Tiskanje

Barbára tudi Barbóra -e ž Barbara: Barbora ABC 1725, A3a; Barbára KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Bènedek -a m Benedikt: Benedek KMS 1780, A2; Szvéti Benedek KMS 1783, 94; Szvétoga Benedeka Fare Dühovniki KMS 1796, 1; pohváli Sz. Benedeka KOJ 1845, 77; za Redovnike szvétoga Benedeka KMS 1848, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Berdenìca -a ž ženska oblika priimka Berden: Berdenicza KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

biloléjna -e ž galun: Bilolejna KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

bogátec -tca m bogataš: Bogátecz KŠ 1771, 745; Bogátecz KMS 1780, A2; kak bogátec ne zamüdi AIP 1876, br. 1, 6; Zbogácza vcſiniti ſziromáka BKM 1789, 175; jaj vám bogáczi KŠ 1771, 184; navküpe bogátzi i sziromaczke TA 1848, 39; Bogátci vnôge dôbi hráno jejo KAJ 1870, 44; i bogácze je odpüſzto KŠ 1771, 165

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

bogi -ega (bozi, bogi) posamostaljeno

1. kdor ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revni

1.1 kdor ima nizek družbeni položaj

2. kdor je nesrečen, vreden usmiljenja; SODOBNA USTREZNICA: ubogi

2.1 protestansko, ekspresivno kdor je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah

FREKVENCA: 202 pojavitvi v 19 delih

TERMINOLOGIJA: bogi v duhu/vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Bòrkovič -a m Borkovič: Borkovics KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Brčojca -e ž ženska oblika priimka: Börcsojcza KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

brkle -kel ž mn. burklje: Börkle KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Bǜdina -e ž Budim: szvoje sztolno meszto za Budino ozové KOJ 1848, 4; Büdina KMS 1780, A2; V-Büdini KM 1790, 1; v Büdini AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

buki nesklonljivo, samostalnik –

ime črke B kot druge v azbuki

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Bùrkuš -a m Prus: Burkus KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

casarìca -a ž cesarica: Czaſzaricza KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

celo3 (cilu, celo, celu) členek

1. poudarja pomen besede, na katero se nanaša

1.1 z nikalnico poudarja zanikanost; SODOBNA USTREZNICA: sploh

2. izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res

2.1 v vprašalnem stavku izraža dvom o veljavnosti trditve; SODOBNA USTREZNICA: res

3. stopnjuje povedano z dodatno, navadno močnejšo trditvijo; SODOBNA USTREZNICA: celo

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

cèpič -a m cepič: Czepics KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ch črkje

1. pri Trubarju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik h; SODOBNA USTREZNICA: ch

2. pri Krelju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik ć; SODOBNA USTREZNICA: ch

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

cigǘtanje -a s škripanje (vozila): Czigütanye KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

cùker -kra m sladkor: nyega dreſzélnoſzti ſzlatkoſzt ſzo czukra SM 1747, 77; Czuker KMS 1780, A2; czuker KOJ 1833, 178; se cuker dela AI 1878, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

cǘrek tudi cö́rek -rka m curek: Patak; potok, járek, czürk KOJ 1833, 168; Zdrávje po czürki prejde KOJ 1845; Czörek KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

činéjnje tudi činénje -a s dejanje, delovanje: moie csinenye ABC 1725, A5b; moje cſinénye priétno boude SM 1747, 43; cſineinye ſzerczá SM 1747, 51; csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184; Csinejnye KMS 1780, A2; ſze ſzpominajoucsi zcsinejnya vöre KŠ 1771, 615; csinejnye dokoncsajte KŠ 1771, 542; na zadoszta csinejnye KM 1783, 4; zcſineinyem SM 1747, 48; vu cſinényem SM 1747, 49; ſzcsinejnyem KŠ 1754, 21; za vſza tvoja zmenom dobro cſineinya SM 1747, 47; vidite vsza moja csinejnya KM 1783, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

čòbica -e ž majhna ustnica, usteca: Csobicza KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Čpinci -nec m mn. Čepinci, kraj v Prekmurju: Csöpinczi KMS 1780, A2; v-Csöpinczi KOJ 1845, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

črv2 nesklonljivo, samostalnik –

1. ime črke C kot tretje v abecedi

2. ime črke Č kot šestindvajsete v azbuki oz. četrte v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: č

FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

čumìhanje -a s čemenje: Csumihanye KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

čütéjnje tudi čǘtenje -a s
1. čut, občutek: Csütejnye KMS 1780, A2; Érzék; csütejnye KOJ 1833, 182; dragsega csütejnya KM 1783, 246; Ma dobro čütejnje AI 1878, 16; z-csütényem KAJ 1848, 14; moja csütejnya KM 1783, 5; ſzvoja csütejnya KM 1790, 76
2. čut, čutilo: Csütênya mam pét BJ 1886, 40

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dáča -e ž davek: Dácsa KMS 1780, A2; dohodkov dácsa AI 1875, kaz. br. 2; niti dácse KŠ 1754, 219; Od Czaſzarove dácse KŠ 1754, 238; jako veliko dácso KŠ 1754; zvelikimi dácsami AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dar -u samostalnik moškega spola

1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar

1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina

1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina

2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar

2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu

3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar

3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent

3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: dar/darovi (Svetega) duha

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dènok tudi dènk tudi dö̀nok vez. vendar: denok bi nyim krivicza bila KOJ 1845, 111; Medtétoga denok Petra imenüje KOJ 1848, 14; na zádnye denk ednoga Kunaniáncza sztrejla ga zavádi KOJ 1848, 38; miſzeu nemore prav razmeti, dönok vörjem kaje tou tak TF 1715, 40; Csi gli terpim nevoulo, dönok ſzi ti meni ſzlatkoſzt SM 1747, 77; eti máli, ali donok zvelikim dugoványem puni, kni'zicz KŠ 1754, 3 a; csi gli ji je doſzta, dönok ſzo li edno tejlo KŠ 1771, 514; Dönok KMS 1780, A2; pa ſzi dönok lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Csi gli ſzmo decza, nej nám trbej dönok na ſzé táksega kejpa gori vzéti KM 1790, 20; Dönok ſze pa tiſzti SIZ 1807, 6; dönok liki bábelszki türen sze je nej mogo zvrsiti KOJ 1833, IX; ki je szpoznao I dönok obarvati nêznao Nyega KAJ 1848, 4; dönok szi ga z dikov koronüvao TA 1848, 7; záto bom dönok varvao KAJ 1870, 6; Csi miniszterium dönok ono dogoványe v-právdo szklenoti 'zelé AI 1875, kaz. br. 2; Jôžek donok začne Ferkeca mériti BJ 1886, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dobro1 (dobro, dobru) nesklonljivo, samostalnik –

ime črke D kot pete v azbuki ali četrte v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: d

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

drukan -a -o deležnik

1. s tiskarsko tehniko prenesen na papir; SODOBNA USTREZNICA: tiskan, natisnjen

1.1 objavljen v tisku; SODOBNA USTREZNICA: natisnjen

FREKVENCA: 27 pojavitev v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

drukanje -a (drukane, drukajnje, drukanje) samostalnik srednjega spola

prenašanje s tiskarsko tehniko na papir; SODOBNA USTREZNICA: tisk, tiskanje

FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

drukar -ja samostalnik moškega spola

kdor se poklicno ukvarja s tiskanjem; SODOBNA USTREZNICA: tiskar

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dugovánje -a s stvar, reč: Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; csi je tákſe dugoványe csloveka z-'Zenouv KŠ 1771, 62; Dugoványe KMS 1780, A2; dugoványe KM 1796, 10; od dühovnoga dugoványa nai poglaviteiſe TF 1715, 3; od vſzega greisnoga dugoványa SM 1747, 49; od velikoga dühovnoga dugoványa KŠ 1771, 445; dvouje naime dugoványe vu ſzebi zderſzáva TF 1715, 35; za veliko ruſno dugovanye derſati SM 1747, 40; Ti szi mojo právdo ino dugoványe vö szpelao TA 1848, 7; Po sterom dugoványi SM 1747, 51; i drügom tákſem dugoványi KŠ 1754, 12; tüdi v-etom dugoványi SIZ 1807, 8; Pri vszákom dugoványi AI 1875, kaz. br. 8; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; csi ſze dvá z-váſz zglihata na zemli nad kakſté dugoványem KŠ 1771, 59; lovi za kákſim dugoványem KM 1790, 20; Ta naprei hodécsa dugovanya, kákſa jeſzo SM 1747, 37; Domácsi dugoványi AI 1875, br. 1, 1; Zvünszki országov dugoványi AI 1875, kaz. br. 3; vecs persón ali dugoványov csinejnye KOJ 1833, 138; Ka je vszê eti dugoványi dika KAJ 1848, 8; Od pênez dugoványi miniszter AI 1875, kaz. br. 2; z-vecs ednoféle ali razlocsne oszôb ali dugoványa sztojécse vno'zino zamenüje AIN 1876, 10; Kágda more tákſa velika dugoványa cſiniti TF 1715, 44; huda dugoványa delati KŠ 1754, 19; ne ſtimana dugoványa ſzmo dneſz vidili KŠ 1771, 181; dokecs dugoványa dobro ne poſzlüjhnes KM 1790, 18; dosztájajôcsa dugoványa vozravna AI 1875, kaz. br. 2; šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

dǘšica -e ž
1. dušica: Düſicza KMS 1780, A2; moja düſicza BKM 1789, 4 b; Z-düſicze KMS 1780, A3b; nyegovoj düsiczi pa na zvelicsanye KŠ 1754, 244; oszoudis mojo nevolo düſiczo KŠ 1754, 231; Oh 'zaloszne düſicze BKM 1789, 9; Düsicz radoſzt SM 1747, 91; Ki je Goſzpoud düsicz vaſi BKM 1789, 23; Nase düsicze ne vmorí BKM 1789, 6
2. človek: ſztroskom vnougi vörni düsicz vö zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Vi 'zaloſztne düsicze BRM 1823, 5; nezracsunano vnogo Düſſicz TF 1715, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

e1 črka

1. peta črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: e

2. šesta črka azbuke; SODOBNA USTREZNICA: e

FREKVENCA: 21 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

ète èta ète kaz. zaim. ta: Ar ete pehár je Nouvi Teſtamentom TF 1715, 44; kai bi ſze ete kris nad menom odviſse posméhcsal SM 1747, 56; Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Ete nyegov ſzin SIZ 1807, 4; Liki ete dén sze nyej AI 1875, kaz. br. 7; ár reics eta za váz TF 1715, 45; ino eto je kerv moja TF 1715, 40; bojdi eto moje ráno hválo dávanye KŠ 1754, 223; Eto je te Zákon SM 1747, 18; pod zapelávanyem etoga ſzveita SM 1747, 52; Radoſzt zetoga májo KŠ 1754, 220; Zrok ete ſzlepoſzti TF 1715, 4; nikam zete pouti doli ne zavdário KŠ 1754, 143; Trucz boidi etomi ſzveiti SM 1747, 74; meni i etomi ſzvejti 'zivo KŠ 1754, 240; priſzpodobna ketoj KŠ 1771, 75; na ſzoudbo prouti etomi národi KŠ 1771, 41; etomi je vrêmen priteklo BJ 1886, 4; da mené ete bláseni dén TF 1715, 45; i pio ete Goſzpodnov pehár KŠ 1754, 208; dai mi eto drágo Priloſenye SM 1747, 52; je Boug eto ſzvojo ſzkrb KŠ 1771, A5a; i vu etoi máloi kniſiczi TF 1715, 48; na etoi zemli, ABC 1725, A4a; Obſztoji vetoj jakoſzti KŠ 1754, 273; po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; etoj velikoj nevóli BJ 1886, 3; i po etom ſitki TF 1715, 23; oni ſzo vu etom bláſenom ſztáli SM 1747, 50; na etom ſzvejti vec táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Po etom známo, ka KŠ 1754, 84; v-etom Katekizmuſſi KMK 1780, A2; Po etom je odébrao Goſzpoud KŠ 1771, 202; v-etom lôgi AI 1875, kaz. br. 7; zetim leipim opominanyem TF 1715, 36; ſze lejhko zetim veſzelijo KŠ 1754, 218; z-etim pred postuvane scsitele sztopi AI 1875, kaz. br. 8; Pred etim smo se domá zmenjali BJ 1886, 3; Zetov nocsjouv tá prejde, nad etov prigodbov KOJ 1848, 7; z-etov tühnov prosnyov AI 1875, kaz. br. 7; etiva dvá ſziná KŠ 1771, 66; Etiva szta delala TA 1848, 86; ſzta ſze etivi oſzobi polübile SIZ 1807, 4; Etivi soli zdaj prázno sztojita AIP 1876, br. 1, 2; ka od etiva sztrána AI 1875, kaz. br. 2; Etima hisnikoma SIZ 1807, 6; Pri etima AI 1875, br. 2, 6; Vu etivi dvej zapouvidaj KŠ 1771, 75; szamo v-etima dvöma meszta AI 1875, kaz. br. 8; I odido eti na moko vekivecsno KŠ 1754, 141; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 54; zá ete moucsi delajo KŠ 1771, 47; vſza eta pokolejnya KŠ 1771, 5; od etih vſzeih ſzküſávani TF 1715, 30; Delai od etih mau SM 1747, 49; zvün eti jeſzo KŠ 1754, 3; ſtámpanye eti máli kni'zicz KŠ 1754, 3a; kak edno zetih KŠ 1771, 20; Eti dvanájſzet je poſzlao KŠ 1771, 31; Vidimo eti vraj'so jálnoſzt KM 1796, 7; ſcsés zeti pejſzen ſtero popejvati BKM 1789, 6b; Poszlavcov, z-eti je 197, ki szo AI 1875, kaz. br. 3; ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; kak etim prisavczom KOJ 1848, 10; ino etetvoje dobre dári TF 1715, 47; ete lidé pocslovecsiti AI 1875, kaz. br. 3; uu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; po etih dnévi SM 1747, 18; po eti ricséjh KŠ 1754, 206; Po eti je pa proſzo Pilátuſa KŠ 1771, 331; nad vſzejmi etimi KŠ 1754, 136; zetimi ricsmi KŠ 1771, 261; zetimi knigami BKM 1789, 8b; tak z-etimi ſzamomi Bogi BRM 1823, IV; sze podsztava z-etimi ponácsisnyami AI 1875, kaz. br. 2
ète èta ète sam. to: Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; Zetoga ſzem gvuſen KŠ 1754, 113; kaibiſze eta vſza naſſemi blisnyemi obdersala TF 1715, 17; i eta vſa ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 20; Odkud ſzo záto etomi eta vſza KŠ 1771, 47; Ako gli eta vidijo ſze teska BKM 1789, 7; kaj vſza eta zadobi SM 1747, 41; Ka ſzmo mi nyemi za eta du'zni KŠ 1754, 109; ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; dáj nam vſza eta BKM 1789, 52; gde ſzte ſze návcsili vſza eta KM 1790, 22; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; záto, ka je eta vcsino TA 1848, 18; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

farbìlo -a s barvilo: Farbilo KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Fèrkojca -e ž Ferkojca, ženska oblika priimka: Ferkojcza KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Fílovci -vec m mn. Filovci, kraj v Prekmurju: Filovczi KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

fòringa -e ž vožnja, prevoz: Foringa KMS 1780, A2; Moj ocsa szo v-preminôcsi lêtesni dnévi nikso foringo gorivzéli KAJ 1870, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

fúkaš -a m kdor huka, piha: Fukas KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

Fǘkašica -e ž Fukašica, ženska oblika priimka: Fükaſicza KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

glávni -a -o prid. glaven: I. Glávni Táo KMK 1780, 4; III. Glávni tao AI 1878, 53; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2; Katolitsánſzke Vöre glávni Návukov znati KMK 1780, 6; v-etom Katekizmuſſi vu petéri glávni táli KMK 1780, A2; Steri ſzo med glávnimi jákoſztmi, vu ſteri KMK 1780, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

katekìzmuš tudi katehìsmuš -a m katekizem: Mali katechismus TF 1715, (1); akobiſze katechismus nemſki na naſſ ſzlovenſzki jezik TF 1715, 8; Kaje katechiſmus TF 1715, 10; Keliko tálov má te Katekizmus KŠ 1754, 5; Ka je Katekizmus KMK 1780, A2; trétyi tau katechiſmuſſa TF 1715, 25; pouleg D. L. M. máloga Katekizmusa KŠ 1754; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A (1); Vkatekizmusi KŠ 1754, 5; v-etom Katekizmuſſi vu petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); on je vu ſzvojem Katekizmusi, niſtere ſzlov. peſzmi BKM 1789, 3b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kèliko prisl.
1. koliko, vprašuje po številu ali količini: Keliko je Bogouv TF 1715, 37; Keliko tálov má KŠ 1754, 76; Keliko tálov, ali ſtukov má vadlüványe KMK 1780, 7; Vu keliko glávni táli ſze naprej dáva znánye KMK 1780, A2 (3); Keliko dni je ſztvárjao Boug KM 1796, 3; Z-keliko tálov sztoji Znánye Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, 1; Keliko glasznikov jeszte vu rêcsi AIN 1876, 7
2. izraža veliko količino ali mero: Ah! keliko je polékao Szkrivoma Satan mrejs KŠ 1754, 249; csi ſzta dvá teliko vcsinila, keliko tak vſzi KŠ 1771, 337; keliko hvále i ſzvedouſztva nyemi mores dati KŠ 1771, A7b; Oh keliko ji je ovo noucs na ſzoudbo vneſſeni KM 1783, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

knìžica -e ž knjižica: tak ſze zové zobcsinſzkim tálom i kni'sicza, vu ſteroj sze ete návuk zapéra KMK 1780, A2 (3); ABC kni'sicza KM 1790, 1; ete male ino nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; V-rokaj mej molitveno kni'siczo KOJ 1845, 23; ako vu etoi máloi kniſiczi nikteri error naides TF 1715, 48; eti máli, ali puni kni'zicz KŠ 1754, 3a; Sti té na tvoj haſzek vö dáne kni'zicze KŠ 1771, A8a; Pod pazdjami mam kni'zice KAJ 1870, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

krstšánski in kerščánski -a -o prid. krščanski: Drügi tau je Vora kerſchánſzka TF 1715, 11; Czérkev Kerſchánſzka SM 1747, 37; Ka je vöra Krſztsánſzka KŠ 1754, 84; Czérkev krſztsánſzka KŠ 1771, 338; Je krſztsánſzka Pravicza KMK 1780, 4; Jeli ſze je povéksávala Krſztsánſzka vöra KM 1796, 126; nyegova krsztsánszka tivárisicza Sárolta KOJ 1848, 10; Krſzcsanſzka Sz. Mati Czérkev BRM 1823, V; Krsztsanszka trplivoszt KAJ 1848, VII; Krſztsánſzko vadluvanye je KŠ 1754, 1; Vu keliko táli ſze naprej dáva krſztsánſzko znánye KMK 1780, A2 (3); vcsi naſſe Krſzcsánſzko valdüványe SIZ 1807, 9; Katechiſmus je kerſchánſzkoga návuka krátka ſumma TF 1715, 10; vſzega Krſztsánſzkoga návuka krátka ſumma KŠ 1754, 5; krſztsánſzkoga Katolitsánſzkoga znánya Návuk KMK 1780, A2 (3); vſze kerſchánſzke vöre krátki návuk TF 1715, 10; Kerſzcánſzke Vöre Vucſenye náſz vucſi SM 1747, 33; vtrétyem táli naſſe vore krſztsánſzke KŠ 1754, 121; Od krſzcsánſzke ſzloboſcsine KŠ 1771, 489; krſztsánſzke vöre glávni návukov KMK 1780, 6; mesztancsarje szo krscsánszke vöre AI 1875, kaz. br. 3; Jelie potreibno kerſchánſzkomi csloveki tak znati TF 1715, 48; Vcſio náz na kerſchánſzko lübézen TF 1715, 14; mater Czirkev kershánszko ABC 1725, A5a; Dai mi Kerſzcsánſzko ſivleinye SM 1747, 53; Jaſz vörjem vu Mater Czérkev krſztsánſzko KŠ 1754, 121; Paveo ga je na krſztsánſzko vöro pripelao KŠ 1771, 631; szta vu Czárigrádi krsztsánszko vöro gorivzéla KOJ 1848, 10; Zderſi me vu kerſzcsánſzkom Vadlüvanyi SM 1747, 58; Vu ſzpráviscſi krſztsánſzkom KŠ 1754, 135; ſze z-ſzuhim Krſztsanszkim Iménom hváli KŠ 1754, 4b; ſzo nej ſzamo hudom zácsali ſz-ſzkrſztsánſzkov ſzloboscsinov 'ziveti KŠ 1771, 434; ſzmiluj ſze nad národom krſzcsánſzkim BKM 1789, 184; sze je pomiro z-szoszedmi, krsztsánszkim sztránszkim mestrom je nej bráno KOJ 1848, 10; Páli krſztsánſzke naj poglavitejse .. ſzo ſtiri KŠ 1754, 85; V-eti Knigaj ſze ti Krſzcsanſzke nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, II; Krsztsanszke Czerkevne peszmi KAJ 1848, I; ka bi ſze od krsztsánszki ſztariſſov naroudo KM 1783, 6; je potrêbno i vu peszmi krsztsanszki KAJ 1848, III; Obari náſz zevszejmi Krſztsánſzkimi králeſztvami KŠ 1754, 224

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

napelávanje -a s
1. napeljevanje, nagovarjanje: Napelávanye KMS 1780, A3; ka ſzi nyegovoga na dobro napelávanya nej naſzledüvao KM 1783, 205; Edno minuto je napelávanye poszlühsala AIP 1876, br. 10, 6
2. uvod v knjigo: Napelávanye KMK 1780, A2 (3); Napelávanye KOJ 1833, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

napréjdávati -am nedov. sporočati: i eto nám naprej dáva, ka ſzo Apoſztolje delali KŠ 1771, 337; Pravicsnoſzti návuk naprej dáva KŠ 1771, 558
napréjdávati se -am se sporočati se: znánye ſze naprej dáva KMK 1780, A2 (3); Verbuma vugibanye sze vu dvoujoj formi naprejdáva KOJ 1833, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

nasledǜvati -ǜjem nedov.
1. slediti komu, čemu: Za Gejzom vu Vojvodsztvi je naszledüvao nyegov szin Stevan KOJ 1848, 11; Szvéti-dén naszledüje nôvo-leto AIP 1876, br. 1, 6; csi tô eden drügi glasznik naszledüje AIN 1876, 6; tákse kaſtige naſzledüjo KMK 1780, 29; Znamejnya bodo eta naſzledüvala KŠ 1771, 156; naſzledüvalo ga je vno'zina lüſztva KŠ 1771, 24
2. ravnati se po kom, posnemati koga: Cslovik more Ravnanye ſzvétoga Dühá naszledüvati SM 1747, 22; kakda je potrejbno náſz naſzledüvati KŠ 1771, 629; jákoſzti lüdih potrejbno je naſzledüvati KM 1790, 18; Zacsni naſzledüvati nyé BKM 1789, 1b; Da bi vsza eta i etaksa steli naszledüvati KOJ 1833, XVII; ki nyega zná z-'zitkom naszledüvati KAJ 1848, 10; Tebé naſzledüjem BKM 1789, 70; Zapoved Tvojo naſzledüjem BRM 1823, 8; Zakaj naſzledüjes telovno náſzlobnoſzt SŠ 1796, 9; i mené naſzledüje SM 1747, 29; ſteroga naſzledüje Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; i nikse pobougsanye je ne naſzledüje KŠ 1771, 443; Blá'zen, ki z-delom naszledüje KAJ 1848, 4; po toj poti, stero zdaj naszledüva, országa ne zvrácsi AI 1875, br. 2, 1; [tiger] te človeka posebno nasledüje AI 1878, 11; to pa dobro naſzledüjemo KŠ 1754, 13; ſzmo vſza oſztavili i naſzledüjemo tebé KŠ 1771, 63; rejcs proroczko, jo naſzledüjete KŠ 1754, 157; Naſzledüjo molitvi ino peszmi KŠ 1754, 223; ka jo drügim na peldo naſzledüjo KŠ 1771, 614; A naſzledüjo ſzveczko ſzlepoto SŠ 1796, 37; nego obcsinszke regule naszledüjo KOJ 1833, 7; Odürjávam one, ki nasledüjo tadanke mérnoszti TA 1848, 23; Opice rade človeka činejnja nasledüvajo AI 1878, 6; i veli nyemi, naſzledüj me KŠ 1771, 28; na naſzledüimo Deczo vſzlaboi pámeti TF 1715, 8; I veli nyima, naſzledüjta me KŠ 1771, 12; niti je ne naſzledüjte KŠ 1771, 229; Naſzledüjte eto lejpo návado BKM 1789, 6; kai jaſz nyé nebodem naſzledüval SM 1747, 49; nyega Neſztanoma Bom vu vſzem naſzledüvau SM 1747, 75; naſzledüvao te bodem KŠ 1771, 26; I vnougi bodo naſzledüvali nyihove pogibelnoſzti KŠ 1771, 719; ka ga naszledüvali bodejo KOJ 1848, 7; da bi ga vu vſzem verno naſzledüvao KŠ 1771, 631; té naj ſzám i naſzledüje mené KŠ 1771, 55; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; Ráta je, naj ga naſzledüjo KŠ 1771, 596; nego ſzem bole naſzledüval SM 1747, 48; Ali réd ſzem naſzledüvao Vogrſzkoga Gráduvála BKM 1789, 4; Naſzledüvao je pa Jezuſa KŠ 1771, 235; csi je vſze dobro delo naſzledüvala KŠ 1771, 640; naſzledüvala ſzta nyega KŠ 1771, 12; naſzledüvali ſzo ga vucseniczke KŠ 1771, 26; Tou ſzo naſzledüvale po vö razglaſenom Evangyeliomi KŠ 1771, A5a
nasledüvajóuči -a -e
1. ki sledi v prostoru: ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; Peter naſzledüvajoucsi nyega KŠ 1771, 332; Ta naſzledüvajoucsa Pavla KŠ 1771, 392; Ár ſzo pili zte dühovne nyé naſledüvajoucse pecsine KŠ 1771, 508; i obrné ſze knaſzledüvajoucsemi nyega lüſztvi KŠ 1771, 187; i naſzledüvajoucsi ſzo kricsali KŠ 1771, 137; i erkao je tim naſzledüvajoucsim KŠ 1771, 25
2. naslednji, ki sledi v času: djánye ſze zové eto naſzledüvajoucse piſzmo záto KŠ 1771, 337; Naszledüvajoucse leto szám Czaszar pride KOJ 1845, 67; szamo te szlejdnyi szlisi k-tomi naszledüvajoucsemi KOJ 1833, 7; nego ka je viſſe od potrejbcsine, naſzledüvajoucsim tálom ono lejhko taóſztáne KM 1790, 66; Oni petéri glávni táli ſzo naſzledüvajoucsi KMK 1780, A2 (3); napiszkov, kakti eti naszledüvajôcsi KOJ 1848, IV; naszledüvajoucse regule szo meli vucseniczke KOJ 1845, 8; Eta naszledüvajôcsa AIN 1876, 8; Májo stirideszét naszledüvajoucsih liter KOJ 1833, 2; Veliki czil té je i vu eti naszledüvajôcsi peszem szprávlanyi KAJ 1848; Znaſzledüvajoucſimi Molitvami KŠ 1754, 9a; i to rejcs potrdjávavſi znaſzledüvajoucsimi csüdami KŠ 1771, 156
nasledǜvavši -a -e sledeč: nájmre: 'so ednoga 'se drügaga koréna naszledüvavsi preminlivo KOJ 1833, 83

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

návuk -a m
1. nauk, sistem spoznanj o čem: touie tou krátki navuk vöre TF 1715, 1; Katekizmus je znánya Návuk KMK 1780, A2 (3); Krátki Návuk Vogrszkoga Jezika KOJ 1833, I; Návuk vogrszkoga jezika AIN 1876, 1; od právoga Boſjega návuka naidale vkrai zabloudi TF 1715, 3; csi pouleg etoga návuka 'zivés KŠ 1754, 9b; Pitao je od návuka nyegovoga KŠ 1771, 326; Da tak ſzprávoga návuka, Vſzi haſzek zadobimo BKM 1789, 147; ſze je kprávomi návuki pridrü'zo KŠ 1754, 11b; pokorni ſzte pa grátali návuki KŠ 1771, 460; Od vere návuka BRM 1823, V; vu ednom táli návuka vere ino 'zitka KAJ 1848, III; na bláſeni návuk pripela TF 1715, 3; ſzem razkálao na návuk od Bogá KŠ 1754, 6b; ſteri on eden Návuk vörjejo KMK 1780, 20; i na návuk gledoucs BKM 1789, 4; naj i nadale ſztálni bodo vu Kriſztuſovom návuki KŠ 1771, 613; Vu návuki práve vöre náſz zdr'zi BKM 1789, 152; i csüdivao ſze je nad Goſzpodnovim návukom KŠ 1771, 381; Ka je potrejbno zvün glávni Návukov znati KMK 1780, 6; Zobſztom me cseſztijo, ſteri vcsijo návuke KŠ 1754, 13; da vcsio tákse návuke, ki ſzo zapovidi lüdi KŠ 1771, 50; malo lüdi Vöre Návuke zná KMK 1780, 54; more znati, kak i prvinszke vörvajnszke návuke KOJ 1845, 90
2. pouk, nasvet: Navuk od blasenſztva ti verni SM 1747, 91; Krátki návuk KM 1790, 16; vörjejo, da dobrenávuk vecsa valá, nego zláto KOJ 1845, 7; po ministeriumi vadlüványa i návuka KAJ 1870, 1; csi ga na hüdi návuk vcsimo KŠ 1754, 39; gda te zdravi návuk ne bodo trpeli KŠ 1771, 651; vhüdom návuki, po pokouri doli trti KŠ 1754, 161; Po návuki KAJ 1848, IX; Pred návukom KAJ 1848, IX; Peſzen pred návukom BKM 1789, 292

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

òbčinski -a -o prid.
1. splošen: Sz. Petra apostola prvi obcsinsziki liszt KŠ 1771, 699; Obcsinſzka Vöra je pa eta KM 1783, 12; Obcsinſzka lübézen BRM 1823, VII; Obcsinszka pri grobi KOJ 1845, 13; Obcsinſzko káranye KŠ 1771, 564; Obcsinſzko Bo'ze dobrocsinênye BRM 1823, I; vcsenyé vogrszkoga Jezika, kakti edno tákse obcsinszko potrejbno delo KOJ 1833, III; sze je zdaj obcsinszko 'selejnye pobüdilo KOJ 1848, 7; Tituſi laſztivnomi ſzini pouleg obcsinſzke vöre KŠ 1771, 657; vu právom Krsztsánszke Obcſinszke Vöre Vadlüvanyi KM 1783, 111; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſzlü'zbe BKM 1789, 6; Poleg obcſinſzkoga Vadlüványa SM 1747, 11; Vszákoga Národa kakti obcsinszkoga Tiváristva napinyávanye KOJ 1833, IX; ove sztáre pápinszke návade do obcsinszkoga Cérkvenoga szpráviscsa KOJ 1845, 64; tam sze je králeszka rêcs za obcsinszkoga razserjüvanye razglászila AI 1875, kaz. br. 2; Jaſz vörjem vu Mater Czérkev .. obcſzinſzko SM 1747, 43; vu bratinſzkoj lübézni pa obcsinſzko lübéznoſzt KŠ 1771, 717; ſtero ſz. Hieronymus pa za obcſinſzko zové KŠ 1771, A5a; naj moli obcsinſzko ſzpouvid etak KMK 1780, 78; Za obcsinszko poszküsbo priporácsam peszmi KOJ 1845, 5; i tak vsizamá obcsinszko Dobro naprejpomágamo KOJ 1833, X; stero je Boug pravo po obcsinszkom potopi KOJ 1833, VIII; Vu obcsinszkoj nevouli BKM 1789, 337; Od zobcſinſzkim dugoványem 'zivlejnya KŠ 1771, 499; Katekizmus, tak ſze zové zobcsinſzkim tálom i kni'zicza KMK 1780, A2 (3); liki lidjé ſtimajo z-obcſinſzkim tálom KM 1790, 78; Rázlocsni obcsinszki vdárczi KAJ 1848, VIII; za odvrnênye obcsinſzki nevôl BRM 1823, IX; obcsinſzkim A'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725; Vu obcsinſzki nevolaj BRM 1823, IX
2. navaden, nečist: kaj ſzi niki zvucsenikov nyegovi zobcsinſzkimi rokami (tou je, znemujvanimi) krüh jeli KŠ 1771, 122
3. občinski, mestni: Nego što se pašči svoje silje pri občinskoj orsáčkoj drüžbi zagvüšati BJ 1886, 32; Zobcſinſzkim Zákonom gledocs na nyegovo A.) ſztálnoſzt SM 1747, 33; i djáli ſzo je vu obcsinſzko temniczo KŠ 1771, 355
4. občen: Obcsinszki nomen, szteri sze sika na vszákse ednoga Plémena dugoványe KOJ 1833, 15; Obcsinszko imé znamenuje AIN 1876, 10; sze meszto znamenüvajôcse obcsinszko imé dêva AIN 1876, 11
òbčinski -a -o sam.
1. skupni: nego ſzo nyim vſza obcsinſzka bilá KŠ 1771, 353; Teda ſzo vſza obcſinſzka bilá KM 1796, 121; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
2. omadeževani: ár ſzam nigdár nej jo kaj obcsinſzkoga i necsiſztoga KŠ 1771, 372

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

òn òna òno kaz. zaim. tisti: Vſzáki on cslovik ſteri goder vorje TF 1715, 10; ar ti ſzi on Bog, kteri meni pomága SM 1747, 93; Jaſz ſzam jaſz on grejsnik, ki ſzam tebé razdréſzelo KMK 1780, 106; Reics je bila pri Bogi, i Bog je bila ona Reics SM 1747, 11; moremo ſze ſzpominati zonoga, na kteroie on náz vucſo KŠ 1754, 40; naj krüh jej, i eſcse onoga z-nerodne zemlé KM 1796, 7; da bode priſzpodobno pouleg one moucſi, ſz-ſterov KŠ 1754, 140; Ne dái poginoti onomi, ko ſziti ſzám formáluval SM 1747, 59; steri ſze pa vu Goſzpodni vüpa, onoga dobrouta okouli vzeme SM 1747, 96; i pihali ſzo votrovje, i ſzpadnoli ſzo konoj hi'zi KŠ 1771, 23; On je vſze ono, ſtero dobro ſzmo zamüdili plácsao KŠ 1754, 115; Krſztsenik ſzamo vu ſzrczi vörje ono, ka je Boug nazvejſzto KMK 1780, 4; Boug i z-meſzom je ono meſzto nazáj napuno KM 1796, 6; da bi sze moglo i od Vogrszke Králevcsine veleti ono, stero je Boug pravo KOJ 1833, VI; Bila je pa Szobotta vu onom dnévi KŠ 1771, 279; Jeli ſzta oſztanola vu onom ſzrecsnom ſztáliſſi KM 1796, 6; Nas Goſzpon Jesus Kriſtus vu onoi Nocſi, vu kteroi SM 1747, 39; Mámo exempláre glihne zonim piſzmom, ſtero je oprvics bilou piſzano KŠ 1771, A3b; Steri szo ti glaszniczke? Oni szo, steri sze morejo zgovárjati KOJ 1833, 2; Vſza ona koteraſzo ſitki potreibna TF 1715, 29; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); Z-ete 'ſenidve ſzo zisli oni viſzikoga zráſztva KM 1796, 10; Ktere ſzo one reicſi SM 1747, 39; Za cecávce se zovéjo one stvári AI 1878, 5; Ona, ſtera Katolitsánſzki krſztsenik more vörvati, zdr'sávajo ſze KMK 1780, 6; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih, koteri mené lübijo TF 1715, 18; kai dare ona od dühovnoga dugoványa ſché premislávati TF 1715, 3; pokoleinya onih, ki mené lubio ABC 1725, A4b; Steromi je nej potrejbno vſzáki dén, liki onim visesnyim popom KŠ 1754, 103; Ocsa vas, ſterije vu nebéſzaj, dá dobra onim, ki ga proſzijo KŠ 1771, 22; Jaj vszêm onim, ki v-tebi dvojijo KAJ 1848, 10; dabi on, one, kteri ſzo pod Právdov bili, odküpo SM 1747, 10; ino bode kastigal (maſzhoval) one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; Vnougi ſze zmed oni, ſteri ſzpijo vu práhi zemlé KŠ 1754, 139; Lázar je pa eden bio zoni, ki ſzo vküp doli ſzeli KŠ 1771, 306; Onih düſe ſze oſzoudijo vu Purgatorium KMK 1780, 99; Zdármi napuni one, Ki nyega proſzijo BKM 1789, 11; nego ſze raduje Bogh vu onih, koteri ſze nyega boyo ABC 1725, A6a; Vu oni dnévi, da bi jáko vnogo lüſztva bilou KŠ 1771, 125; ino radi vcſinimo zonimi, koteriſzo proti nám pregreiſili TF 1715, 30; steri kastigam nad onimi, ki mené odürjávajo ABC 1725, A4b; I, csi ſto kaj kraj vzeme od rejcsi i zonoga, ſtera ſzo piſzana KŠ 1771, 808; Zbrojávajte piſzma i ona ſzo, ſtera ſzvedocsijo od méne KŠ 1771, 281; ſzo potrdili, ka ſzo vſza ona iſztinſzka, ſtera ſzo predgali KM 1796, 131; i vardejvas ona, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 451; Naj ona, dá nám, ſtera ſzo na telovno 'sivlejnye naſſe potrejbna KMK 1780, 29; i ona lübiti, ſtera hitro preminéjo KM 1783, 217

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

petéri -a -o ločil. štev. peter, pet: Ivana krſztitela petéro od Kriſztuſa ſzvedouſztvo KŠ 1771, 264; Oni petéri glávni táli ſzo KMK 1780, A2 (3); Deſzétere zapouvidi, i Sz. Materé Czérkvi petére zapouvidi KMK 1780, 6; Petére Czérkvene zapouvidi KM 1790, 110; kaſzem Moj'zesovim petéram knigam nouva iména dáo KŠ 1754, 5b; Katolicsánſzko znánye v-etom Katekizmuſſi vu petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

pridávek -a m dodatek: Prádavek od vszákoga csloveka csészti KŠ 1754, 217; Levi tou je pridávek ali pridáni KŠ 1771, 1 (B1a); Krátki Prídavek niki Molitv KMK 1780, 101; Prídavek KMS 1780, B; i vu ednom Prídaveki ſze naprej dáva KMK 1780, A2 (3); molitvi, z-dvôjim prídavekom KM 1783, nasl. str.; Vogrinje szo taki privolili z-tém pridávekom KOJ 1848, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

tál tudi táu in táo tála m
1. del: Péti tau katechismussa TF 1715, 34; Düsa, tejlo i vſzáki táo, Nej moje KŠ 1754, 263; Prvi (I.) táo KŠ 1771, 4; Glávni Táo KMK 1780, 4; Prvi Táo KM 1783, 1; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſlü'zbe BKM 1789, 6; Gláva je glávni tál cslovecsega têla KAJ 1870, 30; Prvi táo AIN 1876, 5; steroga najménsi táo toga cêloga imé noszi AIN 1876, 10; naj bole ſzlobou Goſzpodnovo od 13–17. tála, gori djáo KŠ 1771, 262; pouleg véksega tála Szlovenov piszano Grammatiko KOJ 1833, VI; K prvomi táli se slišijo hrbtenični AI 1878, 5; I dána nyima je obláſzt vmoriti ſtrti táo lüſztva KŠ 1771, 777; Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; vu 5. táli ſzem pokázao KŠ 1754, 7b; kak vu 3., 4. ino 10. táli právi KŠ 1771, 439; Tála má dvá KŠ 1771, 340; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); Stirje táli leta KAJ 1848, IX; tálovje szvêta AIN 1876, 10; Koliko tálov má katechiſmus TF 1715, 10; Keliko tálov má te Katekizmus KŠ 1754, 5; Keliko tálov, ali ſtükov má Apoſtolſzke vore vadlüványe KMK 1780, 7; tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsic bilou BKM 1789, 2b; Od govorênya tálov AIN 1876, 9; Jelie potreibno etoga katechiſmuſſa vſze tále znati TF 1715, 48; ſzem czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; I tak tri tále má KŠ 1771, 263; vu petéri glávni táli, ſze naprej dáva KMK 1780, A2 (3); kopalinje, odzvüna se povékša z obsédenjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4
2. delež: Boug, on je moi tál SM 1747, 75; ti ſzi mojega ſzrczá pecsojna i moj táu KŠ 1754, 14; oh Boug náj bougsi táo moj KM 1783, 2; Jezus! Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; rezi kastige, vu steroi vſzih májo tála SM 1747, 29; Steri vu Miloſcſi tál má SM 1747, 37; Dáj nam Boug med vörnimi táo meti SŠ 1796, 27; Da nam Tak obilen tál dás v-miri KAJ 1848, 216; On na te neverne dá, za tál pehára nyegovoga TA 1848, 9
3. s predlogom stran, način: Vetom je pa pogibelnoſzt nej ſzamo znaſega tála KŠ 1771, 402; Vnougom táli i vnouge doubo je Boug gúcsao Ocsákom KŠ 1771, 672; Cſi ſzam vkom táli vgrisila BKM 1789, 429; Cſi ſzam vkom táli vgrisila SŠ 1796, 159; csigli vnisterom táli neglihi KOJ 1833; kati vu ednom najznamenitềsem táli návuka vere KAJ 1848, III; Vszákom drügom táli králeszka récs pobôgsanye glászi AI 1875, kaz. br. 1; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lépo zimszko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; bosja reics, kotera zapóveidi zadoſztnim tálom vſzebi zderſáva TF 1715, 12; ki tvoi Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A6b; Priſzpodobnim tálom vzél je vroke pehár SM 1747, 39; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; ſzam tát, i zvünejsnyim tálom bi rad kradno KŠ 1771, 437; naj vſze lidi z-obcsinſzkim tálom oſzoudi KMK 1780, 18; Sin Bo'zi knám doli, Zcsetvérim tálom pride BKM 1789, 18; I tvoje imé moj dár, Dicſi zevſzim tálom BKM 1789, 21; ino kakſzo z-lejpim tálom k-mojoj hi'si prisli SIZ 1807, 38; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno vrejmen KOJ 1833, 89; Z najlepsim tálom je odisao kri'savszki farar KOJ 1914, 150; po szpêvanyi z-vugodnim tálom naprêpriprávla KAJ 1848, III; ali z-têm tálom bogme necsinijo bo'ze vôle KAJ 1870, 160

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vö̀ra1 -e ž
1. vera, verovanje: Drügi tauje Vöra kerſchánſzka TF 1715, 11; Vora ABC 1725, A3b; nai ſze Vöra vaſsa pravicſneiſa naide SM 1747, 29; edna vöra KŠ 1754, 132; vöra tvoja te je zvrácsila KŠ 1771, 30; Je Vöra KMK 1780, A2(3); Vöra ſze more ſzvejtiti BKM 1789, 20; krátki návuk vöre TF 1715; vu ſterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; Vöre Krſztsanſzke KŠ 1771, A7b; dáj nam Vöre KM 1783, 11; Ti ſzi me vöre pomocsnik SŠ 1796, 5; szamo törszke vöre cslovek csészt dobih AI 1875, kaz. br. 3; Nedái moioi Vöri vu meni pomenkati SM 1747, 56; kaksoj koli vöri sze szlisih AI 1875, kaz. br. 3; Právo vöro kerſchánſzko TF 1715, 20; nai meni onih dári haſznio na terdno vöro ktebi SM 1747, 50; Potrdjáva naſſo vöro KŠ 1754, 128; I gda bi vido Jezus nyih vöro KŠ 1771, 28; Vöro ſzvojo po delaj vö ſzká'ze KMK 1780, 4; Povéksaj vu meni právo vöro KM 1783, 6; Krejpi mo ſzlabo vöro BKM 1789, 8; szta krsztsánszko vöro gorivzéla KOJ 1848, 10; bogáti pregnyari szo mohamedsanszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; kaibi drüge vu vöri vodili TF 1715, 7; onomi proti ſztoite terdno vu vöri SM 1747, 25; me je vu právoj vöri poſzvéto KŠ 1754, 122; da po právoj vöri na haſzek obrnés KŠ 1771, A8b; Da nász vu právoj vöri Zdr'zi BKM 1789, 14; 'sivi v-vöri, i v-vüpanyi SŠ 1796, 10; Vejh ſzo dobra dela vſzigdár ſzprávov vöurov KŠ 1754, 82; Na nyega ſze ſzlonim zvörom KŠ 1754, 268; Düh ſze pa ne dá, nego ſzamo zvörov KŠ 1771, 439; Sztom vörom ſze bátrivim BKM 1789, 7; naj ſzi z-mocsnov vörov premiſzlimo KM 1796, 4
2. molitev: Vöra Apoſtolſzka KM 1790, 109; v trétyem táli naſſe vöre KŠ 1754, 121; Od Apoſtolſzke Vöre vadlüványa KMK 1780, 8
3. zvestoba: szliſavſi tvojo lübezen i vöro, ſtero más h-Goſzpon Jezuſi i kvſzejm ſzvétim KŠ 1771, 665

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vu predl. v
1. s tož. püſcsa mleiko, vu vuſzta Deteta TF 1715, 6; hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; ſzi ti vu Teilo priſal SM 1747, 52; csi ga vu naſſo neſzrecso potégnemo KŠ 1754, 49; ka ſzte vö sli glédat vu püscsávo KŠ 1771, 35; I ne vpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 11; Bo'ze imé zamán gori jemlé vu ſzvoja vüſzta BKM 1789, 7; düso, vu ſtero je ſzvoj kejp pritiſzno KM 1796, 4; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; i’ nyega vu Paradi'som poſztavo SIZ 1807, 3; Poszelnik ſze je dao, Vu Názareth odpoſzlao BRM 1823, 4; naj sze vu nebeszko priprávla KOJ 1833, X; On sze je podáo vu králevszko Zobráznovniczo KOJ 1845, 4; i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; Ogen je i vu stanico ségno BJ 1886, 9
2. z mest. nébo Zemlo i kai vu nyih boude TF 1715, 1; ſze radüie Bogh vu onih ABC 1725, A6a; Tak ſzem jaſz vu vſzem zadovolen SM 1747, 73; Sto ſzo vu ſzveczkoj ſztávi KŠ 1754, 30; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; kni'sicza, vu ſteroj ſze ete návuk zapéra KMK 1780, A2(3); nego ſze i vu dobri delaj ſzkrblivi nájdemo KM 1783, 11; ali pa vu pianoſzti popejva BKM 1789, 7; kak scsés vcsini zmenom Vu ſzmrti i v'sivoti SŠ 1796, 3; je nej med drügoga nakányanya vu ſztvárjanyi KM 1796, 5; vu vrejmeni obſzlü'sávanya zapitka SIZ 1807, 3; Ki ſze vu nyem vüpajo BRM 1823, 6; Ka vu szebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; sznájgo vu Cérkvi dr'sati KOJ 1845, 6; Molte vszi, vu práhi klecsécs KAJ 1848, 10; ár sze jasz vu tebi vüpam TA 1848, 10; ptuhinszke litere vu sztári iména sze nücajo AIN 1876, 6; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

vǜpanje -a s upanje: Vüpanye ABC 1725, A3b; pridi mi ó ti moje vüpanye SM 1747, 68; vſze vüpanye je totá bilou KŠ 1771, 425; Je Vüpanye KMK 1780, A2(3); Jezus! vüpanye moje KM 1783, 126; Naſi düs vüpanye BKM 1789, 77; Vu ſzmrti me vüpanye SŠ 1796, 5; Jezus, moje vüpanye BRM 1823, 9; obátrivilo me je vüpanye KOJ 1833, V; Ka bi vüpanye verni za grünt melo KAJ 1848, 6; i vupanye ti nevolni sze ne zgübi na veke TA 1848, 8; dabi mi Tüvarisje bili pouleg vüpanya TF 1715, 33; i tak niksega vüpanya nejmajo KŠ 1754, 145; liki oni, ki nejmajo vüpanya KŠ 1771, 620; dáj nam Vöre, Vüpanya KM 1783, 11; Bôg mi je tak grünt mojga vüpanya KAJ 1848, 2; kiſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83; oblecseni vu vüpanye zvelicsanya KŠ 1771, 622; Povéksaj vu meni vüpanye KM 1783, 6; Cſi vüpanye vnyem máte BKM 1789, 10; Csi bos vu-nyem imeo vüpanye SŠ 1796, 11; mejte vüpanye BRM 1823, 5; i hválimo ſze po vüpanyi od te priſeſzne Dike SM 1747, 18; i pozváni vu ednom vüpanyi KŠ 1754, 132; escse pa i tejlo moje bode pocsivalo vu vüpanyi KŠ 1771, 346; Vu etom vüpanyi scsém 'siveti KM 1790, 107; 'sivi v-vüpanyi SŠ 1796, 10; mi mámo zevſzeim vüpanyem proſziti TF 1715, 26; i hválimo ſze pod vüpanyem dike Bo'ze KŠ 1771, 456; zná pogléd szvoj z-vüpanyem kúmesz vr'zti KAJ 1848, III; I z-'zivim vüpanyem z-szveta vöpreminém KAJ 1870, 5; Z-vüpanyom sze od kralá pozdrávla szpráviscse AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zapérati -am nedov. zapirati: záto morejo hižico odpirati i zaperati AI 1878, 40; pren. Zapéra czejli liſzt KŠ 1771, 671; ino zapéramo te Otsa nás KŠ 1754, 179; ár zapérate králeſztvo nebeſzko pred lidmi KŠ 1754, 163
zapérati se -am se
1. zapirati se: dveri obloci sze nigdár nedo dobro zapérali KAJ 1870, 75
2. biti vsebovan: kni'sicza, vu ſteroj ſze ete návuk zapéra KMK 1780, A2(a)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

znánje -a s
1. znanje, vedenje, poznavanje: ſze naprej dáva Katolitsánſzko znánye KMK 1780, A2(3); i od toga znánya nikoga nej trbej kraj vracſati KŠ 1771, A4b; Katekizmus je Katolitsánſzkoga znánya Návuk KMK 1780, A2(3); jeli bi mogoucse bilou k-znányi vogrszke rejcsi pridti KOJ 1833, XVI; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; 'Zivo znanyé zroka zvelicsanya KŠ 1754, 77; známo, kaj vſzi znánye mámo KŠ 1771, 504; i vſzo dr'zino vcsi na Bo'ze znánye BKM 1789, 378; Kaj ſzte vu vſzem obogatili vu vſzákom znányi KŠ 1771, 490; Jasz szem toti szlab vu znányi KAJ 1870, 5; Szami csüdivali I nad mojim lepim znányem KAJ 1870, 23; I kraj je vzéo znányom 'zené KŠ 1771, 353; mladino, naj sze vu potrejbnih znányaj goriszkrmi KOJ 1848, 120
2. v zvezi na znanje dati sporočiti, pojasniti: Pokom je Bog voljo na znánye dál SM 1747, 9; ino tak vrági na znánye dáo KŠ 1754, 111; Tou je pavcsinyeno na znánye vſzejm KŠ 1771, 401; Marii na znánye dao BRM 1823, 4
3. ljubezensko razmerje: ka sze prepovédane lübavi ino znánya szládke oblübe premenijo KOJ 1845, 38; 'snyimi veliko znánya meo KOJ 1848, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

zvàti zovém nedov.
1. klicati: ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Ár ſzam nej priſao zvát te pravicsne KŠ 1771, 29; Ki pride kſzebi zvát BKM 1789, 8; tebe na pomocs zovém SM 1747, 56; Jaſz pa ſzvedoka Bogá zovém KŠ 1771, 531; Szvétoga Dühá zové SM 1747, 35; Grejsnike kſzebi zové BKM 1789, 18; nyega na pomoucs zovémo TF 1715, 47; na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Zovi mené na pomocs SM 1747, 57; zovi te delavcze KŠ 1771, 64; zovi ga na pomoucs SŠ 1796, 11; Boga kpomocsi zovimo SM 1747, 81; I nyegovo imé na pomoucs zovmo BKM 1789, 160; Naj nyé na pomoucs zovémo KŠ 1754, 22; da bi na pokouro zváo KŠ 1754, 240; kaibi mi nyegovo Imé na pomocs zváli TF 1715, 13; Zváo ſzem ga vmojoj nevouli KŠ 1754, 256; ti ſzi greisnike zval SM 1747, 67; zEgyptoma ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; Boug je mené zvau TF 1715, 23
2. vabiti: csi botre zovémo KŠ 1754, 188; zovte je na goſztüvanye KŠ 1771, 72; Zváo bom lüſztvo KŠ 1754, 127
3. imenovati: kak te du'zno zvati morem KŠ 1754, 234; kak sze niscse nemre za ocso zvati KOJ 1833, III; Koga za Otso zovés KŠ 1754, 153; kako i kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; zemelſzka znamejnya li krüh i vino zové KŠ 1754, 8b; Biblio, ſtero Hieronymus pa za obcſinſzko zové KŠ 1771, A5a; Kriſztus i Paveo krüh i vino zovéta KŠ 1754, 8b; Etiva vkupe za roditele zovémo BJ 1886, 9; vész, ſtero Törczi zovéjo Aja-alik KŠ 1771, 571; Nikoga za Ocso ne zovte KŠ 1754, 155; kteroga Immé bodes Jesus zvál SM 1747, 10; kteroga bode zvál Immanuel SM 1747, 10; i zváo bos imé nyegovo Jezus i zváli bodo imé nyegovo: Emmánuel SM 1747, 6; i zváo je imé nyegovo Jezus SM 1747, 6; nego ſzo ga za Vragá zváli KŠ 1754, 10b
zvàti se zovém se imenovati se, biti: Kak sze zovém, znati scséjo KAJ 1870, 5; ti ſze zovés ſzvetloſzt SM 1747, 66; kak sze zovés KŠ 1754, 10a; kako ſze tak od ſzvétoga Pavla zové TF 1715, 6; Zakai ſze zové Cslovik Bosji keip SM 1747, 4; Kak ſze zové té Boug KŠ 1754, 89; Nacſi ſze zové Levi KŠ 1771, 1(B1a); tak ſze zové i kni'zicza KMK 1780, A2 (3); vribaj, ſtere ſze meſzou zovéjo KŠ 1754, 211; Odkud ſze vſzi lidjé la'zczi zovéjo KŠ 1771, 436; Angyele, ſteri ſze vrazjé zovéjo KMK 1780, 10; záto sze stampani piszki zovéjo KAJ 1870, 6; Za cecávce se zovéjo one stvári AI 1878, 5; naj ſze 'ze vecs tvoj ſzin nezovém KŠ 1754, 231; bode ſze Bosji ſzin zvál SM 1747, 10; náj ménſi ſze bode zváo KŠ 1771, 14; zvalou ſze bode Szin Bo'zi KŠ 1754, 107; Peter, ki ſze je Simon zváo KŠ 1771, 699; nyegov ocsa ſze je Cziz zváo KM 1796, 53; geto ſze je prvle Hália zvalou KŠ 1771, 612
zvajóči tudi zvajóuči -a -e kličoč: poſzlali ſzo knyemi zvajoucsi ga KŠ 1771, 111; Gdakoli szi csüje düh moj Na dobro zvajôcsi glász tvoj KAJ 1848, 267
zovéči -a -e kličoč, imenujoč: Liki je Sára podlo'zna bila Ábrahámi za goſzpodna ga zovécsa KŠ 1771, 708
zváni -a -e
1. imenovan: I zváni je od Bogá viſesnyi pop KŠ 1771, 679; Henrik Czaszar, ovak fticsar zváni KOJ 1848, 8; Záto je zvána ona nyiva, nyiva krvi KŠ 1771, 93; to dejte, zváno je imé nyegovo Jezus KŠ 1771, 169; poſzlati Judaſa, zvánoga Barabáſa KŠ 1771, 389; v potoki Mokos zvánom KOJ (1914), 108; zváni ſzo naj prvle vu Antiochii vucseniczke krſztsanye KŠ 1771, 377
2. vabljen: Gda bos zváni od koga na goſztüvanye KŠ 1771, 218

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.