ǀ Cittre Davidave im. mn. ž ſo leto mozh imele ǀ is Davidavih rod. mn. beſſejd ǀ moli Psalmi Davidave tož. mn. m ǀ resklada Davidave tož. mn. ž beſſede → David
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
debel -a prid. debel:
taku debu im. ed. m je ratal de kumaj od debeluſti je hodil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda, inu debela im. ed. ž ratala ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga rod. ed. m ſhivota ǀ nej debele rod. ed. ž koſtij na mejſti meſſa daial ǀ uſame en debou tož. ed. m, inu mozhan shterk ǀ vſamejo en debau tož. ed. m shebel ǀ Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem eno debelo tož. ed. ž kokush ǀ dua debella im. dv. m capuna, inu shtyri Ierebize ſe ſo pekle ǀ hudizhy v' vaſhi deſehli ſò ſilnu bogati, inu debeli im. mn. m ǀ debele im. mn. ž kaple te Svete Reshne Kryvi ſo na semlo padale ǀ Sedem debelih rod. mn. krau ǀ ſo ſapovedali debele tož. mn. m shtrike spleſti ǀ debele tož. mn. ž koſty na vago predaieio ǀ s' debelami or. mn. palzami ǀ s' debelimi or. mn. shibli primer.> Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi, inu debelishi im. mn. m, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Decius -a/-ija m osebno lastno ime
Decij:
Ceſsar Decius im. ed., kadar njega ſyn Decius im. ed. je bil rojen ǀ on je bil Capitan, ali Nameſtnik Ceſſarja Decia rod. ed. zhes cellu krajlevstvu ſicilio ǀ Cicero nej mogal sadoſti prehualit tiga ſerzhniga Deciuſa tož. ed. 1. Gáj Mésij Kvínt Traján Décij, lat. Caius Messius Quintus Traiānus Decius, rimski cesar (249–251) panonskega rodu, padel v boju zoper Gote 2. Décij, njegov sin, ki je skupaj s Hostilijanom vladal malo časa po očetovi smrti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dejanje -a s dejanje, delo:
Letu djaine im. ed. S. Martina je enu mozhnu prizhe te velike njegove lubesni ǀ nashe djajne im. ed. njemu dopade ǀ nespodobniga djaina rod. ed. nej bilu v'mej nima ǀ S'djaina rod. ed. ſe posna kaj zhlovik, veruje ǀ s' djajna rod. ed. ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ te ptize vashiga greshniga djainia rod. ed. posobleio ǀ ona ſgubj ſtrah Boshj inu ſad dobriga diaina rod. ed. ǀ tedaj nenehash od taiſtiga greshniga djana rod. ed. ǀ S'Dajna rod. ed. ſe poſna ta zhlovek ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu daj. ed., zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ zhe bò dobru djaine tož. ed. dopernashal ǀ ſvètu djajne tož. ed. terbej polek s: vere imèti ǀ Vſe tvoje misly, inu djane tož. ed. bodo ozhitnu vſij ludje vidili ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu mest. ed. doparnashajo ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah … v'diajni mest. ed. miloſt ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil, ta Viſhishi ga v'djaniu mest. ed. najde, ter ga sazhne sfariti ǀ reshalio s'djajnom or. ed. ǀ s'vaſhim djainam or. ed. ſte dali sposnati ǀ s'diajnem or. ed. G: Boga reshalio ǀ ni s' mislio, ni sdjainam or. ed. ǀ s'beſſedo, inu diainom or. ed. ſe ſavesheio ǀ Aku li s'imenom ste karsheniki, s' djainom or. ed. pak Ajdij ǀ inu G. Boga s'nyh greshnim diajnom or. ed. zhes nyh poſlati shtrajfinge perſilio ǀ neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam or. ed., ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ s'tuojm greshnim djaniom or. ed. ǀ s' beſſedo, inu s' dianam or. ed. pred ozhy niemu poſtavio ǀ veliku pohuishajne s' beſſedo, inu s' dianom or. ed. dadò ǀ ni sbeſſedo, ni s'djanam or. ed. pohushajna nedà ǀ de ſi lih kateri yh reshali s' beſſedo, ali sdianam or. ed. ǀ s'dianiam or. ed. pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ vſe diaine im. mn. na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ Bug dobru posna de nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. dopasti ǀ je tudi potrebnu dobra djania tož. mn. doparnaſhat ǀ v' vashih greshnih djainah mest. mn. neſtoy vashe isvelizheine → Dejanje jogrsko, → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Dejanje jogrsko -a -ega s stvarno lastno ime
Apostolska dela:
od katereh v' djainu iogarskem mest. ed. ſapiſſanu najdem (II, 126) Apostólska déla, peta knjiga Nove zaveze SP; → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Dejanje svetih jogrov -a - - s stvarno lastno ime
Apostolska dela:
V Diajni S. Jogrou mest. ed. ſe bere (IV, 385) → Dejanje jogrsko
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Dejanje teh jogrov -a - - s stvarno lastno ime
Apostolska dela:
v' djanju teh Iogrou mest. ed. piſsanu najdem ǀ kaj ſe bere v'djainu teh Iogrou mest. ed. na deveti poſtavi ǀ v djaini teh Jogrou mest. ed. ſe bere → Dejanje jogrsko
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
deklič -a m dekle, deklič:
divishtvu tyh Dekelizhau rod. mn. (II, 550)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
delfin -a m delfin:
cilu eno ribo Delphin im. ed. imenovano ſo bily vkrotili ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini im. mn., kakor Neptuna ǀ ty drugi Delphini im. mn. ſa zholnam plavaio ǀ Aristoteles pak pishe od Delphinu rod. mn. ← lat. delphīnus ← gr. δελφίς, δελφίν ‛delfin’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
delo -a s delo, dejanje:
vſe vaſse dellu im. ed., inu skerb je sebstojn ǀ zhe hudu je delu im. ed. lon nebode dobar ǀ aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della rod. ed. ǀ k'obenimu dellu daj. ed. bi ſe nesnala parpravit ǀ per ſvojmu dellu daj. ed. ǀ Gospudu ſe farshmaga dellu tož. ed. suojh hlapzu opraulat ǀ skuſi nashe dellù tož. ed. iszhemo ǀ Slednimu po dellu mest. ed. lon da ǀ ſledni ima oſtati v'ſvojm ſtanu, inu per ſvojm delli mest. ed., inu opravili ǀ Nad katerim nenuznim dellom or. ed. AElianus ſe je zhudil ǀ Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom or. ed., inu s' muio oblosheni ǀ s' dellam or. ed. je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi ǀ nasha della im. mn. pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ Meni ſe sdy de lete ſo dobre, pravizhne della im. mn. ǀ Kateru je sazhetik vſih dobreh del rod. mn. ǀ vera pres dobrih del rod. mn. nemore nam pomagat ǀ veliku dobrih dell rod. mn. doperneſsejo ǀ obeden tadla nenajde tuojm delam daj. mn. ǀ nespodobna della tož. mn. nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali ǀ mij ſmo taku ſerzhni, taku mozhni v' dellah mest. mn. tega ſvèjta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Demetrius -a/-ija m osebno lastno ime
Demetrij:
Demetrius im. ed. ſe je bil shonal meſta ſa volo pelda ǀ Demetrius im. ed. nej bil ſvejt, nej bil karshenik, je bil en Ajd ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla pasheta krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria tož. ed. Rimskiga Gospuda 1. Demétrij, gr. Δημήτριος (pribl. 336–283 pr. Kr.), vojskovodja 2. Neki rimski gospod
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
denar -(j)a m denar:
en denar im. ed. upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio is tega folsh danaria rod. ed. ǀ vezh lubish en denar tož. ed., kakor pak G: Boga ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar tož. ed.; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ je treba ta dannar tož. ed. naſai povarnet ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar tož. ed. poſtovil, inu na dusho pòsabil ǀ ſvoje ſerce je imel per denaru mest. ed. ǀ vezh sta vredna ta dva danara im. dv. ǀ tukaj bote nashli dva denara tož. dv., katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ kam ſo danary im. mn. prishli ǀ hlapzu deſſet centou denarjou rod. mn. je bil shenkal ǀ kadar mu je bilu denariu rod. mn. premankalu ǀ nemash denarju rod. mn. de bi ſi drugi mogal Kupit ǀ veliku slata, inu danariou rod. mn. potroſsi po poti ǀ mu pade is Kojna ena moshna danarjou rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu rod. mn. ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru rod. mn. ǀ vezh deneriu rod. mn., Kakor Creſsus ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ sazhne denarje tož. mn. shteiti ǀ prezej mu ſeshteje danarje tož. mn. gori, ter piſmu ſturita ǀ preſizo vbye, danarie tož. mn. najde ǀ najde try lepe slate denare tož. mn. ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije tož. mn. ne ukradejo, kakor de hudizhi gnado Boshijo tebi neodusamejo ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah mest. mn. ǀ ludje ſò taku lakoumni po slatu, inu danariah mest. mn. ǀ Ludje imaio taku velik apetit, inu lakkoto po blagi, inu denarioh mest. mn. ǀ s'denarjemi or. mn. jo Kupio ǀ shlahtne shene s'danariami or. mn. ǀ Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami or. mn. oskerbel ǀ s'denarij or. mn. nihdar ſe nemore tulikajn dosezhi ← it. denaro ‛denar’ < lat. dēnārius ‛srebrnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Deodatus -a m osebno lastno ime
Deodat:
exempl vſimite od Deodatusa rod. ed., katiri celli teden je dellal, inu kar je sashlushil v' Sabbato je tem vboſim dal (V, 421)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Deodom -a m osebno lastno ime
Deodom:
Na mejſti Meshnerja je Deodomu daj. ed. Mashniku vſe kar k' mashi shlishi perpravil (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dereč -a prid. deroč:
nej li rejss de greh je en derezhi im. ed. m dol. potok ǀ is katerega vſt je shla vun ena derezha im. ed. ž voda ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu daj. ed. m potoku ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi +tož. ed. m dol. potok Iordan zhes pojti ǀ ſo zhes glaboke, inu derezhe tož. mn. ž vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
deseti -a štev. deseti:
inu letu terpi do deſſete rod. ed. ž ure (II, 314) ǀ NA DESSETO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
desni -a prid. desni:
desna im. ed. ž roka nikuli nej bila v' sihnila ǀ kadar je kushoval to Sveto Rano deſſne rod. ed. ž ſtrani ǀ is deshne rod. ed. ž ſtrani voda, inu kri je vun tekla ǀ te toplize sverajo s'desne rod. ed. ž strani ǀ Verſite mresho na deſno tož. ed. ž roko ǀ de ſe ima poloshit na leuo ſtran, ter de ſe nima obernit na to deſno tož. ed. ž ſtran ǀ pogledai moje Rane, potipai mojo deshno tož. ed. ž ſtran ǀ kadar Longinus pak je bil mene v'deſno tož. ed. ž ſtran vubodil ǀ v'suoij deſni mest. ed. ž roki je dershal ſedem ſueisd ǀ je imel v'roki deſni mest. ed. ž eno gorezho ſvejzho desna ž desna stran:
gre na desno tož. ed., ta drugi na levo ǀ ſedy Christus Iesus na deſni mest. ed. Ozheta Nebeſhkiga ǀ ſakaj na deſni mest. ed. ſtoy kir tij iſvoleni Stoje, inu nikar na levi kir ty pogubleni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
detece -a s detece:
tu deteze im. ed. v' ſrejdo, inu petek … nej hotel ſiſati ǀ tu lubu Detezhe im. ed. JESUS v' teh preproſtih jaſalzoh na bodezhem ſeni je leshal ǀ s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada, kakor de bi tu nar lubishi Detèce im. ed. bil ǀ Bug v'podobi eniga detetza rod. ed. ſe je bil perkasal ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze tož. ed. ǀ nam kashe ſvoje lubeſniu detetce tož. ed. Ieſushika ǀ ſo nashli Detètce tož. ed. s'Mario njegovo Materjo red ǀ gre yskati ptuje Deteza tož. mn., de is ſiſaio tu mleku
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
deveti -a štev. deveti:
Ie pozhival do deuete rod. ed. ž ure (I/1, 171) ǀ NA DEVETO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/1, 219) ǀ v'djainu teh Iogrou na deveti mest. ed. ž poſtavi (II, 215)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
devetnajsti -a štev. devetnajsti:
NA DEVETNAISTO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 139)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
devičji -a prid. deviški:
v' ſvojm zhiſtem, divizhem mest. ed. s teleſſi je ſpozhela (III, 217) Morda tiskarska napaka namesto divizhnem, prim. → devični.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
devični -a prid. deviški:
katero S. Duh je bil ven Divizhni tož. ed. m Kloshter perpelal ǀ v' letem ſvetem Divizhnem mest. ed. m Kloshtri ǀ katera bo v'ſvojm divizhnim mest. ed. s teleſſi noſſila Synu Boshiga ǀ v' ſvojm divizhnim mest. ed. s trupli ǀ kateriga s'tvojm divizhnim or. ed. s mlekam ſo dojla, inu peſtovala ǀ pervolem s' mojm divizhnem or. ed. s mlekam njega dojti ǀ shtiferze tulikajn taushent divizhnyh rod. mn. Kloſtrou ǀ Na letu ſvoje Divizhne tož. mn. ž perſy Maria Diviza reskrje → devičji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
devištvo -a s devištvo, nedolžnost:
Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu im. ed. Democla pasheta krajla Demetriuſa ǀ na ozheſſah ſe vidi brumnoſt, na lizah diviſhtvu im. ed. ǀ mojga divishtua rod. ed. nebom sgubila ǀ ena Diviza je pozhela, inu vener diviſtua rod. ed. nej sgubila ǀ hudizha vrshoh dellate, kadar vashe divishtvu tož. ed. sgubite ǀ Sakaj tuoje diviſhtvu tož. ed. ſi ſgubila ǀ katero ob nje devishtvu tož. ed. je bil perpravil ǀ dobru vejſte de nekatera je oſkakala, inu divjshtvu tož. ed., inu dusho ſapleſala ǀ je bil Dini Iacoba Patriarha Hzheri djviſtvu tož. ed. vſel ǀ je nij hotu divistvu tož. ed. po ſili vseti ǀ ſvoje divishtu tož. ed. ohranit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dež -(j)a m dež:
nanaglom je desh im. ed. shal, kakor de bi s' shkafam lil ǀ kadar deſs im. ed. grè, ali ſonze ſije ǀ de ſi glih deſs im. ed., inu ſnejh grè ǀ k'ſadnimu de ſe deshu im. ed. ulije ǀ tam nihdar nej deshia rod. ed., snejga, inu vejtra ǀ ena kapla deshia rod. ed. nepade ǀ ſe boij desha rod. ed., blata, vejtra ǀ ſa volo deſſa rod. ed. nej ſo mogli na lovu pojti ǀ Sapovedaj aku moresh deſsu daj. ed. de ne bo tebe ſmozhil ǀ Zhe S. Vilfridus Lindefornenski Shkoff je bil Saxonerjom desh tož. ed. ſproſſil ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie mest. ed. ǀ pod deshiam or. ed., pod tozho, pod grumam ǀ Sa desham or. ed. pride lepu ureme ǀ vus svejt s'deshiam or. ed. konzhajo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
deželski -a prid. deželski, posveten:
Duhouni stan ble Bogu dopade kakor deshelski im. ed. m ǀ ena Perſona Duhouna, ali deshelska im. ed. ž ǀ ſo Chriſtuſa h' Pilatuſu deshelskimu daj. ed. m oblaſtniku poslali ǀ v'duhonim ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim mest. ed. m ǀ dokler on v' deshalskim mest. ed. m ſtanu je tvoje Svete sapuvidi ſvejſtu dershal ǀ ni pred deshelsko or. ed. ž, ni duhouno Gospoisko prishla ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski im. mn. m ludje lahku doli vſamete ǀ v' prizho tulikajn Mashnikou, inu deshelskih rod. mn. Gospudou deželski m deželski gospod:
vy deſhelski im. mn. taku lahku morite v'Nebu priti ǀ de bi Sholnery, Deshelski im. mn., Duhouni, inu Shkoffi pó njegovem exempelnu hodili ǀ taku malu Mashniki od teh deshelskih rod. mn. ſò shtimani ǀ Lucifer s' leto sabelo sapele duhoune, inu deshelske tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
diamant -a m diamant:
ſerze je bilu terdu, kakor diamant im. ed. ǀ ſo bily terdi, kakor criſtal, inu djamant im. ed. ǀ Thomash terd kakor diament im. ed. nej hotel verjeti ǀ je bil ſturil ſmalat enu ſerze pò podobi tiga diamanta rod. ed. ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi diamant tož. ed. ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam or. ed. Thomasham ǀ Ali v'kaj s'eni vishi taku terdi djamanti im. mn. ſe morio omezhiti ǀ shegnani diamanti im. mn., kateri ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ y shenka en paſs is diamantou rod. mn. ǀ krajlevi duor s' ſamijh diamantù rod. mn., inu shlahtnih kamejnou, inu perlnou ſiſydan ← nem. Diamant ← stfrc. diamant < srlat. diamas ‛jeklo, diamant’ ← gr. ἀδάμᾱς ‛jeklo, diamant’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Diez -a m osebno lastno ime
Diez:
kakor pravi Diez im. ed. ǀ ta bogaboyezhi Philippus Diez im. ed. ǀ kakor Philippus Diez im. ed. ǀ kakor je ſamerkal Diezh im. ed. ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem Djezam or. ed. gori savpiti Fílip Díez, port. Filippe Dias, srlat. Philippus Diez (16. stol.), frančiškan, pisec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dim -a m dim:
je vſe enu nizh … dim im. ed., glaſſ, inu fabula ǀ is Katere en velik dem im. ed., inu ſmrat je vun shal ǀ kir bò takorshen velik, inu urozh demm im. ed., de gorezhe ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ is dima rod. ed. ſe poſna ta ogin ǀ Nej ty drugi krajli, inu Ceſſary ſapovedò aku oblaſt imaio vejtrom, blisku, inu dimu daj. ed., de bi v'njeh hisho neprishli ǀ golobzy ſo seshgani po dimu mest. ed. deſhè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Dionizius -a/-ija m osebno lastno ime
Dionizij:
pravi Dionyſius im. ed. Carthuſianus ǀ S. Dionysius im. ed. Carthuſianus poterdi ǀ Trinog Dionysius im. ed. je bil is Siracuſe pobegnil ǀ Dionyſius im. ed. Caſſius od Ceſſaria Adriana je djal ǀ Dioniſius im. ed. Carthuſianus piſhe ǀ pravi Dionyſius im. ed. Areopagita ǀ Kateru poterdi Dijoniſius im. ed. Rutilius rekozh ǀ taku govorij Dionijſius im. ed. Cart: ǀ Satorai pravu praui Dionijsius im. ed. Chartuſianus: ǀ poterdi Dyoniſius im. ed. Carthuſianus ǀ je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus Krajlu Dioniſiuſu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia s' Dionyſiam or. ed. ǀ je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam or. ed. 1. Dionízij Kartuziján, niz. Denys van Leeuwen (1402–71), teolog, pisec 2. Dionízij starejši (431–367 pr. Kr.), trinog v Sirakuzah 3. → Areopagita 4. Dostopna literatura ne navaja nikogar z imenom Dionízij Rutílij. 5. Kásij Dionízij, lat. Cassius Dionysius (2.–1. stol. pr. Kr.), prevajalec del Kartažana Marga 6. Sv. Dionízij, frc. Dénis (mučen 250), prvi pariški škof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dišeč -a prid. dišeč:
kaku velikn minie bò mogla ta lepu deshezha im. ed. ž roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha im. ed. ž G. Bogu, inu Angelom Nebeskem ratala ǀ Kakor enu reslitu lepu dishezhe im. ed. s olje ǀ sa volo nje lepu dishezhiga rod. ed. s oblazhila ǀ pergliha enimu lepù dishezhimu daj. ed. s olju ǀ Danaſſ ta nebeſki Phenix ſe je poloshil v' tu lepu deshezhe tož. ed. s, inu v' zhiſtu gnesdu ǀ dishezhe tož. ed. s maſilu je reſlila ǀ je bila pernesla lepu diſezhe tož. ed. s maſſilu ǀ s' lepu dishezhim mest. ed. s kadilam kadili ǀ de bi tu S. Reshnu Tellu pomasale s' dobru dishezham or. ed. s maſilam ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe tož. mn. ž roſhize perneſla ǀ prezej grè inu te nar lepshideshezhe +tož. mn. ž vejize vkupaj sbere ǀ je puſtil te ner lepshi deshezha tož. mn. s driveſſa, inu sheliszha naſſadit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
divji -a prid. divji:
ta divia im. ed. ž, inu vſtekla ſverina pride is ſvojh jam ǀ nej domazhe, temuzh divje meſsu im. ed. s nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ perpravi taistu domazhe meſsu, Kakor de bi bilu divje im. ed. s ǀ nej bilu diuuje im. ed. s temuzh domazhe meſsu ǀ Temu starimu Iſaku ſe je bilu slubilu iejsti Kejkaj diuiga rod. ed. s, Kakor rekoh sajzhje, ali jelenavu meſsu ǀ zhaka to divio tož. ed. ž kamelo ǀ ty Naturaliſti pisheo od teh divyh rod. mn. pſsou ǀ je bil ſturil perpelat … 1000. diuyh rod. mn. preshizhou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dobrotljiv -a prid. dobrotljiv:
Kakor en dobrutliu im. ed. m Ozha naſs bo vſelej oſkerbil ǀ Sakaj G. Bug je taku dobrutlu im. ed. m ǀ gdu je ta dobrutlivi im. ed. m dol. Gospud ǀ ò dobrutlivi im. ed. dol. moj Iesus ǀ KaKor en dobritlivi im. ed. m dol. Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit ǀ Ti ſi leta dobrutliui im. ed. m dol., inu sherbni Paſtir ǀ ti ſi bila vſelej pruti meni dobrutliua im. ed. ž ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva im. ed. ž Mati ǀ lete beſsede tiga dobrutliviga rod. ed. m Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ Oh skerb, inu fliſſ nesgruntan tiga dobrutliuiga rod. ed. m Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke, dobrutlive rod. ed. ž nature ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu daj. ed. m Fajmoshtru ǀ kaj ſi ſturil de taku dobrutliviga tož. ed. m ži. Gospuda, inu Boga ſi reshalil ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo tož. ed. ž primer.> Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama ali nihdar dobrutlivishi rod. ed. ž Matere, inu Ame nej bilu kakor je Christus (I/1, 75)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
doječ -a prid. doječ:
glihi vishi shene noſezhe, inu dojezhe im. mn. ž, letem nej sapovedanu ſe poſtit (V, 181)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dokazati nedov. pokazati:
Ah rod teh Kazh gdu vam je dokasal del. ed. m bejshat pred tem sardom Boshjm (I/2, 18) Verjetno tiskarska napaka namesto pokasal. Stavek je prevod spredaj navedenega lat. citata Progenies Viperarum, quis demonstravit vobis fugere à ventura ira, iz katerega je nedvoumno razviden pomen ‛pokazati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dokončan -a prid. dokončan:
kadar je bila vshe dokonzhana im. ed. ž ǀ Anduerhary … oblubio v'trjeh dneih dellu ſturiti, inu venem meſizi nej dokonzhanu im. ed. s ǀ di bi ta Tempel ſiſidam vidil … dokler leta dokonzhan tož. ed. m nebom vidil ſe nezh dobriga netroshtan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dolg1 -a m dolg:
Vna ſe huali, de bo veliko doto imela, de ſi lih ozha ima vezh dolgà rod. ed., kakor blagà ǀ kadaj bote vash dolg tož. ed. plazhali ǀ en velik dolg tož. ed. tyriat, inu neveſto iskat ǀ vus dolh tož. ed. mu je bil odpustil ǀ de je on dolk tož. ed. ſturil ǀ Vidite de vni je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù rod. mn. ǀ ozha sa tebe je mogal dolge tož. mn. dellat ǀ de bi shel dolge tož. mn. tyriat ǀ je bil plazhal daugè tož. mn. tiga zhloveka ǀ bo hotel v'ſvojm vbuſtvi, inu v' velikih dolgeh mest. mn. oſtati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dolg2 -a prid. dolg:
Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug im. ed. m, inu nej prevezh frishen ǀ koku dolh im. ed. m, inu shrok ima biti ta zholn ǀ koku dolga im. ed. ž, inu shroka je semla ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga im. ed. ž molitvu ǀ vſaka ura ſtu leit douga im. ed. ž ſe ym sdy ǀ Kateri imajo en dolh tož. ed. m nuſs ǀ Mojſſes je imel takorshno dolgo tož. ed. ž poterpeshlivoſt ǀ najde eno dougo tož. ed. ž shibo ǀ Se shtima, inu sheli enu dolgu tož. ed. s, inu srezhnu shivejnie ǀ venem dolgem mest. ed. m plajshi ǀ po eni dolgi mest. ed. ž bolesni ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim or. ed. m shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ oblezhen je bil s'enem dougim or. ed. m plaisham ǀ je bila meni ſturila taku dolge tož. mn. m roge ǀ shene imaio dolge tož. mn. m laſsij, inu kratko pamet ǀ v' Indij je ena deshela, v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge tož. mn. m noſſio dolg čas m želja, hrepenenje:
meni je dolh zhaſs im. ed. po tebi ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs im. ed. po ſvoij lubi nebil Primerniška oblika je navedena pri → daljši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dolžnik -a m dolžnik:
katerimu en doshnik im. ed. da 60. Rainish ǀ ſpomni na vniga dolshnika tož. ed. ǀ zhe bote s'taiſtim velikim Dolshnikam or. ed. na Kolena padli ǀ vſe dolge ſo dolshnikom daj. mn. shenkali ǀ s'vashimi dolshniki or. mn. rajtinge dellat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
domač -a prid. domač:
nej saiz, temuzh en domazhi im. ed. m dol. Koshlizh ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim, kuga je taku domazha im. ed. ž, inu pervajena ǀ Domazha im. ed. ž preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ s'eno beſsedo nej domazhe im. ed. s, temuzh divje meſsu nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi ǀ ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ per domazhimu daj. ed. s opravili ǀ perpravi taistu domazhe tož. ed. s meſsu ǀ ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi im. mn. m na tihim poklizheio ǀ nikar lj sami tij domazhi im. mn. m, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ǀ tem domazhem daj. mn. sezhne pridigo reskladat domači m prebivalec iste hiše:
ſe je bal de bi njega kateri domazh im. ed. nefratal, inu vubil ǀ Bogu ſte ſe samirili, inu vashim domazhim daj. mn., inu blishnim pohujsheine dalli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Domicius -a m osebno lastno ime
Domicij:
kadar Pompeus eno veliko vojsko je pelal v' Affrico zhes Domitiusa tož. ed. (IV, 427) Domícij Ahenobárb, lat. Domitius Ahenobarbus (1. stol. pr. Kr.), rimski konzul (54 pr. Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Dominikus -k(us)a m osebno lastno ime
Dominik:
Kadar je pridigual S. Dominicus im. ed., hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot ǀ En lep mirakel pishe Dominicus im. ed. Marcheſius od miloſti Boshje, kateri v'Indiah ſe je bil sgudil ǀ letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant. tudi je bila gvant Ordna S. Dominicuſa rod. ed. ǀ v' Orden S. Dominica rod. ed. ſtopil ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi kakor Sama Maria Diviza S. Dominicuſu daj. ed. ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli, inu s' premlali … Nikar skuſi ſvejsde, kakor S. Dominica tož. ed. 1. Sv. Domínik (1170–1221), redovni ustanovitelj 2. Domínik Maríja Markézij, it. Dominico Maria Marchesio (17. stol.), pisec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dopadeč -a prid. všečen:
David je shelel is praviga ſerza G. Bogu vshlushit, inu dopadezh im. ed. m ratat ǀ je bil en pravizhen, inu Bogudopadezh +im. ed. m Prerok ǀ De bi edn taKu dopadezhi im. ed. m dol. bil G. Bogu, kakor S. Euangeliſt Ioannes ǀ ta lubesan je Bogu dopadezha im. ed. ž ǀ inu vener je bila G: Bogu depadezha im. ed. ž ǀ povablejne Ceſſarju je bilu dopadezhe im. ed. s ǀ S. Lucia te bogudopadezhe +rod. ed. ž zhiſtoſti priatelza ǀ k'eni pravi Bogudopadezhi +mest. ed. ž ſpuvidi ǀ Bogu dopadezhiga tož. ed. m ži. Preroka Daniela obtoshilij ǀ snotri je imel eno lepo dusho Bogu dopadezho tož. ed. ž ǀ Vsy Marterniki, S: ſpovedniki, S: Divize G: Bogu offrali njeh devishtvu veliku shtimanu, njeh molitvo, inu pokuro Bogudòpadezho +tož. ed. ž ǀ Elcanoua shena s' ſvojm Bogu dopadezhem or. ed. m Samuelam ǀ Bogu dopadezhi im. mn. m shlushabniki bote ratali ǀ ſo dopadezhe im. mn. ž ozhetu Nebeſhkimu ǀ menem de lete moje misly bodo nuzne shenskem pershonam, de ſi lih morebiti nekaterem nebodò dopadezhe im. mn. ž ǀ nasha della nemorio dobra, inu G: Bogu dopadezha im. mn. s biti primer.> vener she vſelej bi mogal dopadezhishi im. ed. m ratat ǀ dokler martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa ſe ſpomina per S. Mashi, nej zviblat, de je Ozhetu Nabeſkimu zhes vſe druge offre dopadezhiſhi im. ed. ž presež.> Ali vener peſsem Marie Divize s'pohleunostio, inu andohtio vſe druge peſsmi ie premagala, inu G. Bogu ner dopadezhisishi im. ed. ž → dopadeoč
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dopadenje -a s veselje, radost:
Bug na temij offrij nijmà obeniga dopadeina rod. ed., aku polek tudi serze mu neofframo ǀ v' taiſtih gartroshah ſe je bil prikasal, inu iskasal, de v' taiſtih enu veliku dopadejne tož. ed. imà ǀ Ta offertni vſe ſvoje dopadejne tož. ed. inu vupajne poſtavi v'to poſvetno zhaſt ǀ leta je muj lubeſnivi ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje tož. ed. ǀ s' glih veſſeljam, inu dopadeinam or. ed. Gospud je bil gori vſel taiſtiga hlapza ǀ s'dopadejniam or. ed. yh pustite nuzh, inu dan ſydeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dopadeoč -a prid. všečen:
Sturite de vash poſt bode ſvet, inu Bogu dopadeozh im. ed. m ǀ nemorimo obeniga dobriga della Bogu dopadeozhiga rod. ed. ž, doperneſti Različica dopadeoč se v korpusu pojavi le štirikrat, pogosteje se uporablja → dopadeč.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dopolnjen -a prid. izpolnjen:
vidimo dopolnenu im. ed. s letu, kar ſlabust zhloveska ſe nej troshtala, inu shelejti ſe nej ſmela potstopiti (II, 522) ǀ Kadar ſo tij dnevi Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi poſtavi bily dopolnèni im. mn. m (II, 225)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
doprinesen -a prid. narejen, izvršen:
kar iest dellam, ali pishem, tuistu tebi na hualo sazhetu, inu doperneſsenu im. ed. s bodi ǀ so volo njeh pregrehe v'Tempeini doparneſsene rod. ed. ž ǀ sa volo mojga doperneseniga rod. ed. s presheſtua ǀ s' tremy molitvamy v' tréh zerkuah doperneſenih rod. mn. ǀ premishleozh nyh doperneſene tož. mn. m grehe ǀ sa te doperneſsene tož. mn. m grehe, na naga kolena pokleknem ǀ poprej bi ſi jeſt upal ſvejſde na Nebeſsyh sishteti, kakor zhuda od S. Antona doperneſſene tož. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
doprinešen -a prid. narejen, izvršen:
ie bil greh pred pokuro doperneshen im. ed. m (II, 537) ǀ proſsit sa odpushajne vaſhyh grehou taisti dan doperneshenyh rod. mn. (II, 331)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dopuščen -a prid. dovoljen, dopuščen:
tu pervu je dopuszhenu im. ed. s, tu drugu pak je prepovedanu (V, 400)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Doroteus -a m osebno lastno ime
Dorotej:
Kadar leto hiſtorio S. Dorotheus im. ed. je premishloval (II, 177) ǀ poshlushaite kaj pravi S. Dorotheus im. ed. (V, 127) ǀ Poshlushajte beſsede S. Dorotheuſa rod. ed. (II, 177) Morda je mišljen Dorotêj (3. stol.), škof v Tiru in pisec, ki pa ni svetnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dotan -a prid. obdarjen:
Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina modruſti Boshje nepolonena S. Agnes s'lubeſnio Boshjo dotana im. ed. ž (II, 52) → dota
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drag -a prid. drag, tj.
ki stane veliko denarja:
G: Bug nej tulikajn dragh im. ed. m, dokler ti ò verna dusha s'eno ſamo beſedizo, s'eno ſolso, s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ nej taku draga im. ed. ž, de bi jo neplazhal ǀ blagu je dragu im. ed. s primer.> sakaj bi she drashishi im. ed. s bilu vinu, meſſu, inu shitu presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi kup, inu nyh blagu predado kadar je ner drashej im. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drev -a m 1. drevo:
Viſſok dreu im. ed. ie bil Eua ǀ En takorshen dober drev im. ed. je vaſh Syn Gothard ǀ Oh ſrezhnu driv im. ed. S. Krisha ǀ Nezh nepomaga veje tiga dreva rod. ed. odſekat ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva rod. ed. je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi, inu neuarnishi bolesni ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu daj. ed., ni ojliki ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu prepovedanimu drevu daj. ed. pojti ǀ Drugi ſo perglihani Spikanardi … Drugi Cetronavimu drev daj. ed. ǀ je tekla ſe skriti pod en figavu dreu tož. ed. ǀ en ſpomin tiga S. Krisha je bil poſtavil v' Paradish, namrezh Drev tož. ed. tiga lebna v' ſrédi Paradisha ǀ zhlovek na semli, je raunu kakor roſsa na drevu mest. ed. ǀ Duej sheni blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam or. ed. ſò ſijdele ǀ je tega tudi zieral s' drevam or. ed. tiga shivejna ǀ pod figavom drevom or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam or. ed. S: Chrisha ǀ ſta bila dua dreva im. dv. ǀ en potok je ſagreien s'kamenjam, s'shaganzamy, s'drevamy or. mn. 2. jambor:
ſlabi zhlonizhi, pres dreva rod. ed. te pokure, pres veſla te molitve Samostalnik → drevo se je v goriš. govoru maskuliniziral v drev.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drevje -a s drevje:
hribi, inu doline, dreuie im. ed., inu vſe tu kar Bug ſtuaril je ſvoiga ſtuarnika zhasti, inu huali ǀ Takushni ſo kakor vnu drevie im. ed., kateru v'Indiah raste ǀ je poſtavil v' leta vſe ſorte dreuia rod. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie tož. ed., in ſad ǀ Ajdouski Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje tož. ed. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … shene v'drevje tož. ed. ǀ kakor je kapelz vodè v' morij, praha na ſemli, liſtia na druvij mest. ed., inu ſveſd na Nebu ǀ O Adamavi Otrozi, kateri s'dreviom or. ed. ſe guantate ǀ vasha della ſo drevia im. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drozg -a m drozg:
nej ſo drusgi im. mn., temuzh ſo kuſsi ǀ bodio kuſsi, ali drusgi im. mn., gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu rod. mn. ǀ neposnash kuſse od drusgu rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drug -a zaim. drug:
En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drugi -a štev. drugi:
inu vy kakor en drugi im. ed. m Herodesh mu ſe ſuper ſtavite ǀ Ta druga im. ed. ž lubesan je te nature, katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu de ſe ne boij oroshia … Drugu tož. ed. s ſerce ima slabu strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal, eniga rauen tiga mesſta ſichem, tega druſiga tož. ed. m na hribu Bethel ǀ NA DRVGO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI v drugo v drugo:
v'drugu kadar tu grosdie je tardu kiſsilu, grenku, inu vesdravu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
drukan -a prid. tiskan:
kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih rod. mn. bilu 2. vtisnjen:
Tedaj ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi, inu zhastiſhi bo s'gilla drukan im. ed. m ǀ hozhe de v'serzù drukaniga tož. ed. m ži. noſsimo ǀ je taku v'ſuojm ſerzu drukanu tož. ed. s hranil → drukati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
držan -a prid. 1. držan, upoštevan:
ſtara, inu pravizhna navada je vſelei na ſvejtu dershana im. ed. ž bila (I/1, 3) 2. pojmovan:
Goſpodovati, inu krajlovat na ſemli, ſa veliko ſrezho je dershanu im. ed. s (V, 105) ǀ nebodo sa pravizhne, inu pametne ludij dershani im. mn. m (III, 23)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
držanje -a s držanje, upoštevanje:
gdu je tebi dal oblaſt reshit sdaj ludij od dershajna rod. ed. S. Sapuvidi Boshyh ǀ edn hualeshen ſe yskashe skuſi dershajne tož. ed. teh S. Sapuvidy ǀ G. Bug nas opomina de ſe imamo niemu podati skuſi grevingo, inu dershaine tož. ed. niegovih Svetih sapuvidi ǀ je terbej ſe potiti s'darshajnam or. ed. teh S. sapuvidi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
duh -a m duh, tj.
1. vonj:
Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh im. ed. je njemu ſuper ǀ Duh im. ed. tvoiga oblazhila, je kakor duh im. ed. tiga kadilla ǀ Sveti Duk im. ed. pak skuſi nasho Mater S. Katholis Kershansko Zerku je sapovedal ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha rod. ed. neudobi ǀ tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh tož. ed. od ſebe da ǀ zhe ta voda po glinu tezhe, duh tož. ed. od njega vſame ǀ kadar je bil umerl njegovu truplu en lep duh tož. ed. je od ſebe dallu ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham or. ed. je bila nepolnila ǀ roshiza je bila Maria Diviza, sakaj s'suojm lepem duhom or. ed. je bila pregnala ſmrad 2. breztelesno bitje:
zhe je bil duh im. ed. Boshy koku je mogal biti hudizh ǀ ta nezhisti duh im. ed. vaſs je obſedel ǀ kateri je en zhiſt Duh im. ed. bres teleſſa ǀ vy ſrezhni Duhovi im. mn. imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo zhastiti 3. duševnost, duša:
de bi nje duh im. ed. losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala ǀ Moje ſerze nima meru moj Duh im. ed. nima pozhitka ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK tiga Duha rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa, inu svetust nashiga Duha rod. ed. ǀ Prerok David v'duhu mest. ed. je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ v'Duhu mest. ed. je vidil ta S. Sacrament ǀ Ieremias v' duhu mest. ed. je vidil ǀ de ſi lih v'Duhu mest. ed. je ſlab, inu bolan ǀ Bug je tem vbogim v'duhu mest. ed. Nebu oblubil ǀ meſsu ſe prauda s' Duham or. ed., napokaj dellaio te hude shelje pozhutiki nagaieio → Sveti Duh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Duh -a m → Sveti Duh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Dunaj -a m zemljepisno lastno ime
Dunaj:
pred tem Ceſſarskim meſtam Dunai im. ed. ǀ bliſi Dunaia rod. ed. ſe najdeio ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia rod. ed. odgnati, inu premagat ǀ nashi nemorio Dunaiu daj. ed. na pomozh priti ǀ G. Bug bo Dunai tož. ed. s' rok teh Turkou reshil ǀ inu ſadnimu tu poglavitnu meſtu Dunai tož. ed. oblegil ǀ reshil is Turshke oblaſti Dunaj tož. ed. ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain tož. ed., pod katerem is tako grosovitno veliko vojsko leshj ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam or. ed. sagledala Dúnaj, nem. Wien, glavno mesto avstrijskega cesarstva
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dunajski -a prid. dunajski:
bosh vidil na Dunajskim mest. ed. m Turni … tiga ſerzhniga, inu nepremaganiga Odlerja (IV, 171) → Dunaj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Durandus m osebno lastno ime
Durand:
pishe Gulielmus Durandus im. ed. (III, 267) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Durandus im. ed. (III, 428) 3. Víljem Duránd, srlat. Guillelmus Duranti(s), znan tudi kot Durandus à Mende (pribl. 1235–1296), kanonist in liturgik, škof v Mendu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dušeč -a prid. dišeč:
Perglihaio Mario Divizo … Enimu lepù dushezhmu daj. ed. m bolsamu ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi tož. ed. m dol. bolſom ǀ nyh dushe pred Bugam ſo lepu dushezhe im. mn. ž ǀ ſturite, de vaſhe dushe bodo pred Bugam lepu dushezhe im. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dvajseti2 -a štev. dvajseti:
NA DVAISETO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 152) ǀ NA DRVGO, INV DVAJSETO tož. ed. ž NEDELO PO S: TROYCI (I/2, 177) ǀ NA TRETIO INV DVAJSETO tož. ed. ž NEDELO PO S: TROYCI (I/2, 186)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dvanajsti -a štev. dvanajsti:
S. Lukesh ie ſamerkal na dvanaiſti mest. ed. ž poſtavi (II, 465) ǀ kadar tiga duanajſtiga tož. ed. m ži. Jogra Iskariota je bila sgubila (III, 188) ǀ NA DVANAISTO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 38)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dvor -a m dvor:
en takorshen duor im. ed. ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ njegovi krajlevi dvor im. ed. je bil kuſin poſtal ǀ je on grund tiga duora rod. ed. poſtavil na vuogle ǀ mozhne Turne je puſtil okuli duora rod. ed. ſidat ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora rod. ed. ǀ s'njegovo teshko roko ga vudari, Krajleviga duora rod. ed. ga ſtepe ǀ s'duora rod. ed. teh Mogozhnih ta faushia, nevoshlivost, inu preusetnost ǀ de bi ta duor tož. ed. ſa nyh prebivalshe zimprali ǀ kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili, de hozheo en lep dvor tož. ed. puſtiti ſydat ǀ ga pelejo v'kralevi duor tož. ed. ǀ Nei reſnize v'duori mest. ed. teh krailou ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim dvori mest. ed. ǀ pred suojm duoram or. ed. ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore tož. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … krajlam te dvore tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
dvornik -a m dvorjan:
sa volo faushje, inu nevoshlivoſti teh dvornikou rod. mn. (IV, 247)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ecelin -a m osebno lastno ime
Ecelin:
G. Bug je bil S. Antona pruti timu Trinogu Ezzelinu daj. ed. poſtavil, kakor nekadaj je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina tož. ed., kateri veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ En dan S. Anton s' ſvojm S. Jeſikam sazhne Ezzelina tož. ed. sfariti Ecelín, it. Ezzelino, tiranski vladar v Veroni za časa sv. Antona (13. stol.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ecius -a m osebno lastno ime
Egidij (?):
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Paſterij s. AEtiuſa tož. ed. (II, 194 s.) Zapisu najbolj ustreza ime sv. Egídija, srlat. Aegidius (pribl. 640–720), zavetnika pastirjev.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
edini -a prid. edini:
zhe bote veruvali de ſam pravi Edini im. ed. m Bug ǀ njega edini im. ed. m Syn je umerl ǀ de ſi lih je edina im. ed. ž, kakor edini Bug ǀ je bil edinu im. ed. s veſselje nyh ſerza ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu daj. ed. m ſynvu godilu ǀ hozhe ſvojga ediniga tož. ed. m ži. ſynu poſlati ǀ hozhe ſuojga ediniga tož. ed. m ži. ſijnu offrat ǀ tvojo edino tož. ed. ž zhast jiszhem ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje edinu tož. ed. s deteze
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Edom -a m zemljepisno lastno ime
Edom:
Taku govori G. Bug: Try pregrehe bom odpuſtil Edomu daj. ed., to zheterto pak pregreho mu nebom odpuſtil (V, 597) Édom, dežela med Mrtvim morjem in Akabskim zalivom (SP 1 Mz 32,4), v Novi zavezi imenovana grecizirano Idumeja; → Idumejet, → Judemeja, → Judemejar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Efestion -a m osebno lastno ime
Efestion:
Sa veliko gnado je dershal Epheſtion im. ed., de vſe skusi je bil ſraven Alexandra Macedonskiga ǀ Alexander Macedonski Krajl … ner ble je lubil Epheſtiona tož. ed. Eféstion, prijatelj Aleksandra Velikega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Efestionov -a prid. Efestionov:
s' farbo te huale taku lepu je bil pershono Epheſtionavo tož. ed. ž smalal ǀ En drugi je hualil, inu naprej neſil Epheſtionavo tož. ed. ž nesrezheno muzh (III, 447) → Efestion
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Efraim -a m osebno lastno ime
Efraim:
Sa grosdik Efraim im. ed. ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie (V, 340) ǀ shegen, kateri je bil Jacob Effraimu daj. ed., inu Manaſſu dal (IV, 490) Éfraim, gr. Ἐφραίμ, Jožefov sin (SP 1 Mz 41,52)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Efrem -a in nepreg. m osebno lastno ime
Efrem:
tu Kar pravi S. Ephrem im. ed. ǀ kakor poterdi S. Effrem im. ed. ǀ pravi S. Effraim im. ed. ǀ ſe joka S. Effrem im. ed. rekozh ǀ Bugaimo my S. Ephrema tož. ed. ǀ shiher s'Svetem Ephraim or. ed. ſaupjem Sv. Éfrem (306–373), cerkveni učitelj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Egeas -a m osebno lastno ime
Egej:
Kadar je AEgeas im. ed. Deshelni Oblaſtnik vidil ǀ Kumaj tu ſnamine S. Krisha ſo bily ty Rabelni po sapuvidi AEgeasa rod. ed. perpravili (III, 591) Egêj, lat. Aegeas (1. stol.), rimski prokonzul, ki je apostola sv. Andreja obsodil na bičanje in smrt na poševno postavljenem križu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Egipt -a m zemljepisno lastno ime
Egipt:
Egypt im. ed. je ta Kateri oskerbi te lazhne ǀ je is AEgypta rod. ed. raishal ǀ ta Isvoleni folk s'Egypta rod. ed. je pobegnel ǀ h'Firshtu celliga Egijpta rod. ed. je bil poviſhan ǀ bò mene ſpelal s'Egijpta rod. ed. ǀ rajsha pruti Egyptu daj. ed. ǀ Ioseph je imel veliku skerbij, inu opravila, dokler cell Egypt tož. ed. je regeral ǀ Bug sapovej pojti Mojseſsu v'Egijpt tož. ed. ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt tož. ed., v' Affrico, inu Britanio ǀ s'beſsedo napauni zevu AEgijpt tož. ed., s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ te negnusne shabe, katere cell ægypt tož. ed. ſo bile napolnile ǀ vus Egijpt tož. ed. resfrisha ǀ tudi Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt tož. ed. ǀ v'AEgijpt tož. ed. je imela beshati ǀ sklene de hozhe v'ægypt tož. ed. pojti ǀ kadar je pò Egypti mest. ed. raishal ǀ kadar ſe ſo v' AEgypti mest. ed. nashli ǀ shlishi de v'AEgypti mest. ed. je vſiga obilnu ǀ ena shena v'Egijpti mest. ed. eniga krokotila je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ njega lubi Syn Joſeph shivj, inu Krajlova v'ægypti mest. ed. ǀ G. Bug je bil sklenil pomorit te pervo rojene po cellem AEgyptu mest. ed. metaforično dežela greha:
ſe lozhi s'Egypta rod. ed. tiga greha ǀ poſili jeh hozheo v'Egypt tož. ed. tega pakla perpravit ǀ v'tem neuarnem Egypti mest. ed. tiga ſapalaviga ſvejta Egípt, lat. Aegyptus, gr. Αἴγυπτος, kraljestvo v Severni Afriki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
egiptarski -a prid. egipčanski, egiptovski:
TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski im. ed. m Krajl je bil zhast vſiih Egijpterski Kron ǀ kokar uni AEgypterski im. ed. m Crokodil ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski im. ed. m krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ una AEgypterska im. ed. ž Firshtina je tiga lepiga Joſepha perſilit hotela ǀ Iosepha una Egijpterska im. ed. ž Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga rod. ed. m firshta tiga lepiga Ioſepha ǀ hlapzy Egijpterskiga rod. ed. m Firshta Ioſepha ǀ ſtudeniz Gihon imenovan, kateri tezhe okuli te AEgypterske rod. ed. ž deſhele ǀ v' roki une nezhiſte Egypterske rod. ed. ž Firshtine ǀ Egypterskimu daj. ed. m krajlu leta odgvuor nej dopadil ǀ shelite ta ſmerdlivi AEgipterski tož. ed. m zhebu ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo Egijptarsko tož. ed. ž deshelo postavil ǀ ſo egypterske im. mn. ž shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle njega gledat ǀ od Egypterskih rod. mn. Zupernikou ǀ zhast vſiih Egijpterski rod. mn. Kron → egipcarski, → egiptovski, → Egipt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
egiptovski -a prid. egiptovski, egipčanski:
Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko tož. ed. ž Deshelo (III, 33) → egipcarski, → egiptarski, → Egipt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ekskvilin -a m zemljepisno lastno ime
Eskvilin:
zhe vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku puſtila ſidat na hribu Exquilinu mest. ed. (IV, 246) Eskvilín, it. Esquilino, eden rimskih gričev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Elanius -a m osebno lastno ime
Elanij (?):
Ceſſar Aurelianus je bil povabil v' goſtie Farona Elaniusa tož. ed. (IV, 292)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Eleazer(us) -(us)a m osebno lastno ime → Eliazer(us)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
elefant -a m slon:
zhes leta potok nei ſo hoteli ty Sloni, ali Elofanti im. mn. pojti (V, 579) ǀ Ceſſar Pompeius je bil premagal Affrico je bil ukrotil Elefante tož. mn., ali Slone, de v' kozky ſo njega v' Rim pelali (V, 442 s.) ← it. elefante < lat. elephās, -antis ← gr. ἐλέφας ‛slon’ ← hamit.; → slon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
element -a m element, prvina, tj.
ogenj, voda, zemlja ali
zrak:
premishleozh naturo tiga shlahtniga elementa rod. ed. tiga ognia ǀ lete offre imaio vseti s'elementa rod. ed. te semle ǀ Zhes element tož. ed. tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element tož. ed. te uode S. Miklauſu ǀ zhes katerige Nebo inu vſu Elementi im. mn. ſe ſo vſdignili ǀ vſij elementi im. mn. ſó bily njemu pokorni ǀ G. Bug sapovej elementam daj. mn. ǀ s' ſvojo shaloſtno temmo sakrye vſe elemente tož. mn., inu lepote tiga ſvejta ǀ ogin v' mej elementi or. mn. je ner ble tenak ← lat. elementum ‛prvina, element’ tj. ‛ogenj, voda, zemlja ali zrak’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Eliahim -a m osebno lastno ime
Eljakim:
ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Eliakim im. ed. ǀ Eliachimu daj. ed. pak je bil dal kluzhe od Davidave hishe ǀ skuſi Iſaja Preroka je govuril h' temu Mashniku Eliachimu daj. ed. ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga Mashnika Eliachima tož. ed. Eljakím, lat. V Eliac(h)im, Hilkijajev sin, dvorni oskrbnik (SP 2 Kr 18,18, Mt 1,13)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Elias -a/-ija m osebno lastno ime
Elija:
Iosve je molil v'dolini; Elias im. ed. pak na hribu ǀ Elias im. ed. je bil velik shlushebnik Boshy ǀ ſe bere od Elia rod. ed. Preroka ǀ Ta je taista zhudna, inu shegnana Moka Eliaſa rod. ed. Preroka ǀ veſſelje je bil resodel Preroku Eliasu daj. ed. ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu daj. ed. ǀ S. Duh Mojſſeſu, Eliesu daj. ed., inu Chriſtuſu je bil noter dal, de ſe imaio 40. dny poſtiti ǀ ſo ſaurashili Eliasa tož. ed., Micheasa, inu druge Preroke ǀ poklizal ie bil … Elieſa tož. ed., kateri je bil bushiz puszhaunik ǀ ie oskerbel Elia tož. ed. Preroka ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Oblaſt v' Eliaſu mest. ed. ǀ s' Josvam ſonze na Nebu uſtanoviti, ali pak s' Eliam or. ed. te mertue oshivèti Elíja, lat. V Elias, gr. Ἐλίας, prerok (SP 1 Kr 17,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Eliazer(us) -(us)a m osebno lastno ime
Eliezer:
Eliazar im. ed. je Boga na pomozh klizal ǀ Eleazer im. ed. ſe k' ny perblisha ǀ Eleazerus im. ed. doli ſede ǀ ta ſtari inu brumni Eleazarus im. ed. je djal tuiſtym, kateri ſo njega pregovarjali, inu proſſili ǀ odgovorj v'imeni Eliazaruſa rod. ed. ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa rod. ed. Shlushabnika Abramaviga ǀ Eliazera tož. ed. huali S. Piſſmu ǀ hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara tož. ed. ǀ Abraham je bil poslal ſvojga shlushabnika Eliezara tož. ed. iskat Neveſto ſvojmu Synu Iſacu Eliézer, Abrahamov najstarejši služabnik, ki je upravljal vse njegovo imetje in katerega je Abraham poslal v Mezopotamijo iskat ženo za sina Izaka (SP 1 Mz 15,2, 24,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Elipidius -a m osebno lastno ime
Elipidij (?):
Ta greshna shena Agape v'Fransko deshelo je bila perpelala Elipidiuſa tož. ed. de taiſti folk bi ſapelal (V, 67)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Elizeus -a/-eja m osebno lastno ime
Elizej:
KaKor je neKedai Eliſeus im. ed. PreroK vuprashal uno ubogo Vduvo ǀ Eliſæus im. ed. je shelel oſdravit te nesdrave vode v' tei desheli Jericho ǀ Eliſius im. ed. je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi enu malu moke ǀ kokor ſte bilij reſtargali ſaurashnike Eliſæuſa rod. ed. preroka ǀ Purgary gredò k' Eliseuſu daj. ed. Preroku ǀ mu ſvetovajo de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo deshelo h'temu S. PreroKu Eliseu daj. ed. ǀ Bug je K'Eliſu daj. ed. djal ǀ Eliſeuſa tož. ed. Preroka vſyh vishah je hotel ulovit Syranſki krajl ǀ otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa tož. ed. ǀ s'kuſi Eliſea tož. ed. Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana Elizêj, lat. V Elisaeus, gr. Ἐλισαὶος, prerok (SP 1 Kr 19,16, Sir 48,12)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Elizeusov -a prid. Elizejev:
Hlapez Eliſeuſau im. ed. m sjutru vſtane (III, 501) ǀ Naaman ſirus, kateri je bil eno shenkingo dal Eliſeuſavimu daj. ed. m hlapzu (III, 554) → Elizeus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Elkanov -a prid. Elkanov:
Anna Elcanava im. ed. ž shena, pò tem kir G. Bug ie bil taiſti dal tiga ſuetiga ſijnu Samuela (II, 531) ǀ Elcanaua im. ed. ž shena s' ſvojm Bogu dopadezhem Samuelam (III, 387) → Elkana
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Elzearius -a/-ija m osebno lastno ime
Elzear:
kej ſi sdaj ti Sveti Groff Elzearius im. ed., kateriga nikuli obedn jesniga, inu nepoterpeshliviga nej vidil ǀ ſe bere od S. Elzeariuſa rod. ed., de je imel vezh dolga, kakor blaga ǀ Hualio Kauduno Mater S. Elzeariuſa rod. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Groffi S. Elziaria tož. ed. Sv. Élzear (1285–1323), grof v Arianu pri Neaplju
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Emelhild -a m osebno lastno ime
Emelhild:
ſi je bila neprej vſela de Emelchilda tož. ed. hozhe s'strupam vmoriti ǀ Rosimonda longobardarska Krajliza, Kadar nje Krajl Albojnus je bil vmerl, ſe je bila omoshila s'Emelchildam or. ed. (I/2, 109)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Emerik -a m osebno lastno ime
Emerik:
Maria Diviza ſe perblishe h' temu bolnimu Emericu daj. ed. (III, 401) Na začetku zgodbe na isti strani je isti človek omenjen kot → Henrikus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
enaindvajseti -a štev. enaindvajseti:
NA ENO; INV DVAISETO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 165)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
enajsti -a štev. enajsti:
NA ENAISTO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROIICI (I/2, 14) ǀ kakor Gloſſa zhes enajſto tož. ed. ž poſtavo teh Pripuviſti govorj (IV, 49)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
enak -a zaim. enak:
vſelej enak im. ed. m oſtane ǀ Neveſta kadar shenina vſame enaka im. ed. ž s' shenenam rata ǀ Tu Nebesku Krajleuſtvu je enaku im. ed. s deſſedim Divizam ǀ je enake rod. ed. ž nature s'Ozhetom ǀ ſo enako tož. ed. ž bolesan imeli, inu tudi enako tož. ed. ž arznio ǀ enaki im. mn. m s' G. Bugam rataio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
engelendarski -a prid. angleški:
Henricus Engelenderski im. ed. m krajl je vojsko pelal zhes Firshta Balvacenskiga ǀ Margarita Hzhij Tomaſha Mora Engelenderskiga rod. ed. m kraila ǀ Is Engelenderske rod. ed. ž deshele ǀ cellu Engelendersku tož. ed. s Krajleſtvu je bil k' isvelizhenu perpravil ǀ Pishe Boronius v' Engelendershi mest. ed. ž Croniki ǀ druge je poſtauil v' Engelenderske tož. mn. ž, oleenderske, Brandenpurgavske, soksonske, inu druge takorshne deshele → Engelendar, → engelski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
engelski -a prid. angleški:
Edgivia Engelskiga rod. ed. m krajla Eduarda shena (I/2, 161) → engelendarski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Enoh -a m osebno lastno ime
Henoh:
Ti Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti lejt. Enoh im. ed. m od devetſtu, inu pedeſset lejt ǀ inu ta ſadna bodò Enoh im. ed., inu Elias ǀ Kmety ſo bily Adam, Abel, Seth, Enoh im. ed., Noeſs, Abraham, Jſaac, Jacob ǀ Bug nam je hotel dati en ſpomin, ali ſenizo v'Enochu mest. ed., inu v'Eliaſu Hénoh, lat. V Henoch, Enoch (SP 1 Mz 5,18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Eperjes -a m zemljepisno lastno ime
Eperjes:
poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti, na Budi, na Caſſovi, na Eperieſu mest. ed., na Tokaju (IV, 171) Éperjes, škofijsko mesto na Madžarskem
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Epifanius -a/-ija m osebno lastno ime
Epifanij:
s. Epiphanius im. ed. jo imenuje ǀ po beſsedah S. Epiphaniuſa rod. ed. ǀ Poshlushaite beſsede s. Epiphania rod. ed. ǀ sklenejo s' Svetem Epiphaniuſam or. ed. Verjetno je mišljen sv. Epifánij, škof na Cipru (pribl. 315–403).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Eraklitus -a m osebno lastno ime
Heraklit:
lete misli je bil Empedocles, & Eraclitus im. ed. ǀ Bodite li Nem.N. ta veſseli Eraclitus im. ed. ǀ NEpametni gvishu ſo bily taiſti, kateri ſo shpntali Erachlituſu daj. ed. Philoſophu → Heraklitus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
erb -a m dedič:
vſaki ſyn je hotel erb im. ed. biti ǀ ga nej ſò sa praviga erba tož. ed., ampak sa pankarta ſposnali ǀ sa erba tož. ed. ſvojga blaga hozheo MARIO Divizo puſtiti ǀ ony ſo pravi erbi im. mn. Nebeſhkiga krajleuſtva ǀ vashe blagu erby im. mn. ushivaio, inu na vas nespolnio ǀ de ſi lih njegovij erbij im. mn. ſò ſa letu vejdili ǀ Oh hudobna, tardouratna nehvaleshnoſt takorshnih erbou rod. mn. ǀ je bil teſtament ſturil, inu ſapovedal erbom daj. mn. ǀ v' vizah ſe toshjo zhes ſvoie erbe tož. mn., kateri pred ſmertio ſo ym oblubili de bodo puſtili sa nyh mashovati ← srvnem. erbe ‛dedič’; → herb
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
erbič -a m dedič:
Iest ſim tebe skusi mojo Gnado erbizha tož. ed. Nebeſhkiga krajleustva ſturil ǀ vy s'Kusi kerst ſte bily ratali moy otrozi, inu erbizhi im. mn. ǀ Bug s'kusi S. kerst vaſs je bil ſturil erbizhe tož. mn. Nebeſhkiga krajlevstva → erb
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ercog -a m vojvoda:
ony ſo bily Erzogy im. mn. v' Burgundy, inu v' Millanski Desheli ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou rod. mn. je od tiga zhaſtitiga Roda prishlu ← srvnem. herzoge ‛vojvoda’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Eskulapius -a m osebno lastno ime
Asklepij:
Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali AEſculapiuſu daj. ed. petelina, ſakai ie rad po nozhi vahtal (II, 308) Asklépij, lat. Aesculapius ← gr. Ἀσκληπιος, bog zdravilstva; → Evskulapius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
evangel -a m evangelij:
on je shivil pò sapuvidih S. Evangela rod. ed. ǀ danaſhnimu S. Euangelu daj. ed. bi ſe super poſtavil ǀ v'S. Euangelu mest. ed. nam je od Christuſa ta sapuvid dana ǀ En ozhitin exempel imamo v'danashnim S. Evangelu mest. ed. ǀ s'Svetem Evangelam or. ed. → evangeli(um)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
evangelist -a m evangelist:
je samerkal Evangeliſt im. ed. Sveti Marcus, rekozh ǀ danaſhni S. Euangelist im. ed. je samerkal ǀ kateri nei ſò nezh veidli od ſvetiga Piſſma … obeniga Preroka, ali Evangeliſta rod. ed. ǀ Se je bil enkrat S. Joanneſu Evangeliſtu daj. ed. prikaſal Nash Odreshenik ǀ S. Ignatius marternik piſsal S. Ioanneſu Euangeliſtu daj. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu … Joanneſa Evangeliſta tož. ed. pruti Domitianu ǀ yh ſfarij s'danaſhnim Euangeliſtam or. ed. ǀ Sveti Evangeliſti im. mn. zhudnu od ſmerti Chriſtuſave piſſeio ǀ S. Euangeliſti im. mn. pisheo od dveh s'tem hudim obdanih ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou rod. mn. Modri imenovani ǀ ty pervi shtery Angeli pomenio shtery S. Evangeliſte tož. mn. ← lat. evangelista ← gr. εὐαγγελιστής ‛evangelist’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
evangeljski -a prid. evangeljski:
vni EvangelsKi im. ed. m hishni ozha Silnu ſe je veſselil ǀ Ie vidil uni Euangelski im. ed. m kupz ǀ s' ſvoim exempelnam ſo bili ta folk h' temu Evangelskimu daj. ed. s bushtvi perpravili ǀ de bi nebil ozhitnu pridigual Evangelsko tož. ed. ž reſſnizo → evangeli(um)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Evfemian(i)us -n(ij)a m osebno lastno ime
Evfemijan:
S. Aleſſ je bil v' Rimi rojen, njegovimu Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus im. ed., Gospej Matteri pak Aglaes ǀ Euphemianus im. ed. ſpumni prezej na ſvojga Synu Aleſſa ǀ Ishzhite v' hishi Euphemiana rod. ed. ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda Euffemania rod. ed. Evfemiján, oče sv. Aleša
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Evgenius -a m osebno lastno ime
Evgenij:
piſhe Boronius od Eugeniuſa rod. ed. III. Papesha Bl. Evgénij III., papež (1145–51)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Evolf(us) -a m osebno lastno ime
Evolf (?):
En drug pak je bil v' Svetu ojle poſtavil Evolffa tož. ed. (III, 500)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Evskulapius -a m osebno lastno ime
Asklepij:
Sturimo vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates, Auicenna, Euſculapius im. ed., inu vſy Arzati, inu Dohtary ǀ Kadar bi letukaj bil Eusculapius im. ed. on bi meni odgovoril ǀ G. Bug je bil dal enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu daj. ed., Arocusu, Galenu, Hippocrateſu, inu veliku drugem → Eskulapius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Evtihius -a m osebno lastno ime
Evtihij:
kar Eutychius im. ed. vuzhj ǀ Papesh je velike praude imel s' Conſtantiam Ceſſarjam, kateri je dershal s' Eutychiuſam or. ed. Patriarcham (III, 196) Evtíhij, gr. Ἐυτύχιος (512–582), carigrajski patriarh; → Evtihes
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Evzebius -a m osebno lastno ime
Evzebij:
S. Euſebius im. ed. pravi ǀ Tku ſamerkanu je puſtil Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Kateriga huali Euſebius im. ed. Niſsenus ǀ pishe Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Pishe Pater Joannes Euſebius im. ed. ǀ Euſebius im. ed., kateri taku tardu ſa Nebeſſa ſe je poſtil, de ſe je bil ſzeral, de druſiga nej bil, ampak ſama kuſt, inu Kosha ǀ Poglejte Euſebiuſa tož. ed., kateri stu, inu pedeſset funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi 1. Sv. Evzébij (pribl. 283–371), škof 2. → Emisenus 3. Neki Evzébij iz Nise 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Cezarêje (260–341). 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Nikomédije (umrl 341).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ezav -a m osebno lastno ime
Ezav:
Iacob, inu Eſau im. ed. she v'maternim teleſsu ſtà bila sazhela ſe kregat ǀ Esau im. ed. nej hotal dobruto Iacobavo Sposnati ǀ S. Piſmu pravi od Iacoba, inu od Eſova rod. ed. ǀ Jacob je bil potalashil tiga ſerditiga Eſaua tož. ed. ǀ je bil prekolnil tiga greshniga eſova tož. ed. ǀ Pojte ſemkaj vy Purgary s'Eſovam or. ed. Ézav, Jakobov brat (SP 1 Mz 25,19)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ezdra -a m osebno lastno ime
Ezdra:
Sveti Mosh Esdra im. ed. ozhitnu je djal ǀ s'kuſi Eſdra tož. ed. Preroka pravi ǀ rekozh s' Mashnikom Esdram or. ed. Ézdra, lat. V Esdras, pismouk (SP Est 7,6)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ezekiel -a m osebno lastno ime
Ezekiel:
Kar Ezechiel im. ed. Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ kaj je vidil Ezeckiel im. ed. Prerok ǀ zhudne Bukve Ezechiela rod. ed. Preroka ǀ s'kuſi Ezechiella rod. ed. Preroka ǀ Ezechielu daj. ed. od gresnikou je govuril ǀ ſam Bug ſe je toshil Preroku Ezechiellu daj. ed. ǀ v' lufft polsdigne Preroka Ezechiela tož. ed. ǀ s'kuſi Ezehiela tož. ed. Preroka nam oblubi ǀ ſam Bug vam shuga per Ezehielu mest. ed. Preroku Ezékiel, lat. V Ezechiel, prerok (SP Ezk 1,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Ezekija(s) -(as)a m osebno lastno ime
Ezekija:
David je molil v'puszhavi, Ezechias im. ed. v'krajlevim dvori ǀ Na leto poſhto Ezecchias im. ed. krajl ſe sazhne milu jokat ǀ Ezechia im. ed. mozhnu ſe je bil resveſſelil ǀ Ezhechias im. ed. Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia rod. ed. ǀ s'kusi vſta Preroka Ezechia rod. ed. ſim pravil ǀ Velika gnada je bila tudi Krajlu Ezechiaſu daj. ed. dana ǀ Vuprashajte krajla Ezechia tož. ed. ǀ Kadar je hotel Jſaias Krajla Ezechiaſa tož. ed. osdravit ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pohleunost v' Ezechiesu mest. ed. ǀ S. Baſilius je samerkal nad Krajlam Ezechiasam or. ed. Ezekíja, lat. V Ezechias, izraelski kralj (SP 2 Kr 18,19)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fabelski -a prid. → fabulski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Fabius -a m osebno lastno ime
Fabij:
ſe bo ſadavil, kakor Fabius im. ed. Rimski Purgarmaſter (IV, 399) ǀ Nei bilu pametniga zhloveka de bi nebil sa norza dershal Fabiuſa tož. ed. (V, 373) Iz dostopnih virov ni razvidno, kdo iz rimske plemiške družine Fabijev je mišljen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Fabricius -a m osebno lastno ime
Fabricij:
takrat Fabritius im. ed. sauſede eniga ſilnu velikiga slona ǀ je bil odgovuril Pirrus Rimſkimu Generalu Fabriciuſu daj. ed. (III, 99) Verjetno je mišljen Fabrícij Luscín, lat. Fabricius Luscīnus (3. stol. pr. Kr.), rimski konzul.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fabula -e ž izmišljena zgodba, pravljica:
letu je bilu li ena fabla im. ed. nikar reſniza ǀ letu je li ena fabula im. ed. ǀ ta Modri ga pergliha eni fabuli daj. ed. ǀ leto reſnizo sa eno fablo tož. ed. dershe ǀ Poeti ſi ſo bili leto fabulo tož. ed. ſmislili ǀ Iest navem ali ſo fable im. mn., ali pak hiſtorie ǀ Jeſt vejm de ſo fabule im. mn., kar Poëti od gartroshe pisheio ǀ fabale im. mn. pravio, inu ludem ſe ſhmaihlaio ǀ my n'hozhemo vezh poshlushat vaſhe fable tož. mn. ǀ bodò raishi fabale tož. mn., kakor resnizo S. Piſsma poshlushali ← lat. fābula; zapisi z a v drugem zlogu predstavljajo izgovor s polglasnikom fábəla, kar je vmesna stopnja do popolne redukcije v fabla.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fabulski -a prid. pravljičen, izmišljen:
S. Bernard je bil resnizhni, pravi, inu nikar fabelski im. ed. m Hercules (II, 449) ǀ kakor de bi ena fabalska im. ed. ž Comedia bila (III, 87) → fabula
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
faconetelj -(n)a m robec, ruta, prt:
Fazonetel im. ed. s' katerim glavo pokrje pomeni ruto s' katiro Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ dobru sgrunta s' tiga fazonetelna rod. ed. ǀ polek fazonetela rod. ed. S. Joſepha ǀ mu da en fazonetel tož. ed. ǀ hozhem … en fazonetil tož. ed. shenkat ǀ v' tem fazonetelnu mest. ed. ſvoje oblizhe drukanu puſtj ǀ s' ſvoim fazonetelnam or. ed. Chriſtuſavu oblizhe obrishe ǀ vſimite vy bogati ta dua fazonetelna tož. dv. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou rod. mn. Antverharjom, delauzom, inu deklam ǀ Vſimite tedaj Nem. Nem. lete fazonetelne tož. mn. ← it. fazzoletto ‛robec, ruta’, → facolj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
faljenje -a s zmota:
kaj je Bug: namrezh, de je Stvarnik bres vſe pomozhj … Saſtopnoſt bres vſiga faleinia rod. ed. (V, 46) ǀ vſe letu faleinje tož. ed. vidi sapjſsanu v'Bokvoh vaſhe vejſti (I/1, 215) → faliti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fant -a m fant:
en nepresheren Fant im. ed., mu je bil v' oblizhe plunil ǀ Ah ti shleht fant im. ed. ǀ Diogenes ſe oprishe, inu v' tiga Fanta tož. ed. ſe ſa ſmeia ǀ fantje im. mn. ſo po nozhi k' ny hodili ǀ Mojſter navuzhj fante tož. mn. pejti ǀ ti ſi sa fantamy or. mn. hodila ← it. fante ‛fant, deček’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fantič -a m fantič:
Kadar kuli jeſt ſpomnim na beſſede tiga fantizha rod. ed. ǀ per tej vidi eniga fantizha tož. ed. ǀ ta dua fantizha im. dv. ſta njemu ſtregla ǀ uſame gori sa suoije sijni dua sapushena fantizha tož. dv. ǀ ſapovej fantizham daj. mn., de ta pervikrat kadar bo spet yh ſa frushtik proſſil, imaio rezhi ǀ bote vidili ene fantizhe tož. mn., kateri ſo lepij kakor Angelzi ǀ v'vashim teleſſi ſnoſite fantizhe tož. mn., inu dekelze ǀ na gaſſi s' drugimi fantizi or. mn. je jegral → fant
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Fanuel -a m osebno lastno ime
Fanuel:
kakor je bila Anna Phanuela rod. ed. Hzhy, od katere S. Lukesh pravi (III, 68) Fanuél (SP Lk 2,36), oče prerokinje Ane
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Fanuelov -a m Fanuelov:
Je bila ena Prerokina Anna, Fanuelova im. ed. ž hzhy (V, 57) ǀ Anna Phanuelava im. ed. ž Hzhi skuſi poſt je bila uredna ratala, de na semli Synu Boshiga Criſtuſa JESUſA je vidila (V, 178) → Fanuel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
faraonov -a prid. faraonov:
nebodite taku nehvaleshni, kakor je bil uni Faraonau im. ed. m shlushabnik pruti timu brumnimu Josephu ǀ je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave rod. ed. ž shlushbe ǀ reisheni biti od Foraonaviga rod. ed. s jetja ǀ je bil ſaine kluzhariu Faraonavimu daj. ed. m resloshil ǀ Jeſt ſim tebe poſtavil sa Faraonaviga tož. ed. m ži. Boga ǀ bi nemogal tulikajn krat tardouratnoſt Faraonavo tož. ed. ž preneſti ǀ je bil Bug Faraonavu tož. ed. s ſerze okamenil ǀ Sadai meni naprei pride prepiraine, kateru je imel Mojſſes, inu Faraonavi im. mn. m Zuperniki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
faratan -a prid. → feratan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
faratarski -a prid. → feratarski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
faratarsko -a prisl. → feratarsko
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
faratati -am
dov. → feratati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fardaman -a prid. → frdaman
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fardamanje -a s → frdamanje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fardamati -am
dov. → frdamati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
farderbati -am
dov. → frderbati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
farman -a m faran:
Vy pak Farmani im. mn., inu podvershene dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu Fajmoshtru, inu duhounimu Paſterju (IV, 72) ← srvnem. pharreman ‛faran’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
farovž -a m župnišče:
grè ſruta v'Faraush tož. ed. ǀ v'Faraushi mest. ed. ſo vſeskuſi dobre vole (V, 20) ← nem. Pfarrhaus ‛župnišče’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
faržmagati se -a se
nedov. → fržmagati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
faržmagovanje -a s → fržmagovanje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Favorinus -a m osebno lastno ime
Favorin:
Pishe Phavorinus im. ed., de krajl Anaxialus ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel (III, 508) ǀ bres urshoha ſo ludje kregali, inu Sashpotuali tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa tož. ed. (V, 422 s.) Favorín iz Areláta, lat. Favorīnus (80/85–143/76), rimski filozof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fažan -a m fazan:
Goſpud je bil dal eniga Fashana tož. ed. ſpezt (V, 42) ǀ drugi dan Goſpud pele s'ſabo Kuharia, ter ſapudj Fashane tož. mn. (V, 43) ← nem. Fasan ← lat. (avis) Phāsiāna ← gr. (ὄρνις) Φᾱσιανός ‛fazan’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Feliks2 ž osebno lastno ime
Felicija:
Vduva je bila Firshtna Felix im. ed. á Sancta Severina (III, 68)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
feratan -a prid. izdan:
ta Kateri trahta faratat, je ſam faratan im. ed. m (I/2, 109) ǀ od ſvoja brata, Inu Iogra faratan im. ed. m (II, 566) ǀ Suſanna tudi v'pundradi je bila faratana im. ed. ž (II, 557) → feratati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
feratarski -a prid. izdajalski:
raven njega ta faratarski im. ed. m Iudesh Iskariot ſijdi ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga … faratarskiga rod. ed. m Iskariota ǀ kadar timu faratarskimu daj. ed. m Judeshu Iskariotu je bil napruti shal ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga tož. ed. m ži. sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ s'feratarsko or. ed. ž kvnshtio ie bila Nabothu vinograd vſela ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò nevoshlivi, kakor Cain; preusetni kakor Faraon; faraterski im. mn. m, kakor Joab → feratar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ferdaman -a prid. → frdaman
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ferdamanik -a m → frdamanik
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ferderbati -am
dov. → frderbati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Fererius -a m osebno lastno ime
Ferreri (?):
taku pravi S. Vincentius Ferrerius im. ed. ǀ Pishe Fernerius im. ed., de ob njega zhaſs je bil en zhlovek ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Shpania s' Vincenzam Ferreriuſam or. ed. Drugi zgled ima verjetno tiskarsko napako namesto Ferrerius. Kljub dejstvu, da pred imenom ni predimka sv., je zaradi reference na robu S.Gr.li.3 Di.c. 10., ki kaže na neko pridigo, verjetno mišljen sv. Vincéncij Ferrêri (pribl. 1350–1419), spokorniški pridigar (njegove pridige so pod naslovom Sermones izšle 1570 v Antwerpnu), manj verjetno Fererij, avtor dela Vita s. Eusebii episcopi Vercellensis (Vercelli, 1609).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ferteljc -a m → firteljc
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
figov -a prid. figov:
nihdar dobriga ſadu nej ſte perneſli, kakor unu nerodovitnu figavu im. ed. s drivu ǀ figovu im. ed. s drevu je djalu k' nym ǀ pod ſenzo figoviga rod. ed. m flaishtra ǀ pishe S. Mattheush od uniga figaviga rod. ed. s driveſſa ǀ Potle ſò djala Driveſſa k' figovimu daj. ed. s driveſſu ǀ je bil na ſvojo rano poſtavil leta figavi tož. ed. m dol. flaiſter ǀ unu figavu tož. ed. s dreu je bil Chriſtus preklel ǀ vidi per potu enu selenu figovu tož. ed. s drivu ǀ G. Bug je hotel pod tem figavem or. ed. m flaishtram iskasat ſvojo boshio mogozhnoſt ǀ je njega dobru vidil pod figavom or. ed. m drevom → figa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
filistrski -a prid. filistejski:
ſe je bil ſalubil v'leto Philiſtersko tož. ed. ž sheno Dalilo (II, 91) ǀ hozhe ſe vſdignit zheſs cello Philiſtersko tož. ed. ž vojsko (III, 526) → Filistejar, → Filister
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Finees -a m osebno lastno ime
Pinhas:
Phinées im. ed. je imel velik aiffer ǀ Ta mashnik je bil neureden, kakor Phines im. ed., inu Ophnes ǀ Letu je dobru saſtopil Finees im. ed., kir ſe je bil reserdil zhes dvej pershoni katere sò ozhitnu presheshtvu tribale, ter je bil mezh popadil, inu obedua prebodil ǀ Shena Phineeſa rod. ed. … je bila porodila ſvojga Synu Jachobod 1. Pinhás, lat. V Finees (SP 2 Mz 6,25, Sir 45,23); dogodek iz 3. zapisa je opisan v SP 4 Mz 25,7–8. 2. Pinhás, lat. V Finees, nevreden Helijev sin (SP 1 Sam 1,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
firbic -a m nespodobnost:
letu neſturite is Firbiza rod. ed., ampak iz andohti (III, 25) ← avstr. nem. Fürwitz ‛radovednost’ < stvnem. firiwizzi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fironk -a m zavesa:
Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk tož. ed. smalal ǀ fironk tož. ed. od poſtile potegne, k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ kadar ſo veliki Praſniki pride veliku ludy v' Zerku, katira je leipu zerana s' roshami, s' selenimi vejami, s' shidanimi fironki or. mn. ← nem. Vorhang ‛zavesa’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
firšt -a m 1. knez:
Firsht im. ed. je menil de ſo Zuperniki ǀ kakor je bil sturil uni firsht im. ed. s'Dino ǀ Vdo Firsh im. ed. tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ po beſsedah Firshta rod. ed. teh Philosophu Aristotela ǀ Se samiri officer ſvojmu Firshtu daj. ed. ǀ h'Firshtu daj. ed. celliga Egijpta je bil poviſhan ǀ ſe nemore najti per enimu Firshtu mest. ed., ali krajlu ǀ ti reshalish, inu reserdish tuojga Firshta tož. ed., inu Gospuda ǀ Spauumnite na Firsshta tož. ed. Lautaria ǀ pred enem Firshtam or. ed. ǀ Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta im. dv. na semli ſta ſe vojskovala ǀ Bug ij polona de dua Firshta tož. dv. porodj ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti im. mn. Nebeſhki ǀ Potle veliku Firshtou rod. mn., inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda prishlu ǀ TA Kateri shlishi, ali bere od teh mogozhnih Firshtu rod. mn.; ali Krajlu ǀ okuli kateriga veliku taushent Firshtvu rod. mn. ſtoy ǀ Ovidius ta lepi nauk da Firshtom daj. mn. ǀ Krajl bo njega zhes vſe Firshte tož. mn. polsdignil 2. predstojnik:
Firsht im. ed. te Sinagoge je bil Chriſtuſa v' goſtie povabil ← nem. Fürst < srvnem. vürste ‛knez’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
firteljc -a m 1. četrt, četrtina:
Luna katera ſdaj je polna, ſdaj en fertilz im. ed., sdaj nezh ǀ Kumaj poli firtilza rod. ed. ure na ſvoje grehe premislio ǀ kadar luna k'sadnimu firtilzu daj. ed. pride ǀ de bi vſak dan li en firtilz tož. ed. ure premislil taiſtu nebesku veſselje ǀ muhe, ali komarja nemorite en fertilz tož. ed. vre na vashom obrasu terpèti 2. četrt ure:
na gaugah bom en fertelz terpel martro → firtelj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
firtoh -a m predpasnik:
na mejſti ſtarih bandier imamo nashe umaſane firtohe tož. mn. (V, 42) ← nem. Fürtuch ‛predpasnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
fizonomist -a m fiziognom:
Phisonomiſti im. mn. pravio de dolh nuſs imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten (I/2, 3) ← it. fisionomista ← lat. physiognōmōn ← gr. φυσιογνώμων ‛fiziognom’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Flavinus -n(us)a m osebno lastno ime
Flavin:
Flavinus im. ed. ſilnu mozhnu je lubil Terentio ǀ Terentia je enkrat Flavinuſu daj. ed. diala ǀ de bi njegova ſeſſtra vſela Flavina tož. ed. Iz dostopne literature ni ugotovljivo, kdo je mišljen, morda nekdo iz rimske rodovine Flavijcev.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
flis -a m gorečnost, marljivost, vnema:
Oh skerb, inu fliſſ im. ed. nesgruntan tiga dobrutliuiga Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ de bi ta sanikarna, inu malu uredna kuharza bila enu malu fliſſa rod. ed. imela ǀ tulikajn skerbi, fliſſa rod. ed., inu terpleina ſi preſtal ǀ Kaj tedaj s' en fliſſ tož. ed., inu skerb imash sa isvelizhaine tvoje dushe ǀ Ta drugi Altar v'Bethel s'vekshem fliſſam or. ed., inu andohtio je bil ſiſydal ǀ inu s'vſem fliſſam or. ed. ſe bom pomujal ǀ s' vſo mozhio, inu fliſſam or. ed. ſe bote pomujal ner poprej vuzhiti vam perporozheni folk ǀ ſo s'velikim fliſsam or. ed., inu ajfram puſtili ſydat Cerkve, inu Altarje ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom or. ed. po vſeh kotah ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe tož. mn. poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy ← srvnem. vlīʒ ‛gorečnost, marljivost, vnema’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
flor -a m tančica:
Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram or. ed. oblizhe pokrje (IV, 329) ǀ sa tem pride veliku shenskih pershon s' floram or. ed. pokrite (IV, 349) ← nem. Flor ‛tančica, gaza’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Florijan -a m osebno lastno ime
Florijan:
S. Florian im. ed. kakor vaſh Varih pude pred Stol Boshy, bo proſſil G. Boga ǀ skuſi pomozh S. Floriana rod. ed. ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu … zhes element tiga ognia Naſhimu Pomozhniku S. Florianu daj. ed. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana tož. ed. ſueſaniga k' ſebi perpelat ǀ ſam bo s' S. Florianam or. ed. vam na pomozh prishal pogaſſiti ta ogin Sv. Flórijan, zavetnik pred ognjem, mučen pribl. 304
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Foka -a m osebno lastno ime
Foka:
Pishe S. Anaſtaſius Nicemus od Ceſſaria Foca rod. ed., de leta tulikain ludy je puſtil vbivat, taiſtih blagu vſeti (V, 331) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Gortnarij S. Foca tož. ed. (II, 194 s.) 1. Verjetno je mišljen Níkefor Fóka, vzhodnorimski cesar (963–969). 2. Sv. Fóka (umrl pribl. 305), mučenec, zavetnik vrtnarjev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
folk -a m narod, ljudstvo, ljudje:
ta Israelski folk im. ed. je bil ſe v'punt G: Bogu postavil ǀ ſilnu veliku folka rod. ed. ſo bile pomurile ǀ Se tudi fardama vezhi dejl tega gmajna folka rod. ed. ǀ ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu folku daj. ed. deliti ǀ ta Mashnik ſe k'folku daj. ed. oberne ǀ G: Bug, kadar je hotel ſvoimu folkute daj. ed.+ s: sapuvidi dati ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete vus folk tož. ed. so bile pregnale ǀ hualo ſi sashlushil per folku mest. ed. ǀ pred folkam or. ed. je skakal, inu pleſsal ǀ Chriſtus pred vſem folkom or. ed. je taiſto hualil ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta dua tož. dv. m folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki im. mn. nej ſò deſegli ǀ ony vſyh folkou rod. mn. Bogove ſò molili ǀ per vſyh folkah mest. mn. ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat ← srvnem. volc ‛narod, ljudstvo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
foparski -a prid. 1. lažniv:
leta de bi tej foparski daj. ed. ž sapuvidi te Dekilze sa dosti ſturil (I/1, 131) 2. šaljiv, hecen:
Grosa bi imela taiſte obiti, katiri v' Zerkui nenuzne, foperske tož. mn. ž, klafarske, poſvejtne, inu nespodobne beſſede, inu misli imaio (V, 451) → fopati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
franciskanarski -a prid. frančiščanski:
nej poshlusha, kaj danas poye Franciſcanarska im. ed. ž Zerku (II, 57)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2173 zadetkov.