Áškerc -a [kə] m z -em oseb. i. (ȃ) |slovenski pesnik|Áškerčev -a -o [kə] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
baládnik -a m (ȃ) knjiž. pesnik balad: Aškerc je naš najboljši baladnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bés1 -a m (ẹ̑) 1. mitol. zli duh: bes jo je obsedel;
bati se besov / ekspr., z oslabljenim pomenom besi ljubosumnosti ga razjedajo / kot vzklik: da bi ga bes; star. bes te lopi, plentaj 2. v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: To mora neháti – ní bes! (A. Aškerc)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
číj -a -e zaim. (ȋ) zastar. 1. kateri2:
pesniki, čijih talent 2. čigav: Čija zemlja ta? Čigavi mi smo? (A. Aškerc)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dárek -rka m (ȃ) knjiž. manjšalnica od dar: Še vaški je mlinar prinesel za ženina darek s seboj (A. Aškerc)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
épik épika samostalnik moškega spola [épik] 1. kdor se ukvarja s pisanjem epike1.1. kdor se ukvarja s pisanjem epov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epiker iz ↑ep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
épski épska épsko pridevnik [épski] 3. ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore
4. ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti
5. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski
6. kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja
STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče ETIMOLOGIJA: ↑ep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ì5 medm. (ȉ) star. 1. izraža začudenje, nejevoljo: i, o čem drugem pa naj bi govoril / i, kaj pa je? e2. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem; e3,
eh: i, seveda, strah ga je;
i no, saj ti zaupam / star. kam naj deneš, vprašaš? – I, kjer si vzel (A. Aškerc)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kláda Frazemi s sestavino kláda:
bíti vklénjen v kládo,
dáti kóga v kládo,
kláda kládasta,
kláda leséna,
kláda pijána,
kláda pijánska,
lén kot kláda,
léna kláda,
ležáti kàkor kláda,
ležáti kot kláda,
pásti kot kláda,
pijàn kot kláda,
spáti kot kláda,
státi kot kláda,
tŕd kot kláda,
vkleníti kóga v kládo,
zaspáti kot kláda
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
opésniti -im dov. (ẹ̑) knjiž. izraziti, prikazati v pesmi: ta motiv je opesnilo več pesnikov / Aškerc je opesnil Trubarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pavlíha (Pavlíha) Frazemi s sestavino pavlíha (Pavlíha):
bíti kómu za pavlího,
bíti pavlíha,
igráti pavlího,
iméti kóga za pavlího,
postáti pavlíha
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
upésniti upésnim dovršni glagol [upésniti] 1. izraziti, prikazati kaj kot motiv, temo, zgodbo v pesmi1.1. preoblikovati, napisati pesem po obstoječi, navadno tujejezični predlogi
2. napisati glasbo za besedilo pesmi
ETIMOLOGIJA: ↑pesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.