*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper
á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

à2 [à in á] prisl. (ȁ; ȃ)
trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

à3 člen. (ȁ)
pog. izraža veliko mero povedanega; ali1, to: a bo gledal!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a4 člen., pog.
uvaja vprašanje; ali1, kaj4: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Å
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Å samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
angstrem
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spola
ime črke ali glasu
IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

A
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 a samostalnik ženskega spola
ime črke
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

A
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 A samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
amper
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 a samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
ar
IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

á2 -- m, simb. (ȃ) ar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

à2 [à in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Á2 -- m, simb. (ȃ) amper

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a1 vez.
GLEJ SINONIM: toda1, toda1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

á2 medm.
GLEJ SINONIM: aja2, bežati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

à3 člen.
GLEJ SINONIM: ali2, toda2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a1 vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a2 člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ā3 medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

à4 predl. s tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ȃ 1., interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

à 2., interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a1 [ā]

črka a

PRIMERJAJ: as2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a2 [ȃ] medmet

izraža začudenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a črka

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

a medmet

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

a m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a2 sam. – ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a3 [ime črke] sam. – ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a5 glas ♦ P: 6 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a6 vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a7 čl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a8 končnica ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola
ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola
1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: A ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a3 veznik
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a4 črka
prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a5 glas
samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a6 končnica
oblikotvorni morfem, ki ga izraža samoglasnik a; SODOBNA USTREZNICA: ...a
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

A -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Á  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

A -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a vez.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a1 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a1 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a2 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a2 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a3 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a člen.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a ► a prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a ► a vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a. okrajš. anno |leta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

..a..1 glag. prip. délati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aalenij -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Aalto
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aalta samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
finski arhitekt
IZGOVOR: [álto], rodilnik [álta]
BESEDOTVORJE: Aaltov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Aaltov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aaltova Aaltovo pridevnik
IZGOVOR: [áltou̯], ženski spol [áltova], srednji spol [áltovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aapa bárje -- -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauu
aargavski -a -o (ȃ)
Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ab zlog
v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àb.. predp. obr. (ȁ) |nè| àbnormálen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abačica -e samostalnik ženskega spola
predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abája samostalnik ženskega spolaETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. abaya) iz arab. ‘abāya’, iz ‘abā’a ‛dolgo, ohlapno oblačilo’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábak -a m
GLEJ ŠE: tablica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ábak -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábakus -a m (ȃ); gl. abak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abalákovovo sidríšče -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abalienácija -e ž (á)
alienacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abalienacíjski -a -o prid. (ȋ)
alienacijski: abalienacijski proces

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abalienacíjski -a -o prid.
GLEJ SINONIM: alienacijski

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abalónski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abarov [nepopoln podatek] pridevnik

Skitov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abarski [nepopoln podatek] pridevnik

skitski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abba – samostalnik moškega spola
biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abbejev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abbejeva Abbejevo pridevnik
IZGOVOR: [ábejeu̯], ženski spol [ábejeva], srednji spol [ábejevo]
ZVEZE: Abbejevo število

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abc -a [abecé] m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

A B C [ā bẹ̄ cẹ̄nepopoln podatek] večbesedna leksemska enota

začetek slovarja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|
abdêrski -a -o (ȇ)
Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abderít -a m (ȋ)
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|
abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abderítski -a -o (ȋ)
pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i spori
abderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abderítstvo -a s (ȋ)
ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abdija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abdija in Abdija Abdije samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetopisemski prerok
IZGOVOR: [abdíja], rodilnik [abdíja] in [abdíje]
BESEDOTVORJE: Abdijev
ZVEZE: prerok Abdija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abdijev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abdijeva Abdijevo pridevnik
IZGOVOR: [abdíjeu̯], ženski spol [abdíjeva], srednji spol [abdíjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abdikácija -e ž (á)
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abdikacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abdikacíjski -a -o prid.
GLEJ ŠE: izjava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abdómen -mna tudi -a m (ọ̄)
anat. trebuh: bolečine v abdomnu
// zool. zadek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abdominálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abdominálen -lna -o (ȃ) trebušen
abdominálni -a -o (ȃ) ~ tifus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abdominálni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: trebušni
GLEJ ŠE: tifus, votlina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abdominálno díhanje -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abduktórni -a -o prid.
GLEJ ŠE: odmikalka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

Abdulah II.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abdulaha II. tudi Abdulah Drugi Abdulaha Drugega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
jordanski kralj
IZGOVOR: [ábdulah drúgi], rodilnik [ábdulaha drúgega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|
abêjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abec -a samostalnik moškega spola
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
1.1 črke kake pisave
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
abecẹ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecedár2 -ja m (á)
zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|
abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|
abecédarjev -a -o (ẹ̑)
abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecedarium -ria samostalnik moškega spola
priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecédarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecédarski -a -o (ẹ̑) slabš. ~e črke |okorne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecédarstvo -a s (ẹ̑)
ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|
abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojska
abecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecedika [abecedíka] samostalnik ženskega spola

učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecedikarjev [abecedȋkarjev] pridevnik

abecedarjev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecedikarski [abecedȋkarski] pridevnik

abecedarski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecédni -a -o prid.
GLEJ ŠE: red1, seznam, pravda, abecedno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
abecédnik -a m (ẹ̑)
star. učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecédnik -a m
GLEJ ŠE: berilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abecednik ► abėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecédniški -a -o (ẹ̑)
pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berila
abecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Abela samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetopisemska oseba
IZGOVOR: [ábel], rodilnik [ábela]
BESEDOTVORJE: Abelov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abel
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Abela samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
norveški matematik
IZGOVOR: [ábel], rodilnik [ábela]
BESEDOTVORJE: Abelov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abélard
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abélarda samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski filozof in teolog
IZGOVOR: [abelár], rodilnik [abelárja] in [abelára]
BESEDOTVORJE: Abélardov in Abélardev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abelard
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abelarda samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
francoski filozof in teolog
IZGOVOR: [abelárt], rodilnik [abelárda]
USTREZNEJE: Abélard

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|
Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abélardov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abélardova Abélardovo in Abélardev Abélardeva Abélardevo pridevnik
IZGOVOR: prva oblika [abelárjeu̯/abelárou̯], ženski spol [abelárjeva/abelárova], srednji spol [abelárjevo/abelárovo]
druga oblika [abelárjeu̯], ženski spol [abelárjeva], srednji spol [abelárjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abelov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abelova Abelovo pridevnik
IZGOVOR: [ábelou̯], ženski spol [ábelova], srednji spol [ábelovo]
ZVEZE: Abelova nagrada, Abelova grupa

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ábelov -a -o prid. Abelov: Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala KM 1796, 9; I csészt tvoja – szlü'zba Ábelova KAJ 1848, 217

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Abela; SODOBNA USTREZNICA: Abelov
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábelstvo -a s (ā)
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aberácija -e ž (á)
1. astron. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aberacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopija
abesínski -a -o (ȋ)
Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Abesínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abesínski -a -o prid. (ȋ)
etiopski: abesinska kultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abesinski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
abesinska abesinsko pridevnik
IZGOVOR: [abesínski]
ZVEZE: abesinska vojna

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abesínski -a -o prid.
GLEJ SINONIM: etiopski

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abhazijski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
abhazijska abhazijsko tudi abhaški abhaška abhaško pridevnik
IZGOVOR: [apházijski] tudi [apháški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Àbiašov -a -o prid. Abijev: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola
biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑)
biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotično okolje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiótičen -čna -o [ijo] (ȁọ́) biol. abiotski
àbiótični -a -o [ijo] (ȁọ́) ~o okolje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiótični -a -o prid.
GLEJ SINONIM: abiotski

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

àbiótični člén okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiótični dejávnik okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; biotski in abiotski stres

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiótski -a -o [ijo] (ȁọ̑) biol. ~o dogajanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiótski -a -o prid.
biol. ki je v zvezi z neživo naravo
SINONIMI:
biol. abiotični
GLEJ ŠE: biotski

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

àbiótski člén okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiótski strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbiótsko onesnáženje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abiron -a m osebno lastno ime Abiram: kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abisaj -a m osebno lastno ime Abišaj: Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abisál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abisál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abisálen -lna -o prid. (ȃ)
geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorski
abisálni -a -o (ȃ) ~e usedline
abisálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abisálna pahljáča -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abisálni -a -o prid.
GLEJ ŠE: ravnina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abisálni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abisálni pás -ega pasú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abisálni vršáj -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abisálno mórje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abisík -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abísni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abísopelagiál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abituriêntski tudi abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abituriêntski -a -o [ije] (é; ȇ) ~ izlet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ABK- [abeká] prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomsko-biološko-kemičen| ABK-oróžje, ABK-zaščíta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ablácija -e ž (á)
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ablácija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ablacíjski tíl -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ablacíjsko léto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ablacíjsko obdóbje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ablacíjsko obmóčje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ablaktácija -e ž (á)
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

áblativ -a m (ȃ)
jezikosl. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

áblativen -vna -o (ȃ)
pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ)
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbnormálni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: nenavadni, nenormalni
GLEJ ŠE: človek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ)
nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|
abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abnórmni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: nenormalni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abolicíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abolicija: abolicijski zakon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abolicioníst -a m (ȋ)
pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ov
abolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abolicionístičen -čna -o [ijo] (ȋ)
abolicionístični -a -o [ijo] (ȋ) ~o gibanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Á-bómba -e ž
GLEJ ŠE: bomba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abominatio – samostalnik ženskega spola
gnusoba
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abonêntski tudi abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abonêntski -a -o (é; ȇ) ~ koncert abonmajski koncert; ~o občinstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abonêntski -a -o prid.
GLEJ ŠE: koncert, predstava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abonêntski sédež -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abonêntsko gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročen
aboníranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aboníran -a -o povdk.
GLEJ SINONIM: naročen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abonmá -ja m (ȃ)
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abonmá -ja m z -em (ȃ) ‹predplačilo, naročilo›: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abonmájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert; abonmajska predstava / abonmajski razpis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abonmájski -a -o (ȃ) ~ koncert

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abonmájski -a -o prid.
GLEJ ŠE: koncert, predstava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abonmájski sédež -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abora [nepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

grušč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aborad [áborad] (abarad) samostalnik moškega spola

rastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum

PRIMERJAJ: aborat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|
àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aborálni dél -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aborat [áborat] (abarat) samostalnik moškega spola

rastlina abrašica, LATINSKO: Artemisia abrotanum

PRIMERJAJ: aborad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aborídžin -a m
GLEJ SINONIM: aborigin

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

aborídžin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aborigin tudi aborídžin -a [prva oblika aborígin in aborídžin] m (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: pripadnik aboriginov / avstralski aborigin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aborigin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
aborigina in aboridžin aboridžina samostalnik moškega spola
staroselec
IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]
BESEDOTVORJE: aboriginov
PRIMERJAJ: Aborigin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Aborigin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aborigina in Aboridžin Aboridžina samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik ljudstva v Avstraliji
v množini Aborigini/Aboridžini ljudstvo v Avstraliji
IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]
BESEDOTVORJE: Aborigin in Aboridžin, Aboriginka in Aboridžinka, Aboriginov in Aboridžinov, Aboriginkin in Aboridžinkin, aboriginski in aboridžinski
PRIMERJAJ: aborigin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalec
aboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aborígin -a m
prvotni avstralski prebivalec
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: domorodec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

aborigin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aboriginski tudi aborídžinski -a -o [prva oblika aboríginski in aborídžinski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na aborigine: aboriginska kultura, umetnost; aboriginska skupnost; aboriginska plemena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aboríginski -a -o (ȋ) izobr. ~i prebivalci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abortív -a m (ȋ)
med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abortív -a m
med. sredstvo za prekinitev nosečnostipojmovnik
SINONIMI:
med. abortivno sredstvo, med. splavilo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abortív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abortíven -vna -o (ȋ)
abortívni -a -o (ȋ) ~o sredstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abortívni -a -o prid.
GLEJ ŠE: abortiv

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abórtus -a m (ọ̑)
med. prekinitev nosečnosti; splav1: imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; izvrg, zvrg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abórtus -a m (ọ̑) splav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abórtus -a m
GLEJ SINONIM: splav
GLEJ ŠE: splaviti1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abọ̑rtus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábota -e ž (á)
star. nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábota -e ž, pojm. (á) star. nespamet, neumnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abota [ábota] samostalnik moškega spola

abotnik, neumnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

áboten -tna -o prid. (á)
star. nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

áboten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) star. nespameten, neumen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

aboten [ábotǝn] pridevnik

aboten, neumen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábotnež -a m (á)
star. aboten človek, neumnež:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábotnež -a m
GLEJ SINONIM: neumen1, neumnež

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ábotnica -e ž (á)
star. abotna ženska, neumnica:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábotnik -a m (á) star.
aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábotnik -a m
GLEJ SINONIM: neumen1, neumnež

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abotnik [ábotnik] samostalnik moškega spola

abotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábotnost -i ž (á)
star. lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

AB-pilót -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abradírani materiál -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham] FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
ábraham in Ábraham -a m (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; darilo za abrahama / glasbeni, rokometni abraham / srečati abrahama dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abraham
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
abrahama samostalnik moškega spola
praznovanje petdesetletnice
IZGOVOR: [ábraham], rodilnik [ábrahama]
PRIMERJAJ: Abraham

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abraham
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abrahama samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetopisemska oseba
IZGOVOR: [ábraham], rodilnik [ábrahama]
BESEDOTVORJE: Abrahamov
ZVEZE: srečati Abrahama
PRIMERJAJ: abraham

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábraham -a m, člov. (ȃ) šalj.: |petdesetleten moški|; srečati ~a |dočakati petdeset let|
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) šalj.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ábraham -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|: očak ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábraham -a m
GLEJ SINONIM: petdesetletnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ábraham a Sáncta Clára -a ~ ~ ~ [kt kl] m, oseb. i. (ȃ ȃ ȃ) |dunajski pridigar|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábrahamka -e ž (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki; mladostna abrahamka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ)
rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abrahamov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abrahamova Abrahamovo pridevnik
IZGOVOR: [ábrahamou̯], ženski spol [ábrahamova], srednji spol [ábrahamovo]
ZVEZE: Abrahamov/abrahamov sin, Abrahamova/abrahamova hči, Abrahamovo/abrahamovo naročje, Abrahamova/abrahamova leta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábrahamov in Ábrahamov -a -o (ȃ) šalj.: ~a leta |starost okoli petdeset let|; biti v ~em naročju |mrtev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ábrahamov -a -o prid.
GLEJ ŠE: mrtev2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ETIMOLOGIJA: ↑abraham
ábrahamovec -vca m (ȃ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu; srečanje abrahamovcev; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ETIMOLOGIJA: ↑abraham
ábrahamovka -e ž (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: čeprav je že abrahamovka, naj bi nastopila na olimpijskih igrah; mladostna, živahna abrahamovka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrakadábra -e ž (ȃ)
nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrakadábra -e ž (ȃ) napis ~; pojm., poud. |nerazumljivo, čarovniško izražanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ábranek -nka m (ȃ) leskovi ~i mačice; ~ na pasji dlaki |iztrebek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrat [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ščegetavček, klitoris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abratič [abratȉč] (obratič) samostalnik moškega spola

rastlina vratič, LATINSKO: Tanacetum vulgare

PRIMERJAJ: abrača, abrata, amarak, režimbaba, vratič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazíjska obála -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazíjska terása -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazíjski -a -o (ȋ) ~o delovanje valov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazíjski -a -o prid.
GLEJ ŠE: polica, polica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abrazíjski -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazíjski reliéf -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazív -a m (ȋ)
metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazív -a m, snov. (ȋ) metal. brusivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazívni materiál -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazívni materiál -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrazívno zŕno -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrogácija -e ž, pojm. (á) ~ odloka razveljavitev, odprava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abrogatívni referéndum -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ih
abrúški -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ABS -- in -a [abẹès in abeès -êsa] m (ȅ ȇ) avt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS; štirikolesni pogon z ABS-om; prvi del zloženk: ABS-sistem; ABS-volan; ABS-zavore

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ABS
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ABS-a tudi ABS ABS samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
protiblokirni zavorni sistem
IZGOVOR: [ábẹès], rodilnik [ábẹêsa] tudi [ábẹès]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ábsalom -a m, oseb. i. (ȃ) |svetopisemska oseba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abscés -a m (ẹ̑)
med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abscés -a m (ẹ̑) ognojek: ~ na kolenu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abscés -a m
med. lokalno omejeno nabiranje gnojapojmovnik
SINONIMI:
med. ognojek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abscísen -sna -o (ȋ) geom.
abscísni -a -o (ȋ) ~a os

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abscísni -a -o prid.
GLEJ ŠE: abscisa

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abscizíjsko tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absénčen -čna -o (ẹ̑) zdrav. biti ~
absénčni -a -o (ẹ̑) ~o stanje
absénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑) zdrav.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
absínt -a m (ȋ)
močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absínt -a m, snov. (ȋ) |žgana pijača|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absínt -a m
GLEJ ŠE: pijača

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ABS-nahŕbtnik -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Absolonov -a prid. Absalomov: samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolucija -e (absolucija, absolacja°, absalucija) samostalnik ženskega spola
1. versko oznanitev odpuščanja grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odveza
2. besedilo oznanitve odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 96 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: privata absolucija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolút -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranska
absolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost števila
absolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~ega
absolútnost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolutio – samostalnik ženskega spola
versko dejanje odveze, odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolutíst -a m (ȋ)
1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolutíst -a m, člov. (ȋ) razsvetljeni ~; poud. biti ~ v družini |o vsem odločati|
absolutístka -e ž, člov. (ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolutíst -a m
oblastnik, ki ima vso oblastpojmovnik
SINONIMI:
absolutni vladar, absolutistični vladar
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik razsvetljeni absolutist
GLEJ ŠE SINONIM: oblasten, oblastnež
GLEJ ŠE: oblastnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

absolutístičen -čna -o (í) biti ~
absolutístični -a -o (í) ~ režim
absolutístičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolutístični -a -o prid.
GLEJ ŠE: absolutist, režim, režim, oblast1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

absolutizácija -e ž (á)
knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolutizácija -e ž, pojm. (á) ~ nauka |popolna, vsestranska veljavnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolutizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútni -a -o prid.
GLEJ ŠE: absolutist, režim, lestvica, ničla, ničla, oblast1, višina, vlaga, vlaga

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

absolútni etanól -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútni máksimum vôdnega stánja -ega -a -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútni mínimum vôdnega stánja -ega -a -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútni módul -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútni nújni dédič -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútni rók -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútni rók -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútni témpo -ega -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútni transpórt suspénzije -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútni véto -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútni zastarálni rók -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútno zastíranje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolutórij -a m (ọ́)
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolutórij -a m z -em pojm. (ọ́) dati odboru ~ razrešnico; |dokončanje študija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolutórij -a m
GLEJ SINONIM: razrešnica
GLEJ ŠE: razrešiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

absolútum in absolút -a m (ȗ)
knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútum -a m, pojm. (ȗ); gl. absolut

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolútum -a m
GLEJ SINONIM: pravzrok

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

absolvêntski tudi absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od absolvent: absolventski večer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolvêntski -a -o (é; ȇ) ~ večer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolviran -a -o deležnik
versko, od česa ki mu je dano odpuščanje grehov, odveza; SODOBNA USTREZNICA: odvezan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol
versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absorbcíjski -a -o tudi absórbcijski -a -o (ȋ; ọ́); gl. absorpcijski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absórbens -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absorbíran -a -o (ȋ) vpit, vsrkan
absorbírani -a -o (ȋ) ~a snov
absorbíranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absorbíranje -a s (ȋ)
glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absorbíranje -a s
GLEJ SINONIM: vsrkavanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

absorbírni -a -o prid.
GLEJ ŠE: snov

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absorpcíjski -a -o tudi absórpcijski -a -o (ȋ; ọ́) ~ hladilnik; ~a zmogljivost vpojna zmogljivost
absorpcíjskost -i tudi absórpcijskost -i ž, pojm. (ȋ; ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absorpcíjski -a -o prid.
GLEJ ŠE: zmogljivost, zmogljivost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

absorpcíjski spektroskóp -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absorpcíjsko načêlo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absorpcíjsko tkívo -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absorptíven -vna -o (ȋ) vpojen, vpijajoč
absorptívni -a -o (ȋ) ~a snov
absorptívnost -i ž, pojm. (ȋ) vpojnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absorptívni -a -o prid.
GLEJ ŠE: snov

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abstinénčen -čna -o (ẹ̑) vzdržnosten
abstinénčni -a -o (ẹ̑) ~a kriza; ~o društvo abstinentsko društvo
abstinénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstinénčni -a -o prid.
GLEJ ŠE: kriza, društvo, kriza

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abstinénčni sindróm -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstinêntski tudi abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres; abstinentsko društvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstinêntski -a -o (é; ȇ) ~o društvo
abstinêntskost -i ž, pojm. (é; ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstinêntski -a -o prid.
GLEJ ŠE: društvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abstinêntstvo tudi abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄)
abstinenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstinêntstvo -a s
GLEJ SINONIM: vzdržnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitev
abstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstrahíranje -a s (ȋ)
glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstrahíranje -a s
GLEJ SINONIM: abstrakcija, odmišljanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstrákcija -e ž (á)
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstrákcija -e ž, pojm. (á) (odmišljanje, pojmovno povzemanje): metoda ~e; števn. razstavljati ~e abstraktne slike

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstrákt -a m (ȃ) napisati ~ izvleček, povzetek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ)
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
♦ jezikosl. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasno
abstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|
abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstraktíst -a m (ȋ)
pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstraktíst -a m, člov. (ȋ) abstraktni slikar
abstraktístka -e ž, člov. (ȋ) abstraktna slikarka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstraktíst -a m
GLEJ ŠE: slikar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abstráktnež -a m (ȃ)
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstráktni -a -o prid.
ki obstoji na pojmovnem, miselnem področju in je s tem nasprotje materialnemu, konkretnemu
SINONIMI:
GLEJ ŠE: samostalnik, svet1, slikarstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abstráktni modél -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstráktni uprávni ákt -ega -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstráktni uprávni ákt -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstráktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ govoriti brez predmetne nazornosti; nenazorno, nejasno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstráktno právno pravílo -ega -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstráktnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstráktno zavarovánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ)
knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ jezikosl. abstraktni samostalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstráktum -a m, mn. izobr. abstrákta -ákt s (ȃ) pojmovno ime

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abstráktum -a m
GLEJ ŠE: samostalnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absúrd -a m (ȗ) nesmisel: očiten ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absúrd -a m
GLEJ SINONIM: nesmisel, nesmiselno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

absȗrd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogoč
absúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absúrdni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: nesmiselni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

absúrdni premík -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

absúrdno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Àbšalom -a m Absolon: gda je bê'zao pred Absalomom TA 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

àbšmínkanje -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Àbšolonov -a -o prid. Absolonov: Ábsolonova lepota KM 1783, 97

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abtašica -e samostalnik ženskega spola
predstojnica svetišča, ženskega samostana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Ábu Békr ~ -a [kər] m, oseb. i. (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑) |prvi islamski kalif|
Ábu Békrov ~ -a ~ -o (ȃ ẹ́; ȃ ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~u
abukírski -a -o (ȋ)
Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abundánca -e ž (ȃ)
zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abundánca -e ž, pojm. (ȃ) neobč. obilje: ~ padavin

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abundánten -tna -o (ȃ)
pridevnik od abundanca: abundantno potenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Abundij -a m osebno lastno ime Abundij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abuvko -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abuvski -a -o pridevnik
ki se nanaša na jabolka; SODOBNA USTREZNICA: jabolčni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abúzus -a m (ȗ)
knjiž. zloraba: abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

abúzus -a m
GLEJ SINONIM: zloraba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

abvon -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 212980 zadetkov.