Jób -a m, oseb. i. (ọ̑) |svetopisemska oseba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Jôb -a m Job: [knige] Joba KŠ 1754, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Job -a m osebno lastno ime Job: Iob im. ed. leto resnizo je bil sposnal ǀ Job im. ed. je leto shtrajfingo hudizhu voszhil ǀ Job im. ed. je bil poterpeshlivishi ǀ Kaj S. Piſsmu pravi od Ioba rod. ed. ǀ poklizhe hudizha, ter mu prepovei, de nimà Joba rod. ed. umorit ǀ Euagrius odgovorj, de Sathan nej vidil Joba rod. ed. ǀ ſim perſilen ſpet k' Jobu daj. ed. ſe povernit ǀ de bi ona Joba tož. ed. v'nepoterpeshlivoſt perpravila ǀ s. Duh kateri s' kuſi Ioba tož. ed. govorij ǀ skriunoſti, katere ſó skrite pod beſſedami per Jobu mest. ed. ǀ njega poterpeshlivust v'Iobu mest. ed. ǀ shiher ſe more rezhi s' Iobam or. ed. ǀ kaj je s'Iobam or. ed. opravil ǀ ſahvalite vy G Boga is praviga ſerza s' Jobam or. ed. rekozh ǀ ſo perſilene klagovati s' Jobam or. ed. Jób, lat. V Iob, svetopisemski očak (SP Job 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.