apnén -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apno: apneni belež;
apnena malta;
apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama
♦ agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjakapnéno prisl.:
zrl je v njen apneno beli obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cemênten -tna -o prid. (ē) nanašajoč se na cement: cementna industrija / cementni izdelki; cementna cev, malta, opeka; cementna tla / cementna peč peč za žganje cementa
♦ grad. cementno mleko redka zmes cementa in vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
lésen1 -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na les1:a) lesni izdelki;
kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje b) lesni kombinat;
lesna industrija, obrt, trgovina;
lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesuc) lesni prirastek / lesno vlakno č) prevzela ga je lesna tišina
♦ agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
málta -e [mau̯ta in malta] ž (ȃ) gradbeni vezivni material iz peska, vode in apna: delati, mešati, nanesti malto;
opeke so vezane z malto;
strditev malte / cementna malta iz mivke ali peska, vode in cementa / apnena malta
♦ grad. podaljšana malta iz peska, vode, apna in cementa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
másten -tna -o prid., mástnejši (á) 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa;
mastni ocvirki;
mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi // nav. ekspr. zelo debel, rejen: vzredili so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen // umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica 3. mehek, lepljiv: masten gnoj;
mastna glina, zemlja;
mastno apno, blato / mastne njive 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek;
masten plen;
dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
♦ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irhmástno prisl.:
mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel
mástni -a -o sam.:
mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mávčen -čna -o prid. (ā) ki je iz mavca: mavčni kipec, odlitek, predmet;
mavčne štukature / mavčna malta
♦ med. mavčni čevelj mavčna obveza za nogo; mavčna obveza ali mavčni povoj z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mòrt môrta in mórta m (ȍ ó, ọ́) nižje pog. malta: delati mort;
z mortom oškropljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
omèt -éta m (ȅ ẹ́) na zid enakomerno nanesena malta: omet se kruši, odpada, poka;
odstraniti, zgladiti omet;
napeljava je pod ometom;
omet je še svež / brizgani omet; notranji, stenski, stropni, zunanji omet
♦ arhit. nakljuvati omet v star omet vsekati brazde, točke, da se nanj lahko prime nov omet; grad. fini omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene; grobi omet iz debelejšega peska; prani omet iz pranega (umetnega) kamna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
podáljšati -am dov. (ȃ) 1. narediti kaj (bolj) dolgo: podaljšati krilo, obleko;
podaljšati vrv;
sence so se podaljšale / podaljšati potovanje; dan se je podaljšal; življenjska doba se je podaljšala
● ekspr. ko je to slišal, se mu je podaljšal obraz ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, neprijetno presenečenje
♦ jezikosl. osnova, samoglasnik se podaljša // narediti, povzročiti, da je kaj videti daljše: pokončne črte na obleki postavo podaljšajo // narediti, da se kaj nadaljuje od določenega kraja, točke: podaljšati cesto do vrha; podaljšati kanalizacijo v sosednjo ulico 2. narediti, da se prvotno določeni datum, do katerega kaj traja, premakne na pozneje: podaljšati rok plačila;
podaljšati veljavnost potnega lista, pog. potni list podáljšan -a -o:
podaljšani rokavi; podaljšana življenjska doba
● publ. bil je podaljšana roka te organizacije pomagal je pri uresničevanju njenih namenov, nalog
♦ anat. podaljšana hrbtenjača možgani na prehodu v hrbtenjačo; grad. podaljšana malta malta iz peska, vode, apna in cementa; šol. podaljšano bivanje bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pórtlandski -a -o prid. (ọ̑) v zvezi portlandski cement cement, žgan iz laporja in apnenca: malta iz portlandskega cementa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
práti pêrem nedov., stil. peró; prál (á é) 1. z vodo in pralnimi sredstvi odstranjevati umazanijo s tkanine: prati perilo, volno;
prati pri studencu;
prati v bencinu, lugu;
prati si nogavice;
prati na roko, v pralnem stroju / kdo ti bo kuhal in pral; pog. mati ga je prala je prala njegovo perilo, obleko; dajati prat v pralnico; mati je hodila prat k bogatim družinam; pere dvakrat na teden / pog. stroj je popravljen in spet pere deluje, dela// z vodo odstranjevati umazanijo s česa sploh: prati avtomobil; kadar so klali, je on pral čreva; prati solato / pog. prati lase umivati2. ekspr. delati, da bi kdo postal moralno neoporečen: odpustil je ženi in jo pral pred ljudmi;
zdaj se pere, pa zaman;
v časopisju se ne bom pral 3. ekspr. opominjati, oštevati: kadar pride pozno domov, ga doma pošteno perejo;
še nikoli me ni nihče tako pral 4. brezoseb., ekspr. zelo, močno deževati: poglej ven, kako pere;
ves dan je pralo / pošteno nas je pralo, ko smo se vzpenjali na vrh / v osebni rabi dež jih je neusmiljeno pral 5. mont. v vodi ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: prati premog
● ekspr. morje pere čeri obliva; ekspr. prati komu glavo, možgane idejno, nazorsko, politično ga prevzgajati, preusmerjati; ekspr. prati umazano perilo obravnavati domače, osebne spore, nesoglasja vpričo drugih; ekspr. ploha pere ob zid udarja, tolče; ekspr. slišal sem, da jih naši na fronti dobro perejo z uspehom napadajo, zmagujejo v boju z njimipráti se
biti pralen: to blago se pere / tkanine iz umetnih vlaken se dobro perejo se med pranjem ne poškodujejo
prán -a -o:
strojno prano perilo
♦ grad. prani (umetni) kamen umetni kamen z nebrušeno površino, pri katerem je malta med zrni na površini izprana; prani omet omet iz pranega (umetnega) kamna; prana plošča betonska plošča s površino iz pranega (umetnega) kamna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rédek -dka -o prid., redkêjši tudi rédkejši (ẹ́) 1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju: redka omaka;
malta je preveč redka 2. razvrščen v velikih medsebojnih presledkih: redke veje;
trava je zaradi suše redka;
redko drevje / redki lasje; ima zelo redko brado // ki sestoji iz enot, razvrščenih v velikih medsebojnih presledkih: redek glavnik; redek gozd / redka mreža mreža z večjimi luknjicami; redko blago 3. skozi katerega se lahko vidi: redka megla / ekspr. redka tema 4. ki obstaja v majhni meri: promet v tistih krajih je še redek;
redka naseljenost 5. ki je glede na določeno dejstvo tak, kakršnih je v določeni skupini malo: on je eden izmed redkih ljudi, ki mu je to uspelo;
to vedo le redki posamezniki // ki je tak, kakršnih je malo sploh: knjižnica hrani več redkih starih knjig; ta rastlina, žival je redka 6. ki se pojavlja v velikih časovnih presledkih: redki streli / njegovi obiski so postajali vse bolj redki / na redke čase se vidiva malokdaj, poredkoma7. ki se malokdaj pojavi, ponovi: dočakati redek jubilej;
taki prizori v sodobni dramatiki niso redki;
izkoristiti redko priložnost / postreči z izbranimi, redkimi jedmi // ki ima razmeroma majhno frekvenco: to so redki primeri; slovar vsebuje tudi redke besede
● ta človek je redkih besed zelo malo govori; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi
♦ les. redki les les z redkimi, širokimi letnicami; metal. redke kovine kovine, ki se zaradi dragih postopkov pridobivanja redko uporabljajorédko prisl.:
redko prihaja k nam; redko obljudeni kraji; ekspr. redko redko se to zgodi
rédki -a -o sam.:
le redki to razumejo; jesti kaj redkega; na redko mu piše; po redkem se vidita poredkoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sadrén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. mavčen: sadreni kipec, odlitek;
sadrena figura / sadrena malta, moka / sadrena obveza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.