Alciatus m osebno lastno ime
Alcijat:
kakor od Shtorkil pishe Alciatus im. ed. (I/1, 175) ǀ sa tiga volo ſo vſy dolshni petelina zhaſtiti, kakor je sapiſſanu puſtil ta Vuzheni Alciotus im. ed. (IV, 343) Andrêj Alciját, it. Andrea Alciati (1492–1550), pisec pravnih, zgodovinskih in literarnih knjig
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Andráš -a m Andrej, Andraž: po Zeitler Andrási TF 1715, 1; Andráſa KŠ 1771, 12; Szvéti András KM 1783, 93; od Leykam Andrása KOJ 1833, I
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Andreas m osebno lastno ime
Andrej:
Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas im. ed., Gvido (III, 452) → Andrej
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
AndrejPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [andrêj], rodilnik [andrêja]
BESEDOTVORJE: Andrejev
ZVEZE: apostol Andrej
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Andrêj -a m z -em oseb. i. (é)Andrêja -e ž, oseb. i. (ȇ)Andrêjev -a -o (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Andrej [andrẹ̑j]
samostalnik moškega spolakrstno ime Andrej
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Andrej -a m osebno lastno ime
Andrej:
Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei im. ed., S. Filip ǀ Ribizh je bil S. Andri im. ed. ǀ S: Andri im. ed. rajsha v'Schitio ǀ po exempelnu S. Andrea rod. ed. Svete miſly v' ſerze ukoreninit puſtil ǀ NA DAN SVETIGA ANDREA rod. ed. APOSTOLA ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis Krajla Andrea rod. ed. Shena bo rodila eno Hzher ǀ obernimoſe k' S. Andreu daj. ed., kateru dua cella dny je perbit na krishu viſſil ǀ je bil poklizal dva brata, Petra, inu Andrea tož. ed., katera sta bila Ribizha ǀ Videm S. Andrea tož. ed., s' Krisham v' Rokah ǀ Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea tož. ed. Corſina 1. Sv. Andrêj, gr. Ἀνδρέας, apostol, brat sv. Petra, umrl na križu (SP Mt 4,18) 2. sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof 3. Andrêj II., ogrski kralj (1205–35), oče sv. Elizabete; → Andreas
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
AndrejevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [andrêjeu̯], ženski spol [andrêjeva], srednji spol [andrêjevo]
ZVEZE: Andrejev/andrejev križ
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Andrej iz LokePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski poznogotski stavbar
IZGOVOR: [andrêj iz lóke], rodilnik [andrêja iz lóke]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Andrej KretskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [andrêj krétski], rodilnik [andrêja krétskega]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Andrej s KretePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [andrêj s‿kréte], rodilnik [andrêja s‿kréte]
ZVEZE: sveti/sv. Andrej s Krete
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu],
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
beséda je dála besédo,
beséda je mesó postála,
beséda je pádla na kámen,
beséda ni kònj,
bíti krátkih beséd,
bíti móž beséda,
bíti rédkih beséd,
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu],
do zádnje beséde,
držáti besédo,
držáti kóga za besédo,
iméti besédo,
iméti glávno besédo,
iméti pólna ústa beséd,
iméti zádnjo besédo,
mójster beséde,
ne čŕhniti niti beséde,
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj,
ne izbírati beséd,
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj,
ne rêči niti beséde,
ne rêči šè zádnje beséde,
ne spregovoríti niti beséde,
niti beséde ne správiti iz sêbe,
od pŕve do zádnje beséde,
ognjemèt beséd,
ostáti móž beséda,
požréti besédo,
prijéti kóga za besédo,
sáme beséde so kóga,
samó beséde so kóga,
snésti besédo,
škóda beséd,
tó je beséda,
vzéti kómu besédo,
vzéti kómu besédo iz úst,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bèt Frazemi s sestavino bèt:
bèt s cépom odbíjati,
dánes z bètom, jútri s psòm,
ênkrat z bètom, drúgič s psòm,
jeséni z bètom, pozími s pesòm,
píjan kot bèt,
zdàj z bètom, zdàj s psòm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bríga Frazemi s sestavino bríga:
devêta bríga,
zádnja bríga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvét Frazemi s sestavino cvét:
bíti [právi] cvet čésa,
bíti v pólnem cvétu,
rdèč kàkor mákov cvét,
rdèč kot mákov cvét,
v cvétu lét,
v cvétu mladósti,
v cvétu življênja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čŕn dán,
čŕni dnévi,
dán in nóč,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
dnévi so štéti kómu/čému,
dóber dán,
doživéti čŕn dán,
gospódov dán,
govoríti tjà v èn dán,
govoríti tjà v trí dní,
govorjênje tjà v trí dní,
iméti dóber dán,
iméti slàb dán,
iméti [svój] čŕn dán,
iméti svój dán,
iméti vsák dán nedéljo,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
iz dnéva v dán,
jásno kot béli dán,
junák dnéva,
kàkor dán in nóč,
[kàr] v trí dní,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
kózji dnévi,
léto in dán,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
nóč in dán,
postáti junák dnéva,
preživéti iz dnéva v dán,
príti na dán,
príti s právo bárvo na dán,
razlikováti se kot dán in nóč,
razlikováti se kot nóč in dán,
svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa,
štéti dnéve,
tjà v trí dní,
[vsè] svôje žíve dní,
zaglédati béli dán,
živéti iz dnéva v dán,
živéti tjà v èn dán,
življênje iz dnéva v dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dávek Frazemi s sestavino dávek:
kŕvni dávek,
plačáti dávek čému/na kàj, za kàj,
plačáti kŕvni dávek,
pobírati kŕvni davek,
zmánjšati kŕvni dávek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
deloválnik -a m (ȃ) jezikosl. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva: v stavku Andrej je včeraj lovil ribe sta Andrej in ribe delovalnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Dve piki na koncu povediZanima me, ali se piše eno ali dve piki na koncu povedi, če se ta končuje z delnim datumom (30. 1.) primer: God sv. Angele so najprej prestavili na 1. 6., zdaj pa se je spominjamo 27. 1. (ali 27. 1..)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
eminénca Frazemi s sestavino eminénca:
síva eminénca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
FleischmannPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski botanik in vrtnar
IZGOVOR: [flájšman], rodilnik [flájšmana]
BESEDOTVORJE: Fleischmannov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo,
belíti si glávo [s čím],
bíti [bòlj] počásne gláve,
bíti brez gláve in répa,
bíti brez répa in gláve,
bíti ob glávo,
brez gláve in répa,
brez répa in gláve,
čez glávo je kjé čésa,
čez glávo zrásti kómu,
délo je zráslo kómu čez glávo,
dobíti jíh po glávi,
dobíti króglo v glávo,
[êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu,
gláva [kóga] je kot sód,
gláve bódo letéle,
glávo za glávo,
iméti čésa čez glávo,
iméti čésa prek gláve,
iméti glávo in rèp,
iméti glávo kot čebèr,
iméti glávo kot sód,
iméti glávo na právem kôncu,
iméti glávo na právem méstu,
iméti glávo za kàj,
iméti kàj na glávi,
iméti kàj [vèč] solí v glávi,
iméti máslo na glávi,
iméti pólno glávo čésa,
iméti prázno glávo,
iméti rèp in glávo,
iméti slámo v glávi,
iméti sršéne v glávi,
in če se [vsì] na glávo postávijo,
íti z glávo skozi zíd,
izgubíti glávo,
kàj je ráslo kómu čez glávo,
kàj je zráslo kómu čez glávo,
kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo,
kàj (vsè) je postávljeno na glávo,
kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu,
kómu se je posvetílo v glávi,
kot kúra brez gláve,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà kómu v glávo,
krí je udárila kómu v glávo,
króna ne bo pádla kómu z gláve,
krónana gláva,
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo,
nakopáti kómu kàj na glávo,
nakopáti kómu [právega] vrága na glávo,
nakopáti si kàj na glávo,
ne belíti si gláve [s čím],
ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi,
ne iméti ne gláve ne répa,
ne iméti ne répa ne gláve,
ne razbíjati si gláve [s čím],
ne védeti, kjé se drží gláva kóga,
[nójevsko] skrívanje gláve v pések,
[nójevsko] skrívati glávo v pések,
[nójevsko] tiščánje gláve v pések,
[nójevsko] tiščáti glávo v pések,
nosíti glávo napródaj,
nosíti glávo v tórbi,
nosíti kàj na glávi,
obŕzdati vróče gláve,
od gláve do nôg,
od gláve do pêt,
od pêt do gláve,
odnêsti célo glávo,
ohladíti vróče gláve,
opráti kómu glávo,
pámetna gláva,
plačáti z glávo,
pognáti kómu króglo v glávo,
pognáti si króglo v glávo,
pomáhana gláva,
posípati si glávo s pepélom,
postáviti kàj na glávo,
postáviti se na glávo,
postáviti vsè na glávo,
potrésti si glávo s pepélom,
prázna gláva,
rásti kómu čez glávo,
razbíjati si glávo [s čím],
ríniti z glávo skozi zíd,
rínjenje z glávo skozi zíd,
sedéti kómu na glávi,
síliti z glávo skozi zíd,
skríti glávo v pések kot nój,
tiščáti glávo v pések kot nój,
vróča gláva,
vsè je na glávi,
z glávo skozi zíd,
zahtévati glávo kóga,
zméšati kómu glávo,
zrásti kómu čez glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
góbec Frazemi s sestavino góbec:
bíti do góbca v dréku,
dáti [jíh] kómu na góbec,
dáti [jíh] kómu po góbcu,
dáti kómu êno na góbec,
dobíti êno na góbec,
dobíti êno po góbcu,
dobíti jíh na góbec,
dobíti jíh po góbcu,
držáti góbec,
iméti góbec,
iméti góbec kot kráva rép,
naložíti [jíh] kómu na góbec,
naložíti [jíh] kómu po góbcu,
sám góbec je kóga,
zamašíti kómu góbec,
zapréti góbec,
zaslúžiti si êno na góbec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
gospód Frazemi s sestavino gospód:
bíti sám svój gospód,
Gospód je poklícal kóga k sêbi,
postáti sám svój gospód,
spáti v Gospódu,
zaspáti v Gospódu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
igráča Frazemi s sestavino igráča:
bíti igráča [kóga/čésa],
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
biti [kot] igráča [kómu kàj],
kàj ni igráča [kómu],
ne biti igráča kómu kàj,
ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráča [kómu kàj],
postáti igráča v rôkah kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Izvor priimka »Androjna«
Zanima me izvor priimka Androjna
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Izvor priimka »Fijavž«
Zanima me izvor priimka Fijavž.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Izvor priimkov »Komac« in »Leban«
Pozdravljeni, zanima me izvor priimkov Komac in Leban.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka,
bíti óstrega jezíka,
bíti strupénega jezíka,
brez dláke na jezíku,
bŕzdati jêzik,
dobíti píko na jezíku,
dólg jêzik,
držáti jêzik za zobmí,
govoríti ísti jêzik,
iméti [dôbro] namázan jêzik,
iméti dólg jêzik,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti jêzik kot káča,
iméti jêzik óster kot mèč,
iméti kàj na jezíku,
iméti kàj na kôncu jezíka,
iméti nabrúšen jêzik,
iméti óster jêzik,
iméti píko na jezíku,
iméti strupén jêzik,
jêzik srbí kóga,
jêzik têče kómu kàkor mlín,
jêzik za zóbe,
káčji jêzik,
máčka je snédla jêzik kómu,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
nájti skúpni jêzik,
namázan jêzik,
ne iméti dláke na jezíku,
ti je múca jêzik snédla,
ugrízniti se v jêzik,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Jezikovna politika in prevzete besedeMed uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.
Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.
Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.
Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.
Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.
- Ali je to posledica: Jezikovne politike Slovenije, jezikovne stroke ali česa drugega?
- Ali je prizadevanje raznih borcev za ohranitev slovensko-slovanske preteklosti in kulture smiselno in pravilno ali pa je zgrešeno?
Hvala in lep pozdrav.
Povezave do videoposnetkov:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča,
gojíti káčo na pŕsih,
gréti káčo na pŕsih,
iméti jêzik kot káča,
iméti káčo v žêpu,
káča [je] v žêpu,
kàkor [da] bi káča píčila kóga,
kàkor [da] je káča píčila kóga,
kàkor jára káča,
kot bi káča píčila kóga,
kot jára káča,
[kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu],
píčiti kàkor káča,
redíti káčo na pŕsih,
síkati kàkor káča,
síkati kot káča,
síkniti kàkor káča,
s káčo v žêpu,
skrívati kàj kot káča nôge,
tajíti kàj kot káča nôge,
vléči se kàkor jára káča,
vléči se kot jára káča [in stekel polž],
zvíjati se kàkor kača,
zvíjati se kot káča,
zvíti se kot káča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Kaj dela žila na vratu?Kako najbolje prevesti stavek: ... žila na vratu mu poželjivo ZATKE v slutnji žordanke.
Nisem našla ustreznega izraza/prevoda za besedo zatke.
Avtor je Alojz Rebula.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Kako pisati ime avtorja z dvojno jezikovno identiteto: »Andrej Makin« in »Andreï Makine«?Kako pisati ime avtorja (z dvojno jezikovno identiteto) romana na letošnjem maturitetnem tematskem sklopu? Gre za v Rusiji rojenega avtorja (Andrej Sergejevič Makin) s francoskimi koreninami, ki se je v odrasli dobi preseli v Francijo (Andreï Makine), piše v slovenščini.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
klín Frazemi s sestavino klín:
klín s klínom izbíjati,
klín s klínom izbíti,
klín se s klínom izbíja,
obésiti kàj na klín
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki,
držáti korák s kóm/čím,
hodíti v korák s čásom,
hodíti v korák s kóm/čím,
íti v korák s čásom,
íti v korák s kóm/čím,
korák za korákom,
lovíti korák s kóm/čím,
na vsákem koráku,
napredovánje z májhnimi koráki,
napredováti z májhnimi koráki,
napredováti z velíkimi koráki,
naredíti pŕve koráke,
naredíti pŕvi korák,
ne naredíti níti koráka,
ohrániti korák s kóm/čím,
pŕvi korák,
pŕvi koráki,
s hítrimi koráki,
stópati v korák s čásom,
stópati v korák s kóm/čím,
stópíti v korák s čásom,
stópíti v korák s kóm/čím,
storíti pŕvi korák,
storíti pŕve koráke,
ujéti korák s čásom,
z májhnimi koráki,
z velíkimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Korzin -a m osebno lastno ime
Corsini:
Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea Corſina tož. ed. (III, 364) Sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof; → Andrej 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví,
bíti módre krví,
do krví,
do zádnje káplje krví,
hládna krí,
hlepéti po kŕvi [kóga],
húda krí,
iméti kàj v kŕvi,
iméti módro krí,
iz mesá in krví,
[kàkor] krí in mléko,
[kàkor] mléko in krí,
krí in mesó,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je izgínila kómu z líc,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà v glávo kómu,
krí je têkla v potókih,
krí je udárila kómu v glávo,
krí je zalíla kómu obràz,
krí je zastála kómu v žílah,
krí je zledenéla kómu v žílah,
krí ledení kómu v žílah,
krí ni vôda,
krí têče kjé,
krí vrè kómu [v žílah],
krí za krí,
krí zavrè kómu [v žílah],
mesó in krí,
mírna krí,
mírno krí,
módra krí,
ne umazáti si rôk s krvjó,
ohraníti hládno krí,
ohraníti mírno krí,
píti krí kómu,
plačáti kàj s krvjó,
plemeníta krí,
postati mesó in krí,
preíti kómu v krí [in mesó],
preíti kómu v mesó in krí,
prelíti krí kóga,
prelíti krí [za kóga/kàj],
prelívati krí [za kóga/kàj],
príti kómu v mesó in krí,
púščati kómu krí,
rdèč kot krí,
scáti krí,
tičáti v kŕvi kómu kàj,
umazáti si rôke s krvjó,
v kŕvi je kómu kàj,
vróča krí,
vróča krí se je ohladíla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti si v laséh,
délati síve lasé kómu,
iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž,
kàj visí na lásu,
lasjé se jéžijo kómu,
lasjé so se najéžili kómu,
lasjé so šlì pokônci kómu,
na lás podóben kómu/čému,
ne délati sívih lás kómu,
ne popustíti níti za lás,
ne povzróčati sívih lás kómu,
ne premakníti se níti za lás,
ne spremeníti se níti za lás,
[níti] lasú ne skrivíti kómu,
povzróčati síve lasé kómu,
privléčen za lasé,
privléči kàj za lasé,
púliti si lasé,
skákati si v lasé,
skočíti si v lasé,
viséti na lásu,
za lasé privléčen,
za lás je mánjkalo,
za lás uíti čému,
življênje kóga visí na lásu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta,
bíti v Krístusovih létih,
bíti v nàjbóljših létih,
bíti [žé] v létih,
debéla léta,
íti v léta,
kot v nàjbóljših létih,
léta debélih kráv,
léta in léta,
léta súhih kráv,
léto in dán,
léto za létom,
ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét,
ne vídeti kóga žé sédem láških lét,
prihájati v léta,
príti v léta,
sédem debélih lét,
sédem súhih lét,
skrívati [svôja] léta,
v cvétu lét,
v nàjbóljših létih,
žé sédem hrváških lét,
žé sédem láških lét
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lók Frazemi s sestavino lók:
bíti napét kot lók,
izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku,
izogníti se kómu/čému v velíkem lóku,
napénjati lók,
ne napénjati lóka,
obíti kóga/kàj v velíkem lóku,
ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku,
prenapénjati lók,
prenapét lók,
prenapéti lók,
v velíkem lóku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lovoríka Frazemi s sestavino lovoríka:
dobíti lovoríko,
ležáti na lovoríkah,
osvojíti lovoríko,
počívati na lovoríkah,
sedéti na lovoríkah,
spánje na lovoríkah,
spáti na lovoríkah,
zaspáti na lovoríkah
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Matiolus m osebno lastno ime
Matiol:
Sprizhat nam morio, Frater Stephanus, kateri je bil obnoril, Matthiolus im. ed., kateri je bil posherl en kamen, s' katerem ſe je imel sadavit (III, 421) Morda je mišljen Péter Andrêj Matiól iz Siene (1500–77), zdravnik, ki je prevedel in izdal Dioskuridova dela s komentarjem.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
mezínec Frazemi s sestavino mezínec:
iméti kàj v mezíncu,
ovíjati kóga okoli mezínca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve],
do minúte natánčen,
do minúte natánčno,
do minúte tóčno,
dobíti svôjih pét minút [sláve],
dočákati svôjih pét minút [sláve],
doživéti svôjih pét minút [sláve],
iméti svôjih pét minút [sláve],
izkorístiti svôjih pét minút [sláve],
izrábiti svôjih pét minút,
pét minút pred dvanájsto,
storíti kàj pét minút pred dvanájsto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Naglas moških imen »Andrej«, »Jernej« in »Matej«Kateri je pravilen naglas pri imenih Andrej, Jernej in Matej?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Naglaševanje imena »Prekmurje«Na RTV Slovenija sem protestiral, ker novinarji naglašajo besedo Prekmurje na u in ne na e. Hladnokrvno so mi odgovorili, da tako zahteva norma vašega jezikovnega spleta Fran.
Ali ste kdaj gledali, na primer pogovor med Prekmurcem, gospodom Kučanom, in novinarko, na generalki proslave ob stoletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Novinarka je naglaševala na u, g. Kučan pa vztrajno na e. Kdo je imel prav?.
Prosim, da mi takoj odgovorite, kdo je zakuhal to skropocalo? Prilagam še pesmico, ki jo je objavilo Delo.
Prekmurje po PrešernuAl ´prav Prékmurje ali Prekmúrje se naglaša,
človek ob stoletnici se danes vpraša.
Na u vesoljna Slovenija vztrajno naglašuje,
domačinom pa to zveni resnično tuje,
saj vsak Prékmurec dobro ve,
da pravi je naglas na e.
Morda bo treba let še sto,
da to Slovencu jasno bo.
Da pa prej prišel zadevi bo do dna,
naj s prékmursko gibanico se posladka.
Mag. Andrej Janc, Beltinci
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Nagovor v pismu: ime izpišemo ali ne?Če pišemo nekomu, ki mu je ime Ime Priimek, ali je nevljudno oz. neobičajno, če ga nagovorimo »Spoštovani g. Ime Priimek« ali je bolje uporabiti nagovor brez imena »Spoštovani g. Priimek«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
naslòv Frazemi s sestavino naslòv:
napáčen naslòv,
napotíti kóga/kàj na právi naslòv,
obráčati se na napáčen naslòv,
obrníti se na napáčen naslòv,
obrníti se na právi naslòv,
poslán na právi naslòv,
posláti kóga/kàj na právi naslòv,
právi naslòv,
príti na právi naslòv,
rómati na právi naslòv,
usmériti kóga/kàj na právi naslòv
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
oblíčje Frazemi s sestavino oblíčje:
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ólje Frazemi s sestavino ólje:
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému],
brézovo ólje,
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému],
dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému],
gládek kot ólje,
íti kàkor po ólju,
léskovo ólje,
míren kot ólje,
namázati kóga z brezovim óljem,
namázati kóga z léskovim óljem,
prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
prilíti ólje na ôgenj [čésa, čému],
prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
prilívati ólje na ôgenj [čésa, čému],
z óljem ôgenj gasíti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
péč Frazemi s sestavino péč:
bíti za pečjó,
čepéti za pečjó,
ostáti za pečjó,
péč podpírati,
péč se je podŕla,
sedéti za pečjó,
temà kàkor v pêči,
vróče kàkor v pêči,
vróče kot v pêči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pílula Frazemi s sestavino pílula:
grênka pílula,
pogóltniti grênko pílulo,
požréti grênko pílulo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pò, I.
adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Podomačevanje poljskih imen: »Stękała«Ali lahko ime poljskega skakalca pišemo brez posebnih črk? V poljščini je ime zapisano Andrzej Stękała, FIS zapisuje to Stekala (brez posebnih črk). Na RTV so njegovo ime dolgo časa govorili [štekala], sedaj govorijo [stenkala]. V prenosu je novinar povedal, da je zaradi teh posebnih črk pravilno izgovarjati [stenkala]. Če je v slovenskem besedilu ime napisano brez teh posebnih črk, je potem pravilen izgovor [stekala]?
Gledal sem v pravopisu, ampak tega imena ni. Na podlagi drugih poljskih imen ne vem, ali lahko pišem brez posebnih črk. Lódž je napisan tako, čeprav je poljsko Łódź. Szczécin, Oświęcim pa ima posebne črke. Kako vem, kdaj so v pravopisu napisane posebne črke, kdaj pa naglas (ali je pri Lódž in Szczécin posebno znamenje, ali naglas)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pót Frazemi s sestavino pót:
bíti na dôbri póti,
bíti na najbóljši póti,
iskáti pót iz slépe úlice,
íti rákovo pót,
končáti svôjo življênjsko pót,
nájti pót iz slépe úlice,
ostáti na pól potí,
otròk je na póti,
posprémiti kóga na zádnjo pót,
pót iz slépe úlice,
pót se vléče kot kúrja čréva,
skúpna življênjska pót,
správiti kóga na právo pót,
správljati kóga na právo pót,
spremljati kóga na zádnjo pót,
tŕnova pót,
ubráti pót pod nóge,
vzéti pót pod nóge,
zvonôvi gredó na bôžjo pót,
življênjska pót
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst,
dáti kómu po pŕstih,
dobíti jíh po pŕstih,
dobívati jíh po pŕstih,
dvígniti pŕst,
glédanje [kómu] pod pŕste,
glédanje [kómu] skozi pŕste,
glédati kómu na pŕste,
glédati kómu pod pŕste,
iméti dólge pŕste,
iméti kàj v málem pŕstu,
iméti kóga na vsák pŕst (po) desét,
iméti kóga na vsák pŕst (po) pét,
iméti [svôje] pŕste vmés,
iméti zelêne pŕste,
kazánje s pŕstom na kóga/kàj,
kŕcniti kóga po pŕstih,
niti s pŕstom ne mígniti,
oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj],
opêči si pŕste [pri čém, kjé],
ovíjati kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okoli pŕsta,
ovíti kóga okrog pŕsta,
poglédati kómu skozi pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pŕst bôžji,
pŕsti srbíjo kóga,
s pŕstom kazáti na kóga,
s pŕstom kazáti za kóm,
s pŕstom pokazáti na kóga,
stegováti pŕste po čém,
stopíti kómu na pŕste,
še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj],
udáriti kóga po pŕstih,
udárjati kóga po pŕstih,
vrtéti kóga okoli pŕsta,
vrtéti kóga okrog pŕsta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ráca Frazemi s sestavino ráca:
[čásnikarska] ráca,
hodíti kot ráca,
[novínarska] ráca,
ráca na vôdi,
ráce pásti,
zíbati se kot ráca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
račún Frazemi s sestavino račún:
bogatéti na túj račún,
délati račún brez krčmárja,
íti za račún brez krčmárja,
naredíti račún brez krčmárja,
na túj račún,
porávnati stáre račúne [s kóm],
porávnavati stáre račúne[s kóm],
prekrížati kómu račúne,
príti na svój račún,
račún brez krčmárja,
smejáti se na túj račún,
šáliti se na túj račún,
živéti na túj račún,
življênje na túj račún
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
rešêtka Frazemi s sestavino rešêtka:
bíti za rešêtkami,
končáti za rešêtkami,
ostáti za rešêtkami,
posláti kóga za rešêtke,
prebíti za rešêtkami,
preživéti za rešêtkami,
pristáti za rešêtkami,
sedéti za rešêtkami,
znájti se za rešêtkami,
ždéti za rešêtkami,
življênje za rešêtkami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk,
bíti désna rôka kóga,
bíti igráča v rôkah kóga/čésa,
bíti igráčka v rôkah kóga/čésa,
bíti na désno róko,
bíti od rôk [kómu],
bíti pri rôki,
braníti se z rokámi in nogámi,
čiste rôke,
čístih rôk,
dáti kómu oróžje v rôke,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj,
délati kàj z lévo rôko,
désna rôka,
désna rôka ne vé, káj déla léva,
do komólcev krvávih rók,
držáti rôke krížem,
držáti rôke v žêpih,
držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
držáti vsè v svôjih rôkah,
dvígniti rôko náse,
iméti číste rôke,
iméti do komólcev krváve rôke,
iméti dvé lévi rôki,
iméti kóga/kàj pri rôki,
iméti krváve rôke,
iméti pólne rôke déla,
iméti prôste rôke [pri čém],
iméti sréčno rôko [pri čém],
iméti škárje in plátno v rôkah,
iméti umázane rôke,
iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah,
iméti vsè v svôjih rôkah,
iméti zvézane rôke,
iméti zvézane rôke in nôge,
íti na rôke kómu,
íti na róko kómu,
íti z lévo rôko v désni žèp,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izbíti kómu oróžje iz rôk,
iz drúge rôke,
iz pŕve rôke,
jemáti kàj z lévo rôko,
kjér bóg rôko vèn molí,
kot désna rôka,
krêpko pljúniti v rôke,
kupíti iz drúge rôke,
kupíti iz pŕve rôke,
léva rôka ne vé, kaj déla désna,
lotévati se čésa z lévo rôko,
lotíti se čésa z lévo rôko,
mázati si rôke [s čím],
méti si rôke,
na désno róko,
na lévo róko,
na lévo róko omožêna,
na róko se ženíti,
na róko sta se vzéla,
na róko živéti,
naredíti kàj z lévo rôko,
ne držáti rôk krížem,
ne iméti čístih rôk,
ne státi krížem rôk,
ne umazáti si rôk s krvjó,
odpráviti kóga z lévo rôko,
opráti si rôke [kot Pilát],
opráviti kàj z lévo rôko,
ostáti čístih rôk,
pásti v rôke pravíce,
pljúniti v rôke,
po pilátovsko si umíti rôke,
polítika môčne rôke,
položíti rôko náse,
ponúditi kómu rôko,
poročèn na lévo róko,
poročíti se na lévo róko,
postáti désna rôka kóga,
postáti igráča v rôkah kóga/čésa,
postáti igráčka v rôkah kóga/čésa,
poštêno pljúniti v rôke,
premágati kóga z lévo rôko,
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke,
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk,
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke,
pripeljáti kóga v rôke pravíce,
príti v rôke pravíce,
privêsti kóga v rôke pravíce,
prosíti za rôko kóga,
rôka pravíce,
rôka rôko umíva,
umázati si rôke [s čím],
umázati si rôke s krvjó,
umíti so rôke [kot Pilát],
upírati se z rokámi in nogámi,
vládanje z želézno rôko,
vládati z želézno rôko,
vodíti kóga/kàj z želézno rôko,
z lévo rôko,
z rokámi in nogámi,
z želézno rôko,
zaprosíti za rôko kóga,
zvéza na lévo rôko,
živéti iz rôk v ústa,
živéti na rôkah,
življênje iz rôk v ústa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
skála Frazemi s sestavino skála:
nèomájen kot skála,
tŕden kot skála
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Sklanjanje imena »Andreï«Avtorju enega izmed letošnjih maturitetnih romanov je ime Andreï Makine. Zanima me, kako pravilno sklanjamo njegovo ime (Andreïja, Andreïa?).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Sklanjanje lastnega imena »Osho«Kako sklanjam lastno ime »Osho«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Sklanjanje živih in neživih samostalnikov
Zakaj se nekateri samostalniki in imena 1. moške sklanjatve (Peter, Andrej, zajec, pes ...) v 4. sklonu sklanjajo drugače od drugih (avto, oreh, hladilnik), ki ostanejo nespremenjeni. Torej koga/kaj vidim? Petra, Andreja, zajca, ampak avto, oreh, hladilnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Slovenjenje naglasa pri enakopisnih imenih iz slovanskih jezikov
Prosim, velja pravilo v odgovoru »Naglas moških imen 'Andrej', 'Jernej' in 'Matej'« za hrvaška, južnoslovanska, slovanska ali vsakršna imena?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
smẹtljȃj, m. der Brand (na žitu ali na človeškem telesu), Št. Andrej pri Gorici-Erj. (Torb.), Kras; — ein Geschwür, ein Blutschwär, Tolm.; — nam. snetljaj; prim. snet, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Sol, imenovana po kemiku z imenom »Zeise«, je »Zeisejeva sol«Prosim, če bi mi lahko svetovali ali skušali razjasniti naslednjo dilemo:
Kemik s priimkom Zeise je v 19. stoletju pripravil kemijsko spojino, poimenovano z njegovim imenom.
Na spletu naletimo na dvojico zadetkov: Zeisova sol oz. Zeisejeva sol.
Toda v nemško govorečem prostoru in tudi drugje sta v rabi dva priimka: (1) Zeis; v tem primeru bi se zdel zapis Zeisova sol nedvoumen ali morda ne (podobno kot naš Zois/ova)!
in (2) Zeise; sklepal bi, da tu Zeisova sol odpade (protislovje glede na zgoraj).
Kaj nam preostane: Zeiseva ali Zeisejeva sol?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
spév Frazemi s sestavino spév:
labódji spév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Spodnje Bohinjske goreUrejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:
- Spodnje Bohinjske gore;
- spodnje bohinjske gore.
Kateri je pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Srečanje skladenjske in neskladenjske pike
Zanima me, kako se pravilno postavi pika (vprašaj, klicaj) v stavku, ki se konča z d. o. o. ? Npr.: Podjetje je v preteklem letu največ poslovalo s KLIMO d. o. o. . Ali je pravilno zapisano zgoraj, ali pride tukaj na koncu pika brez presledka, ali sploh ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
sredína Frazemi s sestavino sredína:
bíti v zláti sredíni,
držáti se zláte sredíne,
končáti v zláti sredíni,
ostáti v zláti sredíni,
zláta sredína
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
svêtli Frazemi s sestavino svêtli:
dajáti kàj na svêtlo,
dáti kàj na svêtlo,
prihájati na svêtlo,
príti na svêtlo,
správiti kàj na svêtlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ŠilecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [šíləc], rodilnik [šílca]
BESEDOTVORJE: Šilčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Šúster -ja m s -em oseb. i. (ú) |slovenski ljudski pisec|: Andrej ~ - DrabosnjakŠústerjev -a -o (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
têle Frazemi s sestavino têle:
častíti zláto têle,
čaščênje zlátega teléta,
glédati kot têle v nôva vráta,
strméti kot têle v nôva vráta,
zláto têle
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ter3 vez. I. med členi v stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: prinesti pecivo in vino ter kozarce;
kupiti sladkor in moko ter olje / v osmrtnicah žalujoči: hčerka Pavla z družino, sin Andrej, sestri Marjana in Micka ter ostalo sorodstvo // nav. ekspr. za vezanje členov sploh: upoštevati telesne posebnosti ter naše standarde, sociološke in druge elemente; zanimivi so razni obredi ter plesi in igre; knjižnica in čitalnica sta odprti vsak dan od 7. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure 2. za vezanje dveh istovrstnih členov; in: izhaja več periodičnih publikacij ter časopisov v obeh jezikih;
prireditev sta organizirali taborniška ter skavtska organizacija / prerivati se sem ter tja; pot je bila spolzka, sem ter tja blatna sem in tja; sem ter tam še najdeš kako mravljišče tu in tam// pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: blago rdeče, modre ter zelene barve; prinesti obleko, perilo ter čevlje; razpravljali so o spremembah ustave, amandmajih ter o usmeritvi gospodarstva II. v vezalnem priredju, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: prestopal se je in pokašljeval ter si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila // nav. ekspr. za vezanje stavkov sploh: stoji ter gleda in čaka, kaj bo; vstal je ter se umil, obril in oblekel; ozrla se je in požugala s prstom ter se nasmehnila in mu pomežiknila / hitro je izvedela vse novice, zgodbe in skrivnosti ter jih sporočala naprej 2. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in: pridi ter poglej;
kozarec je padel na tla ter se razbil / uvidela je, da je vsaka beseda zaman ter da se ne da pregovoriti // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: vstala je, stopila k predavatelju ter mu čestitala; navije uro, natlači pipo ter gre sedet pred hišo III. knjiž., navadno v protivnem priredju, z vejico 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; pa2:
pomagal mu je orati, ter ga ni vprašal: kaj boš sejal ali sadil / denarja vas ne bom prosil, ter ničesar drugega pa tudi2. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: dovolj si pametna, ter sama veš, da tega ne smeš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
tír Frazemi s sestavino tír:
bíti na slépem tíru,
bíti na stránskem tíru,
bíti odrínjen na stránski tír,
dáti kóga/kàj na stránski tír,
obtičáti na slépem tíru,
odríniti kóga/kàj na stránski tír,
ostáti na slépem tíru,
postáviti kóga/kàj na stránski tír,
postávljati kóga/kàj na stránski tír,
potísniti kóga/kàj na stránski tír,
správiti kóga s tíra,
správljati kóga s tíra,
zaíti na slépi tír,
zapeljáti na slépi tír,
znájti se na slépem tíru
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
tlà Frazemi s sestavino tlà:
izgubíti tlà pod nogámi,
izgúbljati tlà pod nogámi,
naletéti na plódna tlà,
od vŕha do tál,
pádati na plódna tlà,
pásti na plódna tlà,
pásti na rodovítna tlà,
tlà pod nogámi goríjo kómu,
tlà se májejo [pod nogámi] kómu,
tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu,
vdréti se v tlà
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
tŕnek Frazemi s sestavino tŕnek:
bíti tŕnek za kóga,
lovíti kóga na tŕnek,
nastáviti kómu tŕnek,
nastávljati kómu tŕnek,
prijéti za tŕnek,
ujéti kóga na tŕnek,
ulovíti kóga na tŕnek,
vréči [kómu] tŕnek,
zagrábiti za tŕnek,
zgrábiti za tŕnek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Ujemanje s sestavljenim osebkom: spol in številoKako je bolje:
... da bodo želodčki in dušice dobro nahranjene ali nahranjeni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Uporaba prihodnjika v preteklem časuMnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik.
Menim, da je to narobe.
Primer
Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo.
Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ura Frazemi s sestavino ura:
bíti kàkor húda úra,
glédati kàkor húda úra,
kàkor húda úra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
bíti od vrága,
da bi te (ga, vàs) vrág,
glédati kot vrág iz vŕča,
iméti denárja kot vrág tóče,
iméti vrága na glávi,
iméti vrága v sêbi,
íti k vrágu,
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izpúliti vrágu rép,
k vrágu s čím,
kàj je ísti vrág,
káj [za] vrága,
klicáti vrága,
kot bi vrág podíl kóga,
kot [sám] vrág,
kot stó vrágov,
kot tísoč vrágov,
kot [žívi] vrág,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága,
ní vrág, [da],
od vrága,
pobráti se k vrágu,
posláti kóga/kàj k vrágu,
pošíljati koga/kaj k vrágu,
prijéti vrága za róge,
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci,
spípati vrágu rép,
spustíti vrága iz lúknje,
trísto [kosmátih] vrágov,
vídeti vrága,
vrág je kjé,
vrág jémlje kóga/kàj,
vrág je vzél kàj,
vrág je vzél šálo,
vrág [naj] jáše kóga,
vrág [naj] pojáše kóga,
vrág ni takó čŕn kot,
vrág obséde kóga,
vrág pobêre kóga/kàj,
vrág pocítra kóga/kàj,
vrág prinêse kóga/kàj kám,
vrág s kóm,
vrága in pól,
za vrága [svétega],
zapisáti se vrágu,
žívi vrág
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Zakaj pravimo »Srbkinja« in ne »Srbinja«?Zakaj pravimo Srbkinja in ne Srbinja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Zaporedje imen in priimkov: dve imeni, dva priimka
Zanima me, če bi mi lahko odovorili na naslednje vprašanje oziroma, da bi vprašanje naslovili na osebo, ki bi mi znala nanj odgovoriti. Za odgovor bi bil izjemno hvaležen. Sem v precepu pri postavljanju vrstnega reda imen in priimkov. Recimo, da ima neka oseba 2 imeni in 2 priimka.
Ko se je oseba rodila ji je bilo ime: JANEZ IVAN NOVAK, n njegova mama in oče sta se poročila in odločila, da bo tudi otrok imel 2 priimka, poleg že 2 obstoječih imen. Npr.: JANEZ IVAN NOVAK DEBEVC
Se drugi priimek piše oziroma spada k prvemu imenu ali ne? Obstajajo tu kakšna pravila? Je zgornji zapis pravilen, ali se v kakšnem primeru piše: IME PRIIMEK IME PRIIMEK za primer ene osebe? In kako bi se pisalo z inicialkami, če bi se ta oseba odločila uporabljati 1 ime in 1 priimek? Npr. uporabljal bi se: JANEZ DEBEVC, bi se potem pisalo: JANEZ I. D. NOVAK?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
želódec Frazemi s sestavino želódec:
bíti kómu v želódcu,
iméti dóber želódec,
iméti kóga/kàj v želódcu,
iméti véčje očí kot želódec,
láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu,
láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu,
láčen, da se v želódec vídi,
na prázen želódec,
ne iméti [dóbrega] želódca,
obležáti kómu v želódcu,
píti na prázen želódec,
v želódcu je kàj obležálo kómu,
v želódcu krúli kómu,
želódec krúli kómu,
želódec se obráča kómu,
želódec se obŕne kómu,
želódec se ogláša [kómu],
želódec se vzdígne kómu,
želódec se vzdigúje kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
žívjo; in žívio; in žívijo medmet1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
2. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
ETIMOLOGIJA: ↑živio
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.