Izvor besede »naključje«
Zanima me, od kod je prišla beseda naključje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
nakljúčje -a s (ȗ) kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: nič ne smemo prepustiti naključju / pomagalo mu je naključje; ekspr. igra naključja / v povedni rabi: ni naključje, da je nanj pozabil; ekspr. rešitev je čisto naključje; to je čudno, neverjetno, srečno naključje
● ekspr. naključje je hotelo drugače nepričakovano se je zgodilo nekaj drugega// v prislovni rabi, v zvezi po naključju nenačrtno, nehote: po naključju srečati znanca; samo po naključju je preživel nesrečo; ekspr. to je zvedel po golem naključju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
nakljúčje -a s (ȗ) izvedeti po ~u |nehote, nakjučno|; To je srečno ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
nakljúčje1 -a
s kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024
nakljúčje2 povdk.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024
nakljȗčje – glej nakljúčiti se
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.
nakljȗčje, n. der Zufall, Cig.; das Schicksal: n. zdanjih dni, Preš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 3. 2024.