..án1 -a m. prip. obr. (ȃ) člov.
1. 'nosilec lastnosti' dolgán, velikán, pesján
2. 'prebivalec' Italiján, Slován; Ločán
3. 'član, pripadnik' cisterciján, frančiškán
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
badoglianecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogpodpornik Pietra Badoglia
nekdaj, slabšalno Italijan
IZGOVOR: [badoljánəc], rodilnik [badoljánca] tudi [badóljevəc], rodilnik [badóljeu̯ca]
BESEDOTVORJE: badogliančev tudi badoljevčev tudi badoglievčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
gódlja Frazemi s sestavino gódlja:
bíti do vratú v gódlji,
bíti v gódlji,
izvléči se iz gódlje,
[lépo] gódljo skúhati kómu,
pomágati kómu iz gódlje,
potegníti kóga iz gódlje,
rešíti se iz [velíke] gódlje,
znájti se v gódlji
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
hegeljanecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogprivrženec Heglovega nauka
IZGOVOR: [hẹgəljánəc], rodilnik [hẹgəljánca]
BESEDOTVORJE: hegeljančev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Ìtal -a m Italijan: Vtom táli ſzo naj prednyejſi Vlahi, ali Taliánje (Itali) KŠ 1771, A5a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ItalijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Italija
IZGOVOR: [itálija], rodilnik [itálije]
BESEDOTVORJE: Italijan, Italijanka, Italijanov, Italijankin, italijanski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Itálija -e ž, zem. i. (á) |evropska država|: v ~iitalijánski -a -o (ȃ)Italijàn -ána in Italiján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)Italijánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
ItalijanPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [italiján] in [italijàn], rodilnik [italijána]
BESEDOTVORJE: Italijanov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Italijan
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Italijan ► ▪taliˈjaːn -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Kako se imenuje prebivalec Kosova?
Zanima nas, ali je Kosovčan edina pravilna oblika za prebivalce Kosova? http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=kosovo
Vsaj tako pravi Slovenski pravopis, zelo velikokrat pa zasledimo tudi Kosovar.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví,
bíti módre krví,
do krví,
do zádnje káplje krví,
hládna krí,
hlepéti po kŕvi [kóga],
húda krí,
iméti kàj v kŕvi,
iméti módro krí,
iz mesá in krví,
[kàkor] krí in mléko,
[kàkor] mléko in krí,
krí in mesó,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je izgínila kómu z líc,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà v glávo kómu,
krí je têkla v potókih,
krí je udárila kómu v glávo,
krí je zalíla kómu obràz,
krí je zastála kómu v žílah,
krí je zledenéla kómu v žílah,
krí ledení kómu v žílah,
krí ni vôda,
krí têče kjé,
krí vrè kómu [v žílah],
krí za krí,
krí zavrè kómu [v žílah],
mesó in krí,
mírna krí,
mírno krí,
módra krí,
ne umazáti si rôk s krvjó,
ohraníti hládno krí,
ohraníti mírno krí,
píti krí kómu,
plačáti kàj s krvjó,
plemeníta krí,
postati mesó in krí,
preíti kómu v krí [in mesó],
preíti kómu v mesó in krí,
prelíti krí kóga,
prelíti krí [za kóga/kàj],
prelívati krí [za kóga/kàj],
príti kómu v mesó in krí,
púščati kómu krí,
rdèč kot krí,
scáti krí,
tičáti v kŕvi kómu kàj,
umazáti si rôke s krvjó,
v kŕvi je kómu kàj,
vróča krí,
vróča krí se je ohladíla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
LahPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko nadomestno ime
nekdaj prebivalec Laškega
slabšalno, tudi z malo začetnico lah Italijan
IZGOVOR: [làh], rodilnik [láha]
BESEDOTVORJE: Lahov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Làh2 Láha m, preb. i. (ȁ á) slabš. |Italijan|Láhinja -e ž, preb. i. (á) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Lah [lȁh]
samostalnik moškega spolaItalijan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Lah -a m prebivalsko lastno ime
Italijan:
je bila eniga Laha tož. ed. sa mosha vſela ǀ ali ſo Nemzi, krajnzi, lahi im. mn., Shpanigary (III, 543) ǀ kakor Lahy im. mn. pravio (III, 403) < pslovan. *Vőlxъ ‛Roman’ ← germ. po kelt. plemenu lat. Valcae
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
lahón -a m (ọ̑) slabš. 1. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: lahoni in nemčurji 2. Italijan: upreti se lahonom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Lahón -a m, preb. i. (ọ̑) slabš. |Italijan|Lahónka -e ž, preb. i. (ọ̑) slabš. |Italijanka|lahónski -a -o (ọ̑) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Láško2 -ega s, zem. i. (ȃ) star. Italijaláški -a -o (ȃ) star. italijanskiLàh Láha m, preb. i. (ȁ á) star. ItalijanLáhinja -e ž, preb. i. (ȃ) star. Italijanka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
makarónar -ja m (ọ̑) pog., slabš. Italijan: hotel za petične makaronarje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
makaronarPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [makarónar], rodilnik [makarónarja]
BESEDOTVORJE: makaronarjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
makarónar -ja m z -em člov. (ọ̑) slabš. |Italijan|makarónarka -e ž, člov. (ọ̑) slabš. |Italijanka|makarónarjev -a -o (ọ̑) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve],
do minúte natánčen,
do minúte natánčno,
do minúte tóčno,
dobíti svôjih pét minút [sláve],
dočákati svôjih pét minút [sláve],
doživéti svôjih pét minút [sláve],
iméti svôjih pét minút [sláve],
izkorístiti svôjih pét minút [sláve],
izrábiti svôjih pét minút,
pét minút pred dvanájsto,
storíti kàj pét minút pred dvanájsto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
otròk Frazemi s sestavino otròk:
Ábrahamov otròk,
Ádamov otròk,
bíti vêlik otròk,
jokáti kot otròk,
nosíti otrôka pod sŕcem,
otròk je na póti,
otròk svôjega čása,
pričakováti otrôka,
razjókati se kot otròk,
razveselíti se [kóga/čésa] kot otròk,
spáti kot otròk,
velíko bábic – kílav otròk,
veselíti se [kóga/čésa] kot otròk,
vsák otròk [tó] vé,
vsák otròk [tó] zná,
zaspáti kot otròk,
zjókati se kot otròk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
poléntar1 -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. kdor (rad) je polento: bil je velik polentar 2. pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na polentarje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
polentarPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [poléntar], rodilnik [poléntarja]
BESEDOTVORJE: polentarjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
poléntar -ja m s -em člov. (ẹ̑) poud. |kdor rad je polento|; slabš. |Italijan|poléntarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud.poléntarjev -a -o (ẹ̑) poud.poléntaričin -a -o (ẹ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
račún Frazemi s sestavino račún:
bogatéti na túj račún,
délati račún brez krčmárja,
íti za račún brez krčmárja,
naredíti račún brez krčmárja,
na túj račún,
porávnati stáre račúne [s kóm],
porávnavati stáre račúne[s kóm],
prekrížati kómu račúne,
príti na svój račún,
račún brez krčmárja,
smejáti se na túj račún,
šáliti se na túj račún,
živéti na túj račún,
življênje na túj račún
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Si res »na slabem glasu«, če si hripav?Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Talián -a m Italijan: stero ete ravna po ednom Talliáni KOJ 1848, 86; Vtom táli ſzo naj prednyejſi Vlahi, ali Taliánje (Itali) KŠ 1771, A5a; vszákeféle csészti szamim Talliánom vouscso KOJ 1848, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Talijan ipd. gl.
Italijan ipd.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Vláh -a m, preb. i. (ȃ) |pripadnik romaniziranih balkanskih staroselcev; Italijan, Furlan|Vláhinja -e ž, preb. i. (ȃ)Vláhi -ov m mn. (ȃ) |ljudstvo|vláški -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Vlàh -a m 1. Italijan, Roman: Vtom táli ſzo naj prednyejſi Vlahi, ali Taliánje (Itali) KŠ 1771, A5a; Szvoj Evangyeliom je piſzao na proſnyo csi gli Deákom, ali Vlahom KŠ 1771, 102 2. Romun, Vlah: Vu Erdélszkom szo pa Vlahi pod vojvodsztvom Hora prászko delali KOJ 1848, 11; vlasci szamo tô csákajo, naj sze boj razséri AIP 1876, br. 5, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
bíti od vrága,
da bi te (ga, vàs) vrág,
glédati kot vrág iz vŕča,
iméti denárja kot vrág tóče,
iméti vrága na glávi,
iméti vrága v sêbi,
íti k vrágu,
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izpúliti vrágu rép,
k vrágu s čím,
kàj je ísti vrág,
káj [za] vrága,
klicáti vrága,
kot bi vrág podíl kóga,
kot [sám] vrág,
kot stó vrágov,
kot tísoč vrágov,
kot [žívi] vrág,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága,
ní vrág, [da],
od vrága,
pobráti se k vrágu,
posláti kóga/kàj k vrágu,
pošíljati koga/kaj k vrágu,
prijéti vrága za róge,
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci,
spípati vrágu rép,
spustíti vrága iz lúknje,
trísto [kosmátih] vrágov,
vídeti vrága,
vrág je kjé,
vrág jémlje kóga/kàj,
vrág je vzél kàj,
vrág je vzél šálo,
vrág [naj] jáše kóga,
vrág [naj] pojáše kóga,
vrág ni takó čŕn kot,
vrág obséde kóga,
vrág pobêre kóga/kàj,
vrág pocítra kóga/kàj,
vrág prinêse kóga/kàj kám,
vrág s kóm,
vrága in pól,
za vrága [svétega],
zapisáti se vrágu,
žívi vrág
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
žívec Frazemi s sestavino žívec:
bíti jeklénih žívcev,
bíti na kôncu z žívci,
bíti želéznih žívcev,
ígra z žívci [kóga],
igráti se z žívci kóga,
iméti dôbre žívce,
iméti jekléne žívce,
iméti želézne žívce,
íti na žívce kómu,
izgubíti žívce,
izgúbljati žívce,
jekléni žívci,
obdržáti mírne žívce,
ohrániti mírne žívce,
poigráti se z žívci kóga,
poigrávanje z žívci kóga,
poigrávati se z žívci kóga,
požréti kómu žívce,
príti kómu do žívca,
správiti kóga ob žívce,
správljati kóga ob žívce,
zadéti kóga v žívec,
želézni žívci,
žívci so izdájali kóga,
žívci so izdáli kóga,
žívci so odpovédali kómu,
žívci so popustíli kómu,
žívci so popúščali kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.