Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
uvaja v vprašanje; ali
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
ali, toda, vendar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.
Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«? Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.
Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024
V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Dvigalo ne dela ali dvigalo ne deluje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku, če jih ne slovenimo (npr. The Brain Prize). Zanima me tudi, ali je priporočljivo pred ime vključiti samo besedo »nagrada« in ali se s tem vrsta tiska (normalni, poševni) spremeni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zelo preprosto: Ali se izgubi nadzor nad vozilom ali oblast nad vozilom (ali čemerkoli drugim)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je beseda notica enaka besedi novica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?
Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je beseda zlasti (kot prislov) tvorjenka. Če je, ali je izpeljanka iz predložne zveze ali je morebiti sklop. Besednovrstno je zlasti členek – ali to pomeni, da je v vsakem primeru rabe netvorjenka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zelo mi bo dobrodošlo vaše pojasnilo besedne zveze: Ali je pravilno, da govorimo in pišemo o anketnem vprašalniku? Bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o anketi ali bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o vprašalniku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prevajam knjigo o ultratriatloncu, ki se prehranjuje vegansko (samo z rastlinsko hrano) in mu torej rečemo − vegan ali veganec? V slovenskem prostoru se pojavljata oba izraza, zato res ne vem, kaj bi. SP trdi, da je vegan neobčevalni izraz za vegetarijanca(!). Zmedi torej ni videti konca.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik dž. Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom dž?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je izraz tabujski pravilen? V smislu tabujska tematika ali tabu tematika? Tabujska književnost?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.
Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?
Pozimi obujemo bombažne nogavice.
Stekleni kozarci se razbijejo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"
Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."
Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."
Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kaj je pravilno: enovit magistrski program ali enoviti magistrski program?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.
https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicinahttps://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozuhttp://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf
Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).
Kaj menite?
P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.
Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.
Če bralce razdelimo v tri kategorije – najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali se pravilno zapiše asistent evropskega poslanca ali asistent evropskemu poslancu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je opominjaj (*) ločilo? Obstajajo kakšna pravila?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Sem v zadregi oziroma v precepu, zato prosim za vašo strokovno pomoč. Ali je pravilneje mobilna aplikacija ali mobitelska aplikacija?
Ker gre za aplikacije, ki obstajajo na mobitelih, sem nekako proti uporabi besedne zveze mobilna aplikacija, saj sama beseda mobilen pomeni gibljiv/prenosljiv in se zato nekako nagibam k pridevniku mobitelski, saj le-ta izraža, da se beseda mobitelski jasno in glasno ter izključno nanaša na mobitel.
Ali je moja nagnjenost k pridevniku mobitelski upravičena/uveljavljena v naši, slovenski slovnici?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Rada bi vas vprašala katera je pravilna beseda GLODAVEC ali GLODALEC. Ker se ukvarjam z laboratorijskimi živalmi, ki spadajo v družino glodavcev in znanje prenašam tudi na študente, bi rada vedela katera beseda je pravilna: glodalci ali glodavci.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me ali je pravilno zapisano predzvita / pred zvita struktura?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je pravilno rak na želodcu ali rak želodca (ali oboje)? V SP in SSKJ so med ilustrativnimi primeri rak na želodcu, rak na dojki, rak na pljučih. Zdravniki uporabljajo rak dojke (mislim si, da je to po vzoru iz latinščine, tj. carcinom mammae). V Gigafidi je več primerov rak dojke kot rak na dojki in več primerov rak na želodcu kot rak želodca ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.
Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je pravilno zapisati dinozaverski ali dinozavrski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, če je slovnično pravilno Doba sebe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je prav sončev mrk/sončni mrk in zakaj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011
Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.
Lahko kako preverite za ujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je uporaba Vi z veliko začetnico res zastarela oz. celo napačna in se odsvetuje v primeru sporočila npr. profesorju ali nadrejenemu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Razmišljam o besedni zvezi visoka vrtilna frekvenca.
Zmotil me je pridevnik visok. Ne bi bilo bolje zapisati velika vrtilna frekvenca? Saj gre za več vrtljajev, večjo hitrost motorja. Po drugi strani pa lahko tudi višje število obratov.
Kateri pridevnik je torej bolje izbrati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je besedna zveza nekogaršnji avtomobil pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...
P. P.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Po kateri sklanjatvi se sklanja kratica SE (stratigrafska enota)? Ali pri sklanjanju dobi končnico ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.
Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:
Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.
Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.
Je ali pred vsako alternativo res potreben?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me kako pa je z uporabo nazivov v primeru, da moraš uporabiti samo ime ali samo priimek? Npr. da prijavljaš nekoga na neko konferenco, ki ne dopušča posebne navedbe naziva, želiš pa izpostaviti, da ima oseba naziv. Ali ga pripišeš k imenu ali k priimku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Poznamo množinske neštevne samostalniki (npr. možgani) in neštevne edninske samostalnike (npr. zrak).
Ali obstajajo mogoče tudi neštevni dvojinski samostalniki?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?
Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Mi lahko prosim, poveste, kako se pravilno zapiše facebook − z malo ali veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako se pravilno napiše urad za delo Ljubljana ali Urad za delo Ljubljana?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kateri od spodnjih zapisov je pravilen?
Najbrž obstaja še kakšna pravilna možnost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako je pravilno: Z Rogle in Term Zreče ... ali Z Rogle in iz Term Zreče ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Imam vprašanje: ali se delež nečesa povečuje ali povišuje? Če imamo podatke izražene odstotkovno, verjetno povišuje.
Kaj pa če rečemo na splošno: npr. delež kadilcev se povečuje/povišuje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:
Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega? Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali so tvorjenke, kot so polurni, dvomesečni, trimetrski, pridevniki ali števniki. Po njih se namreč vprašamo Kolikšen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Spoštovani, zanima me, ali je predlog beseda. Na primer, predlog iz. So predlogi besede? Hvala za trud in prijazen pozdrav.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
nasprotno, toda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.
oz.
Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.
Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.
Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako pravilno zapišemo ime Arboretum Volčji p/Potok? V SSKJ (pri iztočnici arboretum) sem zasledila, da se beseda potok piše z malo. Hvala za odgovor s pojasnilom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako pravilno poimenovati podzvrst narodno-zabavne glasbe, ki povzema izvajalsko tradicijo Ansambla bratov Avsenik, pri tem pa izvajalci niso Avseniki, ampak druge skupine. Je to Avsenikovslog ali avsenikovski slog narodno-zabavne glasbe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako je prav: Kakšne barve oči ima večina učencev?Katere barve oči ima večina učencev?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V SSKJ pod geslom spodbuditi piše ... vpis na tehnične šole. Menim, da je pravilno ...vpis na TEHNIŠKE šole.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kaj je pravilneje: uporabnostne ali uporabne lastnosti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako je s števnikoma bilijon in milijarda. Pomenita enako ali ne? V nekaterih virih sem zasledila, da je bilijon ameriško ime za evropsko milijardo, v nekaterih pa, da je eno 10^12, drugo pa 10^9. Kaj je torej prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Biti ali ne biti? Bi lahko rekli, da gre za (glagolsko) priredno besedno zvezo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V SSKJ je sicer navedena varianta bivolje mleko, ki tudi prevladuje v internetnih zadetkih, vendar se sprašujemo, ali ne bi bilo pravilneje bivoličje mleko, saj mleko daje samica, tej pa rečemo bivolica. Analogijo bi lahko tu iskali npr. v besedni zvezi osličje mleko (in ne oslovo mleko).
Največkrat ta pridevnik uporabljamo pri mocareli, pri kateri pa se je po drugi strani že uveljavila oblika bivolje. Kot zanimivost naj navedem še to, da Italijani v mozzarella di bufala uporabljajo žensko obliko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me zakaj se v zadnjih letih v množičnih občilih uporablja zgolj pridevnik nekdanji, medtem ko je pridevnik bivši postal že prava redkost. Imata različen pomen? Kdaj sta se prvič uporabila? Je izraz bivši še vedno del knjižnega zbornega jezika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Med pisanjem elektronskega sporočila v brskalniku v okolju Windows mi je sistem moj zapis besede Bretanja podčrtal z rdečo in predlagal zapis Bretanija. Sem preveril s Franom in je dal prav meni. A vendarle - domnevam, da si Google ali pa Microsoft črkovalnika za slovenščino nista sama izmislila, pač pa ga tako ali drugače dobila iz slovenskih logov, kar pomeni, da ima kdo pri nas drugačno mnenje kot Fran. Na Gigafidi ima (pravilna) Bretanja sicer 461 konkordanc, (napačna?) Bretanija pa tudi kar 252.
Kaj menite? Bi kazalo dopustiti obojno rabo? Po moje bi bila pisava Bretanija celo bolj skladna s sistemom slovenskega jezika, saj se imena držav in pokrajin pogosto končujejo na -ija, tudi tiste, ki se v izvirniku končujejo na -nja (kot Sardegna = Sardinija). Kaže, da je Bretanja (Bretagne) tu izjema.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V medijih spremljam rabo imena AstraZeneca. Nekateri govorijo o podjetju, drugi o cepivu, kar me zelo moti. Ali ni tako, da je podjetje AstraZeneca naredilo cepivo, ki ima drugačno ime? Kaj pa zapis? Nekateri pišejo Astrazeneca, drugi pa AstraZeneca.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako je prav. Se cepimo proti novemu koronavirusu ali protibolezni covid-19?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
S kolegi smo naleteli na dilemo o ustreznosti zapisa etnonima nemške jezikovne manjšine (Cimbri ali Kimbri) v severni Italiji, in sicer opažamo, da je v virih stanje izredno neenotno celo v strokovni literaturi. Zanimajo nas seveda tudi oblike za ustrezne izpeljanke.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
zanima me, kako je z vrinjenimi citati ali naslovi (v tem primeru), ki optično delujejo kot premi govor. Se pravilno piše (bodite pozorni na položaj vejice na koncu omenjenega naslova) ...
Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje,« ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.
ali
Po predavanju z naslovom »Cesar Avgust dve tisočletji pozneje«, ki se bo pričelo ob 15. uri, bo sledila pogostitev.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
»Poletna Termalna riviera z največjim zunanjim bazenskim kompleksom daleč naokoli omogoča zabavo za vse generacije. Na zimski Termalni rivieri odkrijte vodni raj s Savna parkom. Hotel ponuja možnosti tudi za poslovneže, ki se lahko družijo v Konferenčnem centru. Gostje se lahko razgibajo v Športnem centru.»
So velike začetnice pri termalni rivieri in konferenčnem centru v redu? Sta lahko zimska in poletna z veliko začetnico, termalna pa z malo? Ne vem, ali naj razumem kot občno ali lastno ime. Predvidevam, da je Savna park uradno ime. Gre za samostojne enote znotraj Term Čatež.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako se posloveni češko mesto, ki je v izvirniku Nové Město – Novo Mesto ali Novo mesto ali pa morda zapis ostane originalen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pozdravljeni, ali drži, da je slovenski izraz za črni led (ki te dni povzroča težave v Nemčiji) žled? Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik? Primer: delo v prid države ali delo v prid državi. Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: …*** 30 odstotkov popusta na hlače***. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.
Kaj vi menite o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Katera oblika pridevnika iz besedne zveze realni čas (angl. real time) je ustrezna – realnočasni ali realnočasovni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako se pravilno imenuje jeklo, ki je skovano iz mnogih plasti – damask ali damast.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali voščimo pripadnicam ženskega spola ob (mednarodnem) dnevu žena ali žensk? Zadnje se zdi bolj logično, vendar je raba mešana. Na Gigafidi dan žena prevladuje pred dnevom žensk, v zvezi z mednarodni pa je več zadetkov z ženskami. Kakšno je ozadje nastanka tega imena? So o vprašanju že potekale razprave? Vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pišemo omenjeno besedno zvezo (darwinovi ščinkavci) z veliko ali z malo začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali velja isto pravilo o izpustu končne pike tudi v primeru kombiniranega zapisa, ko gre za rimsko število in arabsko, primer: I. Poročilo I.1. Pregled uspešnosti I.2. Analiza I.2.1. Področja ALI zapišemo: I. Poročilo I.1 Pregled uspešnosti I.2 Analiza I.2.1 Področja
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kateri izraz je pravilen. Delivec ali delilecpravice? V SSKJ sta namreč oba izraza, zato, nisem prepričana, kateri je pravi za ta kontekst.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Uporaba rodilnika mi večinoma ne dela težav, a ko moram kaj napisati, se včasih znajdem v zadregi. Dal mu je vode in podobno nalil mu je mleka ali nalil je olja v cisterno.
Zakaj se v slednjih primerih uporablja rodilnik namesto tožilnika. Gre zgolj za izjeme? Ali obstaja kakšno pravilo, s katerim bi si lahko pomagal?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me pravilna pridevniška oblika v naslednji povedi: Podatke smo podali v obliki stolpičnih/stolpčnih diagramov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako zapisovati npr. poljske črke, ki jih v slovenski abecedi ni? Če zapišemo Lech Walesa namesto Lech Wałęsa, bi lahko torej »prosto po Prešernu« tudi w zamenjali z v, glede na to, da ga v slovenski abecedi ni. Sprašujem predvsem zato, ker opažam, da je ravno omenjeni priimek največkrat zapisan kar Walesa in da se poljska črka ł pri nas največkrat zapisuje kot l.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kakšna je pomenska razlika med besednima zvezama diplomska naloga in diplomsko delo (če sploh je kakšna). Sam se pri pisanju končnega izdelka, s katerim bom diplomiral, nagibam bolj k varianti diplomska naloga, me pa vseeno zanima, kaj je ustrezneje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prebiram besedilo o prvi svetovni vojni in opažam, da avtor piše Doberdobski Kras enkrat z malo začetnico, drugič pa z veliko. Pobrskala sem po spletu in tudi tam našla obe obliki. Podoben dvom se poraja tudi pri pisanju Doberdobske planote, enkrat z veliko, drugič z malo začetnico (doberdobska planota). Katera oblika je pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kateri izraz je ustreznejši: do kakšne mere ali do katere mere.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako je pravilno (podeljujemo npr. priznanje):
... za pridobljen naziv diplomirani fizik
ali
... za pridobljeni naziv diplomirani fizik.
Sta možni obe obliki? Hvala za vaš odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kaj je pravilno.
Bo modrost starejših pripomogla k boljšim medsebojnim odnosom? Bi morali ignorirati njegov slabi odnos? Ali: Bi morali ignorirati njegov slab odnos?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:
Kakšno pravilo je v veljavi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pred časom sem spraševal glede izgovarjave covida-19, zdaj pa dopolnjujem vprašanje še glede zapisa: najbrž lahko začnemo pisati poslovenjeno kovid, številko pa tudi brez vezaja, saj to olajša sklanjanje (kovida 19)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Lepo prosim za odgovor. Ali se donavska regija piše z veliko začetnico ali z malo? Bolj se nagibam k mali, a nisem prepričana. Tudi drugače mi zapis regij dela težave, po SP naj bi bila mala začetnica, v praksi opažam vse pogostejšo rabo velike začetnice ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kakšna raba besede pristop (v smislu načina reševanja problema) je najustreznejša? Je katera od oblik napačna ali se vse dopuščajo? V besedilih na spletu sem zasledila že vse tri možnosti.
Novi pristopi k raziskovanju zdravilnih rastlinNovi pristopi za raziskovanje zdravilnih rastlinNovi pristopi raziskovanja zdravilnih rastlin
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kakšna raba besede pristop (v smislu načina reševanja problema) je najustreznejša? Je katera od oblik napačna ali se vse dopuščajo? V besedilih na spletu sem zasledila že vse tri možnosti.
Novi pristopi k raziskovanju zdravilnih rastlinNovi pristopi za raziskovanje zdravilnih rastlinNovi pristopi raziskovanja zdravilnih rastlin
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:
to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Glede na pogostost obeh različic naslednjih nagovorov me zanima, kateri izmed njih je pravilen, v primeru, da se pridevnik nanaša na oba sledeča samostalnika. Drage dame in dragi gospodje. ali Drage dame in gospodje. Bi lahko rekli, da sta zaradi pogostosti uporabe pravilna oba ali gre zgolj za pogosto napako?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces. Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam. Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.
Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren. Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.
Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni? Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?
zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus 1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu 2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.
ETIMOLOGIJA: ↑barrique Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče barrique glej barík
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Na SLOTECH forumu sem zasledil zanimivo vprašanje, ali je pravilna oblika trojanski konj ali trojski konj. Zbegalo me je ker sem v Slovenskem slovarju eksonimov zasledil pridevniško obliko trojski. V SSKJ je zapis trojanski (konj). V kakšnem odnosu sta SSE in SSKJ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V kakšnem razmerju so različna imena jezer pod Mangartom: Klanški, Mangartski ali Belopeški jezeri? Ali v knjižnem jeziku uporabljamo vsa imena enakovredno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me kako bi bilo bolj pravilno ali sprejemljivo poimenovati: v igri dvojk ali dvojic, igra trojk ali trojic, četverk ali četvork. Gre za poimenovanje iger športnega balinanja. Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V praksi je pogosta raba različice dvomilijonski, pravopis pa navaja različico dvamilijonski. Zanima me, ali je prva različica napačna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako je z besedo življenje, kadar gre za življenje več ljudi. Primer:
Načelo sorazmernosti mora imeti instrumentalno moč, ki daje smisel abstraktnim zakonskim zahtevam in prepovedim pri vsakdanjem oblastnem poseganju v življenja ljudi.
A bi moralo pisati: /.../ poseganju v življenje ljudi?
Podoben primer je tudi "dno jezera":
Dna kotanj so uravnana z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovih dnov in na odlaganje poplavnega sedimenta.
A bi morala biti beseda dno v ednini? Primer:
Dno kotanj je uravnano z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovega dna in na odlaganje poplavnega sedimenta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako bi se pravilno napisal tak (izmišljen in pretiran) primer: Oseba(e), ki ne izpolnjuje(jo) tega/teh pogoja/ev, se napoti(jo) na Ministrstvo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.
Kaj vi menite?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako je pravilno: ex-tempore, ex tempore, extempore ali ekstempore? Vem, kaj pravi pravopis, ampak raba je pa vse prej kot enotna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me kateri izraz je ustreznejši figa ali smokva. Kateri v slovenščini starejši, kdaj in od kod sta prišla k nam in ali je izraz smokva ljudski ter kje ga preprosti ljudje uporabljajo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, zakaj je pravilno figova marmelada, in ne figina, saj je samostalnik figa ženskega spola.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kakšna je pravilna raba gasilni oz gasilski dom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Izraza gimnastičarka ni v SSKJ in ne v pravopisu. Izraz mi je zelo blizu in se mi je do zdaj zdel povsem ustrezen, ker se v praksi redno uporablja. Zato me zanima, kaj je z njim "narobe". Kako torej ustrezno poimenujemo športnico, ki se ukvarja z gimnastiko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je beseda oproščen v spodnjem stavku del glagola ali je pridevnik. Po moji logiki bi moral biti pridevnik, ker se vprašamo kakšen. Je pa res, da je deležnik neosebna glagolska oblika. Kako bi torej besednovrstno določili besedo oproščen?
Zapornik je oproščen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Glagol v ednini ali množini?
Pri nas je ogroženih ali so ogrožene več kot štiri petine vrst dvoživk in polovica vrst plazilcev.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je v navedenem stavku za številko pika ali je ni. Kljub 87 letom je še vedno zelo aktiven.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.
Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako uporabiti besedno zvezo: goba šitaka ali goba šitake?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me ali po slovenskem pravopisu moramo kotar pisati z veliko začetnico? Vidim da večina tako piše, čeprav mislim da je to absolutno nepravilno in meni osebno zelo moteče, še posebej zato ker sem od tam doma. Kotar sigurno ni izvedeno od lastnega imena, da bi se pisalo z veliko začetnico, ampak je nekoč v zgodovini označeval nekakšno manjšo upravno enoto, torej bi se enako kot v npr. krajina v Bela krajina moral pisati z malo začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kakšne začetnice naj uporabim pri Gradu Brežice in Viteški dvorani, ki je del omenjenega gradu? Prav tako ne vem, ali naj pri vodovodnem stolpu, ki je simbol mesta Brežice, uporabim veliko začetnico. Kaj pa pri hidroelektrarnah Brežice, Boštanj, Blanca itd., ki spadajo pod družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosim za pomoč pri oblikovanju navodila: Prosimo, da vrnete gradivo na svoje mesto. Ne bi bilo pravilno na njegovo mesto?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pri lektoriranju besedila je prišlo do nesoglasij pri uporabi predloga "na"/"v" za naselje Tunjiška Mlaka. V leksikonu Slovenska krajevna imena in v Amebisovem Pregibniku je navedeno, da gremo "na Tunjiško Mlako". Domačini pa pravijo, da gredo "v Tunjiško Mlako". Izvedena je bila tudi anketa, ki jo lahko vidite tukaj. Ta potrjuje ustno raziskovanje, da se med domačini uporablja "v Tunjiško Mlako". Kaj svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katero poimenovanje je primernejše za drevo Psidium guajava in njegov sadež, saj se uporabljata dve poimenovanji, in sicer guava in gvajava.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Za tvitno ključno besedo se v slovenskem okolju uporabljajo izrazi hashtag, hešteg ali ključnik. Ker je tudi na RTVSLO vse pogosteje slišati #ključnik in tako pišejo in govorijo tudi na Zavodu RS za šolstvo, me zanima vaše mnenje. Sem brskal po že odgovorjenih jezikovnih vprašanjih SAZU, a iskalnik ni našel nobene od navedenih besed.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali pravilno zapišemo hladno stiskano olje ali hladnostiskano olje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Je pravilno Yogyakarta ali Džogdžakarta (Indonezija)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
A je pravilno pisati Excel ali excel oz. Word ali word?
Primer 1: Za pisanje uporablja Word/word.
Primer 2: Podatke vnesi v Excelovo/excelovo datoteko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V zvezi z vašim odgovorom https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/972/pisanje-imen-konvencij-listin-dogovorov-ipd me zanima, kako pa je z veliko začetnico pri »edninskih« konvencijah, na primer P/palermska konvencija, B/barcelonska konvencija, B/bernska konvencija. Poseben problem je D/dunajska konvencija, saj je teh več in urejajo različna področja. Če bi šlo za privzeta imena, bi konvencije pisali z veliko začetnico, drži? Kdaj pa vemo, ali gre za privzeto ime ali ne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me , kakšen je pravilen zapis: Zlato Polje ali Zlato polje. Včasih so bila tu dejansko le polja, danes pa je tudi naselje. Se ohrani starejši zapis ali je treba oboje pisati z veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?
Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali se napiše ime ribe (v angleščini piranha) pirana ali piranja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me kaj pravilno: Magičen Koper ali Magični Koper? Besedno zvezo bi uporabili za sklop prazničnih prireditev in dogodkov v času od novembra do januarja. Torej kot ime sklopa prireditvenega dogajanja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.
Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali imamo veze ali zveze z nekom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prevajam precej besedil iz nemščine o Industriji 4.0. V slovenski literaturi nekateri v besedilu pišejo ta pojem z veliko začetnico, nekateri z malo. Kaj svetujete vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Na spletu lahko v velikem številu zasledimo izraze kot so Invazija na Ukrajino, Invazija na Afganistan, Invazija na Normandijo idr., ob pogledu na Fran pa v definiciji gesla invazija piše, da je to »vdor vojaških sil ene države V drugo«, torej ne »NA drugo«. Podan je tudi primer Invazija v Normandiji. Zanima me, kateri zapis izmed naslednjih je ustrezen oz. pravilen:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kateri glagol in posledično tudi samostalnik je najbolj primeren v zvezi z letnim dopustom? Izrabiti/porabiti/koristiti/izkoristiti letni dopust oz. izraba/poraba/koriščenje letnega dopusta. Na primer v zakonodaji se uporablja termin izraba letnega dopusta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako poimenovati ladjo, namenjeno križarjenju. V jezikovnih priročnikih križarka označuje vojno ladjo. Kako torej poimenovati ladjo, s katero se odpravimo na križarjenje? Je to ladja za križarjenje (oz. kaj drugega) ali se je tudi v knjižnem jeziku zanjo uveljavil izraz križarka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V virih opažam dve obliki iste besede, zato me zanima, katera beseda je pravilna glede na jezikovna pravila, skorjoder ali skorjeder. Gre za vrsto glive, ki raste na lesu, latinsko pa se imenuje Hypoxylon.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je pravilno srcelom ali srcolom. Sklepal bi, da mora za glasovi, ki poznajo preglas (c č ž š j), biti medpona -e-, a glede na besedo picopek, ki jo najdemo tudi v pravopisnem slovarju, to očitno ne drži povsem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Moje vprašanje se nanaša na rabo besed raje oziroma rajši. Katera je pravilnejša izbira? Primer: Mamo imam raje/rajši od očeta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Katera od zvez je ustreznejša?
Objavil je oglas o pomoči na domu.Objavil je oglas za pomoč na domu.
Je mogoče, da sta ustrezni obe, le da imata različen pomen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Dobivamo prihodke iz ali od davkov, javnih sredstev, taks ali morda iz naslova davkov, javnih sredstev …?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Velikokrat kje zasledim primere, »proti doplačilu vam nudimo voden ogled«. Proti doplačilu se mi zdi čisto napačno. Je pravilno za doplačilo ali ob doplačilu ali oboje? Zakaj se izogibamo besedi nuditi in s čim jo nadomeščamo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Opazila sem, da se uporabljata obe zvezi v/na destinaciji. Katera je pravilna ali morda kar obe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je v naslednjih primerih ustreznejša raba predloga z ali ob:
V SSKJ-ju sem ob omenjenem glagolniku zasledila primere rabe z obema predlogoma, tako da sem zdaj v dilemi, katerega uporabiti.
Predvidevam, da bi raba predloga z v danih primerih izražala način, raba predloga ob pa pogoj. Raba katerega predloga oziroma pomena je torej ustreznejša? Ali bi lahko zvezo s predlogom ob prav tako uporabili za izražanje načina? Ali bi bilo ob rabi predloga ob (v pomenu izražanja pogoja) pred danimi glagoli primerno uporabiti še besedo lahko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kaj je pravilno: oseba se zaposli na delovno mesto zdravnika ali oseba se zaposli na delovnem mestu zdravnika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosil bi za razlago situacije, kjer nisem prepričan, ali naj se uporabi besedno zvezo v luči ali vokviru. Primer je naslednji:
ali
Še dodatna razlaga: na ponedeljkovi seji predsedstva določene organizacije je med drugim tekla razprava o vandalizmu v okolici stavbe, kjer ima organizacija prostore. Eden od članov organizacije je nato naslednji dan odgovorno osebo v organizaciji obvestil o dogajanju v okolici te stavbe.
Prosil bi, če mi lahko poveste, katera besedna zveza je v tem primeru točna za uporabo in zakaj je to tako.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Nisem povsem prepričana, kakšen je pravilen zapis. Je torej takole pravilno? Predvsem me zanima, ali se zapisuje iz večinskih šol ali z večinskih šol. Primer je takšen: Število otrok, ki so se iz večinskih OŠ prešolali na OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško.
Pa še tole. Potek: Sedimo v krogu na stolih. Eden od učencev stoji na sredini. Ta oseba reče: »Nikoli še nisem« in doda konec stavka (na primer: »Nikoli še nisem jedel brokolija.«). Vsi, ki so to že počeli/videli/slišali …, morajo vstati in zamenjati stole.
Je tako okej ali so potrebne ... za Nikoli še nisem v narekovajih?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Velikokrat zasledim rabo besednih povezav naslednji, prejšnji, prvi z besedami dan, jutro, večer v rodilniku, npr. Naslednjega dne smo šli na daljše potovanje. Menim, da je pravilno: Naslednji dan smo šli na daljše potovanje. Ali se motim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Vprašal bi, ali je v naslednjih primerih potrebno uporabiti rodilnik ali tožilnik.
1. Pomembno je zagotoviti, da študenti zadevnih oseb ne označijo kot nevedne/nevednih.
2. Kupci ne bi smeli biti prisiljeni predložiti pogodbe/pogodb (množina).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je pravilen zapis
ali
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako pravilno izgovorimo 1 ‰. En promil ali en promile.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me pravilna raba in razlika med enkrat več in dvakrat več. Kaj uporabimo, ko želimo povedati, da imamo nečesa dvojno količino? Na primer imamo 6 skupin in 12 vrečk, torej enkrat ali dvakrat več?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, če je beseda puberteta obravnava kot termin, glede na to da je v slovarskem sestavku ne najdemo v terminološkem gnezdu, ampak ima le posamezne kvalifikatorje pred razlagami?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Imam dve vprašanji v povezavi s trenutnimi razmerami.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kakšno je vaše stališče do dileme volilec/volivec?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pri pripravi doktorske disertacije o kapucinski arhitekturi sem naletela na problem: Nekdanja Štajerska kapucinska provinca je obsegala ozemlje Notranje Avstrije. Njen arhiv je bil nazadnje v Celju. Ali je bil tam provincijski ali provincialni arhiv nekdanje Štajerske kapucinske province?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Z željo po prednostni uporabi domačega izraza, kadar ta obstaja, pomen izraza socialen, pa tudi glede na najmanj nekaj opozoril na pomen že opredeljenega izraza socialna distanca (npr. v sociologiji): https://val202.rtvslo.si/2020/03/virus-odganjajmo-s-fizicno-razdaljo-in-socialno-blizino/ ali https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/je-karantena-nasa-druzbena-pokrovka/521941 vas lepo prosim za razlago, zakaj tega izraza, ki dejansko pomeni "varno" fizično oziroma telesno razdaljo (v pomenu izogibanja nenujnim stikom) med osebami, ne bi slovenili: možnosti so: telesna razdalja, medsebojna oddaljenost, tudi besedna zveza s pridevnikom fizičen bi bila najbrž boljša - fizična razdalja, oddaljenost ipd.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosim za pomoč pri dilemi: Zgornjesavska dolina ali Gornjesavska dolina. Vesela bi bila pojasnila, kaj je bolje oz. pravilno. Najlepše se vam zahvaljujem za vaš čas in odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je ustrezen zapis oddaljen dostop ali oddaljeni dostop – gre za način dostopanja do elektronskih virov. Je to vrsta ali lastnost dostopa?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kaj je bolj pravilno, umetniška ali umetnostna galerija? Glede na SSKJ je pravilno oboje, tudi Gigafida najde obe zvezi – sicer je več zadetkov za umetnostno galerijo, a je to mogoče pripisati virom, ki se nanašajo na Umetnostno galerijo Maribor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali se pravilno reče na zavarovanem območju narave ali v zavarovanem območju narave.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me tale primer: Poročilo lahko jutri zjutraj prinesete sem. Je povedek prinesete, lahko pa prislovno določilo načina? Ali je povedek lahko prinesete? Lepo bi vas prosila odgovor z obrazložitvijo. Prosim vas pa še, če lahko na koncu določite vse stavčne člene omenjenega stavka.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Vem, da se je o teoriji tega vprašanja pravzaprav že pisalo, pa vas vseeno prosim za pomoč, saj primeri niso uveljavljeni. Gre za tvorbo vrstnih pridevnikov ob besedi olje pri naslednjih rastlinah: čija, kamelija, kvinoja, lubenica, marula, moringa, pasijonka, šoreja, virola.
(čijino — čijevo olje, kvinojino — kvinojevo olje ...)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako zapisati ime olja, ki se ga pridobiva iz makadamije: makadamijevo ali makadamijino?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov, ki se končajo na -ka: paprika – paprikin, papričin, paprični ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V strokovni literaturi vidim, da govorijo o pogonu na prednja in zadnja kolesa. Ali ne bi morala biti v teh primerih uporabljena dvojina, torej pogon na prednji in zadnji kolesi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Je pravilno svetovanje o nečem ali iz nečesa ali oboje, npr. svetovanje o vastuju ali svetovanje iz vastuja. Kaj pa vastu svetovanje, vastujsko svetovanje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako je s sklanjanjem krajevnega imena Šentjurij, rojstnega kraja Toneta Pavčka. Slovnično je pravilno v Šentjuriju na Dolenjskem, a se je pri krajanih ustalila raba v Šentjurju na Dolenjskem. Zanima me, kateri zapis je pravilen.
Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me pravilna uporaba. Njegova izgovorjava je pravilna ali ... izgovarjava je pravilna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Lepo pozdravljeni, sam sem proti besedi računalnikar, saj mislim, da je neustrezna. Poklic je računalničar, saj imaš opravka z računalniki in ne z računanjem.
Kakšna pa je raba besede računalnikar oz. računalničar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pozdravljeni, zanimam me, ali je pravilno poimenovanje za človeka, ki upravlja s svetilniki: svetilničar ali svetilnikar. Nenavadno pa se mi zdi tudi uveljavljeno poimanovanje za posadko, ki biva na svetilniku in upravlja svetilnik: uveljavljeno poimenovanje je namreč svetilničarska posadka. Ali predlagate kakšno bolj ustrezno poimenovanje, npr. svetilniška posadka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Navajena sem na zdravniški in zobozdravniški pregled. Vse več pa se uporablja tudi zdravstveni in zobozdravstveni pregled. Ali je oboje pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kakšen je pridevnik iz samostalnika vrtec.
Npr. vrteški/vrtčevskiotroci, dogodki ...
Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosim tudi za razlago, zakaj je sladoled jagodov in ne jagodni (v delovnem zvezku za slovenščino, 2. razred). Če je sladoled iz sivke, a je potem sivkov? (Podobno: limonov/limonin.) Kje najti merodajno pravilo/razlago?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako zapišemo pravilno prvo tožena stranka ali skupaj prvotožena?
Ali finančnoračunovodski sektor ali finančno računovodski sektor?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je beseda tretjo v stavku Izgubil sem tretjo vstopnico. pridevnik? Prosila bi za razlago.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je v povedi Prireditev poteka od leta 1980 števnik 1980 glavni ali vrstilni. Po njem se vprašamo z vprašalnico »od katerega leta« in bi tako moral biti vrstilni, ampak se mi dvom poraja zato, ker ni na prvem mestu (pred samostalnikom, na katerega se navezuje).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera od sledečih rab je ustreznejša: vodeči ali vodilni tekmovalec ter ali je raba limonov sok ustrezna (glede na to, da sem jo zasledila v knjigi z recepti).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?
Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?
Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.
Katera oblika je ustreznejša?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Je za d.d. vejica ali ne?
Družbo Mercator, d.d. sem skupaj s kolegicami in kolegi vodil ...
Družbo Mercator, d.d., sem skupaj s kolegicami in kolegi vodil ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:
Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.
Kakšno je vaše stališče?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali pišemo z roko, ročno, na roko ali na roke? Minule dni sem slišal vse naštete rabe. Katera je prava in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V odgovoru na vprašanje »Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«?«, sem v dilemi kateri izraz je pravilen oziroma kakšna je razlika.
Torej v 1. primeru avtentifikacijski v 2. primeru pa je avtentikacijski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me razlika med družabnim in družbenim omrežjem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Mislim, da je pravilno:
Prosim za vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
So razmere epidemiološke ali epidemične, ko govorimo o tem, kakšno je trenutno stanje zaradi covida-19? Npr.: Zaradi slabih epidemioloških/epidemičnih razmer veljajo posebni ukrepi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.
Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.
Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kaj je pravilno: Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kar ste si izbrali.Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kaj ste si izbrali.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Vljudno prosim za pomoč glede pravilne besedne zveze: ali je pravilno »kupovati na spletu« ali »kupovati po spletu«?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kateri naziv je pravilen – magistra ali magistrica farmacije?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Je pri označevanju stanovalcev domov starejših ustrezen izraz nepokretni ali bi bilo bolje reči negibni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je prav napisati Palestinska ozemlja ali palestinska ozemlja? Je to zemljepisno lastno ime ali pa gre zgolj za občno ime oziroma vrstno ime, kot na primer ozemlja Palestine? V besedilnem korpusu Gigafida se v večini primerov piše z malo začetnico, je pa tudi z veliko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kakšna je razlika med izrazoma raba in uporaba?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.
Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".
Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".
Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Če profesionalni športnik trenira neki šport (za katerega dobi plačilo) in gre na trening. Kateri je pravi izraz za neprofesionalnega oziroma rekreativnega športnika? Ali ima takšen športnik trening ali vadbo ali ima rekreacijo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je pravilno tubulni ali tubularni – tubulni ali tubularni adenom (zgrajen iz tubulov)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je pravilno vijolična ali vijoličasta barva? Sta to pravzaprav sinonima?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera oblika (»zaščitna« ali »zaščitena« blagovna znamka) je pravilna oziroma ali sta izraza sploh sopomenki ali označujeta dva različna pojma.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me pravilna uporaba pridevnika, ki se na naša na tolkala. Torej, gre za tolkalni ali tolkalski orkester/festival/večer/kvartet/razred? Za tolkalno ali tolkalsko delavnico/kompozicijo/šolo? Da pa preverim še: pravilen izraz za osebo, ki igral tolkala, je tolkalec/tolkalka (in ne tolkalist, tolkalistka).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je v spodnjem primeru prislovno določilo časa podredno zložen stavčni člen ali ne? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?
Danes teden me ne bo v službo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, zakaj pri razlagi besede moški piše, da je človek moškega spola, pri besedi ženska pa, da je oseba ženskega spola. A ženska ni človek?!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kaj je prav: odporen na kot npr. v povedi Les je odporen na glive razkrojevalke. ali odporen proti, poved bi se v tem primeru glasila Les je odporen proti glivam razkrojevalkam. Enako velja za zvezi Odpornost na in Odpornost proti. Pri svojem delu se vsakodnevno srečujem z lektoriranjem (sicer s strokovnim, vsebinskim, a ob tem skušam skrbeti tudi za čim lepši jezik) diplomskih nalog študentov in zelo vztrajno uporabljajo Odporen na in Odpornost na. Mislim da to ni prav, tudi SSKJ govori le o zvezi s predlogom proti, razen v enem primeru, ko govori o odpornosti na upogib. Sicer pa zvezo odpornost na uporabljajo vsepovsod, še posebej pogosto v oglasih v medijih, npr. Naša streha je zanesljivo odporna na točo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me glede besede blog ali spletnik. Katera je v našem prostoru bolj v uporabi oziroma bolj pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali določena stvar ali ideja nekam spada (to se mi zdi po občutku primernejše) ali sodi (težava z dvojnikom soditi tekmo)? Hvala in lep pozdrav.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je oznaka svetovni splet res potrebna in kdaj ali je bolje, da jo vedno zamenjamo s preprosto – splet?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Gojitelji in kuharji večinoma vztrajajo pri izrazu šparglji, zato me zanima, kateri izraz je ustreznejši oziroma kakšna je razlika med njima.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako je prav: mankati ali manjkati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kaj je pravilno: rok uporabe ali rok uporabnosti zdravila?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kaj je pravilno oz. ustreznejše: ... mi ne daje pravice, da ga kakor koli nadzorujem. Se piše skupaj ali narazen?
kakorkoli ali kakor koli
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali se pravilno zapiše kaj je tu zanimivega (nenavadnega, lepega) ali kaj je tu zanimivo (nenavadno, lepo)? Meni bolje zveni kaj je tu nenavadnega, a se mi zdi, da to ni prav. Po neki logiki samostalnika bi bilo vprašanje verjetno kaj je tu lepo in odgovor tu ni nič lepega. Kaj pa če bi tam sicer bilo nekaj lepega? Bi bil potem odgovor tu je dosti lepega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosim za vaše mnenje glede pravilnosti zapisa "bivanjska kvaliteta", ki je uporabljen v besedilu "politično in kulturno središče Vipavske doline z visoko bivanjsko kvaliteto v mestu in na podeželju". V SSKJ take besedne zveze namreč nisem našla in zato sklepam, da je pravilno zapisati "kvaliteta bivanja".
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako je prav: strižemo ali režemo s škarjami?
Nekateri strokovni delavci so mnenja, da je pravilno, ko rečemo, da nekdo striže s škarjami in ne reže (njihova razlaga je ta, da režemo z nožem in strižemo s škarji). Meni se zdi, da strižemo takrat, ko nekaj želimo npr. krajšati (papir, blago, lasje ali trava).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:
Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)
V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:
[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)
Nekako enako pravi tudi v 147. točki:
[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)
Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.
Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Glede na precej različna izražanja s strani medijev, šolskih ustanov in tudi odgovornih na ministrstvu me zanima, ali je pravilno delo na domu ali delo od doma.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Opažam, da se v literaturi uporabljata strokovna izraza: etnocentrističen in etnocentričen. V Gigafidi sem našla 18 zadetkov za etnocentrističen in 132 zadetkov za etnocentričen. Ko sem iskala zadetke *centričen in *centrističen v slovarju na Franu, sem našla precej več besed z uporabo *centričen. Toda ker gre za uporabo besede v strokovnem besedilu, ne bi rada uporabila napačne besede, zato me zanima vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kaj je pravilno: genski ali genetski test/material/značilnosti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kaj od tega je pravilno: kompetenten ali kompetenčen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Želela bi vprašati, če je pravilen zapis kvartet kitar ali kitarski kvartet.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ponekod zasledimo npr. Nalijmo si čistega vina. Velikokrat pa slišimo, natočil ti bom kozarec vina. Kaj je bolj ustrezno. Naliti ali natočiti? In kdaj je ustreznejša oblika rabe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Vedno sem trdil, da je pravopisno edino pravilno os x in podobno, danes pa me je kolegica začela prepričevati, da to ni res. Sploh ne v tehničnem pisanju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Glede na to, da se v medijih uporabljata obe različici, me zanima, ali je raba besede preboleli v vlogi samostalnika pravilna. Torej, namesto izraza prebolevnik. Največkrat se pojavlja kot del pogoja PCT (prebolevniki, cepljeni, testirani).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.
V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Je prav vreči oziroma spravitiiz ali stira?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kateri predlog uporabljamo v zvezi z glagolom tekmovati. Primer: Podeljujemo priznanje Janezu Novaku za sodelovanje na tekmovanju v atletiki ter za sodelovanje na tekmovanju iz slovenščine.
Je zapis pravilen? Obstaja kakšno pravilo, da se pri športnih tekmovanjih uporablja predlog v, pri ostalih pa iz? Tudi uradni naziv tekmovanja za Cankarjevo priznanje je tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Glede na to, da za tem tekmovanjem stojijo jezikoslovni strokovnjaki, sklepam, da je uporaba predloga iz pravilna ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V pogodbah večkrat vidim napisano: "... izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moško in žensko slovnično obliko." Je '(moška/ženska) slovnična oblika' ustrezen (obstoječ?) izraz ali bi ga bilo bolje popraviti npr. v 'obliko za moški/ženski spol'?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako je najbolj ustrezno?
Znanje bomo preverjali:
Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako se v slovenščini pravilno napiše glavno mesto Združenih arabskih emiratov – Abu Dhabi ali Abu Dabi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V pogovornem jeziku ljudje pogosto uporabljamo besedo bolana namesto bolna (za žensko obliko, pri moški bolan nimamo težav). Zanima me ali je različica bolana sploh pravlina in dovoljena za uporabo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera uporaba besede dalj je pravilna. Npr..
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Že nekaj časa me mučita glagolski obliki deaktivirati in dezaktivirati bombo. Slednjo so uporabili pri poročilih na RTV, in sicer: "Strokovnjaki dezaktivirali bombo." Sam bi tu avtomatsko napisal deaktivirali bombo, zato me zanima, zakaj so uporabili obliko dezaktivirati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Je človek z disleksijo disleksik ali dislektik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V knjižnem jeziku je pravilna raba do tja, saj s prislovom tja odgovarjamo na vprašanje Kam?, s tam pa na vprašanje Kje?. Torej:
Je pa že v SSKJ zapisana tudi raba tam v pomenu 'tja', ki je označena kot narečna. Iz narečij nato prehaja tudi v zapisana besedila, saj jo v Gigafidi 2.0 v zvezi do tam najdemo 664-krat, kar pa je bistveno redkeje kot bolj knjižna zveza do tja s skoraj 4000 pojavitvami.
Na pogostost rabe do tam verjetno vpliva tudi nasprotna zveza od tam (morda prek od tam do tam, kjer oblika od tam do tja v korpusu ni izpričana), ki pa odgovarja na vprašanje Od kod?.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Katera besedna zveza je pravilna ali ustreznejša v spodnji povedi? Ali sta obe možnosti pravilni?
V vasi Leše sta dve cerkvi, ki stojita ena poleg druge ALI druga poleg druge.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosim še za odgovor: Franc ima sestro.
Ali je ona Franceva ali Francovasestra?
V govoru naše okolice se sliši Francovasestra.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Za starocerkvenoslovansko besedo igumen v pomenu ‘predstojnik samostana v pravoslavni cerkvi’ smo v SSKJ-ju našli slovensko ustreznico pod geslom íguman. Za slovenščino predlagamo ustreznejšo obliko igúmen. Besedo smo oblikovali po analogiji s samostalnikom katehúmen, iz stare grščine [katechúmenos]. Gre namreč za starogrški [hegúmenos], medialno-pasivni prezentov particip na -. Geslo íguman je neustrezno, saj je beseda izposojena iz srbščine, kar dokazujeta umik naglasa in a-jevska vokalizacija zadnjega soglasnika (iz gr. ), ki je bil v srbščini reinterpretiran kot etimološki polglasnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Večkrat se srečujem z besedo vijak imbus, ključ imbus, zasledim pa različno napisano enkrat imbus, drugič inbus, torej katera beseda je prava? Imbus vijak ali inbus vijak?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako je prav: Išče se Uršo Plut ali Išče se Urša Plut? Ali slednje ne pomeni, da Urša Plut išče samo sebe?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ko se zjutraj zbudimo in ne vstanemo takoj. Ali gremo spat naprej ali gremo spat nazaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Katera množinska oblika je pravilna: joške ali joški?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Slovenski pravopis pri besedah KATOLIK, KATOLIKINJA opozarja na ustreznejši oznaki KATOLIČAN, KATOLIČANKA.
Zakaj je ta par besed bolj slovenski?
Sta izraza "katolik, katolikinja" zgolj slepa prevoda tujk (madž.: katolikus; ital.: cattolico; nem.: Katholik; angl.: catholic; franc.: catholique; srb.-hrv.: katolik; špan.: cato'lico ...)?
Zakaj se je v slovenščini pojavil izraz KATOLIK in kdaj je začel konkurirati KATOLIČANU?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Razmišljam, iščem po spletu, a odgovora ne najdem. Gre za dilemo, ali sta pravilni obe obliki in zakaj oz. katera je priporočljivejša:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Čeprav smo še vedno razdvojeni, ali smo Kočevarji ali Kočevci (sama nikakor ne pristajam na novo ideološko poimenovanje), se je pojavila nova dvojnost. Namesto besede Kočevska (pokrajina s svojo upravno ureditvijo) se je po volji nekaterih »eminentnih« posameznikov pojavilo poimenovanje Kočevsko. Tako se npr. v občinskem glasilu Kočevska pojavi naslednja zmeda s tem poimenovanjem:
*Koordinator iniciative Aktivna Kočevska se sprašuje: »Bo Kočevsko postalo zverinjak in rezervat?«
Prav teh jezikovnih nedoslednosti je vse več in vsaj zame je tako nepotrebno maličenje jasnega poimenovanja nepotrebno. Imam prav ali sem pretirano jezikovno občutljiva?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako je prav: Kulturni dom ali kulturni dom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Na zavoju znamke Bio natura, ki sem ga nedavno kupila, piše »Bio kvinoja«, medtem ko se v angleški verziji na istem zavoju pojavlja zapis »Quinoa«, v ruski in makedonski različici pa je v ime v cirilici pravilno fonetizirano kot »kinoa«. Zakaj se torej v slovenščini vsiljuje povsem napačna izgovorjava?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali v slovenščini uporabljamo pridevnik mast(e)rski? V SSKJ je naveden samo samostalnik master, zgled pa: Na fakulteti so uvedli dvoletni master.
Ali se v pridevniku mast(e)rskie ohrani ali izpade? Hvala za odgovore.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V zadnjem času opažam nedosledno pisanje matere Tereze/Terezije. Mater Terezijo pišejo na RTV SLO, Delu, Ognjišču, drugi mediji pa uporabljajo ime Tereza ali Terezijo (mešanje zapisov). Kaj je bolj ustrezno in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Katera oblika stavka je pravilna:
Ne bom sugeriral, katero obliko uporabljam sam oz. katera se mi zdi edina logična, vendar pogosto slišim uporabljeno tudi alternativno varianto, kar je v meni v zadnjem času vzbudilo dvom o pravilnosti lastnega izražanja. Prosil bi tudi za argumentirano podkrepitev odgovora in/ali protiargumente alternativi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Katera raba je ustreznejša oziroma pravila V Socerbu so obiskali Sveto jamo ali NA Socerbu. Ustavili so se V Socerbu ali NA Socerbu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je bolj primerna beseda okoljski ali okolijski. V pravopisu je beseda okolijski, vendar je v SSKJ2 ni. Katero besedo priporočate vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V konteksu pisano PARK TIVOLI, se piše park z malo začetnico ali se motim? Npr. Otroci so šli na sprehod v park Tivoli.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Po Franu naj bi se pač pisalo pravzaprav, to je, skupaj.
Toda zdi se mi, da sem nekje zasledil, da po splošnem pravilu naj bi se sestavljenke, kot je sporna, pisale narazen, če je le mogoče. Za konkretno besedo (prav za prav oz. pravzaprav) pa sem menda pred kratkim slišal, da je pravilno, da se piše narazen (prav za prav).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pred dvemi leti. Pred dvema letoma. Kaj je pravilno???
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
SSKJ ima za pridevnik pretvorben primer pretvorbna pravila in pretvorbna slovnica, Pravopis pa pretvorbena slovnica. Sta pravilni obe obliki?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je prav npr. prihraniti stroške ali pa mogoče prihraniti pri stroških?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kot Civilna iniciativa Reši sotočje se trudimo za ohranitev sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke. Glede na to, da gre za sotočje dveh Sav, nas zanima, kako je bolj prav
Sotočje Sav ali Sotočje Save in ali lahko v stavku pišemo Sotočje z veliko, glede na to, da gre za zelo pomembno območje v Sloveniji, ki se ga premalo zavedamo.
Sotočje Sav(e?) na Lancovem pod Radovljico je stičišče naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena, ključna točka slovenskega prostora, antipod Triglavu s kulturno-zgodovinskim in simbolnim pomenom za slovenstvo. Zaradi neprecenljivega pomena Sotočja na lokalnem in državnem nivoju kot tudi širše ga je treba zaščititi pred pozidavo in dokončnim uničenjem. V javnem interesu vaščanov, krajanov občine Radovljica in vseh ljudi in turistov je, da ga ohranimo v čim bolj naravni podobi! Ne gre le za turizem »ja ali ne«, temveč za našo skupno pravico dostopa do rek. Glede na njegov širši pomen bi morali vsi imeti prost, spoštljiv in miren dostop, v poklon prednikom, naravi, okolju in svoji duši!"
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Primer: Prekomerno uživanje alkohola vam škoduje/škodi.
Katera oblika glagola je pravilna/pravilnejša?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kot že naslov teme pove, me zanima, kaj je pravilno. Morda oboje?
Delam troizmensko/triizmensko delo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kaj je boljše univarianten, bivarianten, multivarianten ali univariaten, bivariaten, multivariaten?
V Gigafidi je zadetkov za obliko brez -n- več (6, 21, 36) kot z -n- (/, 13, 31), še bolj očitno pogostost oblik brez -n- je ugotoviti na spletu. Toda kronološko se mogoče kaže vedno večja sprejemljivost oz. jezikovna pravilnost oblik z -n- (temelječe na pridevniški podstavi varianten).
multivariatenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariaten&SearchIn=Allmultivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariatna&SearchIn=Allbivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=bivariatna&SearchIn=All
IN:
multivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivarianten&SearchIn=Allbivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=bivarianten&SearchIn=Allunivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=univarianten&SearchIn=All
univariatne, bivariatne, multivariatne:
bivariantne, univariantne, multivariantne
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V strokovni literaturi srečujem obe poimenovanji: nekateri kolegi upravljajo tveganja, drugi upravljajo s tveganji (upravljanje finančnih tveganj, upravljanje s finančnimi tveganji). Prosim za pojasnilo, katera oblika je prava oziroma katera je sprejemljivejša.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me kateri izraz je pravilen usesti se ali usedeti se.
Primer uporabe v povedi: Razmišljal sem, kje se usesti.Razmišljal sem, kje se usedeti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Imam dilemo pri spodnji zadevi.
Ali se zapiše na umetniških rezidencah na Tajvanu ali na umetniških rezidencah v Tajvanu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je pravilno Watson-Crick geometrija ali Watson-Crickova geometrija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kakšen je konsenz za uradno poimenovanje satelita našega planeta Zemlje? Ali je to Luna ali je to Mesec?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako je pravilno: dom za starejše ali dom za ostarele?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kateri zapis je ustrezen oz. najustreznejši?
oz.
Tega ni storila iz/zaradi različnih razlogov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je v velelniku glagola jeziti se -- jezi (npr. Ne jezi se, no!) res široki e, kot je navedeno v SP, ali je ozki e? Večini govorcev se zdi izgovor s širokim e nenavaden. In kako to besedo izgovorimo v imenu igre človek, ne jezi se?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima nas, kakšen bi bil ustreznejši zapis angleškega izraza brexit v slovenščini (-x ali -ks). Po našem mnenju mala začetnica ni sporna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Stanujem v Lendavskih Goricah (ali je prav Lendavske gorice?). Ravno v prvem stavku je moja dilema, kajti od malega naprej so me učili, da se ime moje vasi piše z veliko začetnico (torej tudi gorice z veliko začetnico). Če pa poimenujem z izrazom gorice gričevje, pišemo gorice z malo začetnico. Zanima me, ali je prišlo do kakšne spremembe, kajti tako na novi vozniški kot na zadnjih volilnih listih je bil moj naslov napisan Lendavske gorice in hišna številka.
L. G.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosim za odgovor, na kakšen način pišemo naslednjo skovanko: vancouverski stil ali vankuverski stil (čikaški ali chicaški). Običajno se uporablja izraz čikaški stil, po tej logiki naj bi se uporablja tudi izraz vankuverski stil, vendar mi deluje tuje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kateri zapis je pravilen: Wi-Fi, wi-fi ali wifi? Wi-Fi je sicer zaščitni znak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kdaj pišemo bralna značka z malo začetnico in kdaj z veliko?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je pravilen zapis eko-feminizem ali ekofeminizem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V medijih zasledimo različne možnosti zapisa virusne bolezni covid-19. Kako izraz in z njim povezane pravilno uporabljati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Spoštovani,
to je en zadnjih in bolj podrobnih odgovorov (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3691/kako-pisati-okrajšavo-d-o-o-ali-zakaj-uzakonjati-napake-odziv-na-oddajo-jezikanja) na to temo, kar sem jih našel, še vedno pa nisem navdušen nad takim konsenzom (namesto da bi kot neka avtoriteta proti zakonodajalcu nastopili z zahtevo po ustrezni spremembi zakona, ste šli 'po liniji najmanjšega upora' in se pač prilagodili nelogičnemu, da ne rečem nesmiselnemu stanju. :-)
Vseeno pa sem sedaj še vedno malo zmeden glede uporabe dodatkov ob imenih družb: ali v vsakem primeru pisati registriran naziv ali lahko (oziroma je vseeno celo bolje) napišemo slovnično pravilno (torej ali lahko kljub temu da je npr. v registru družb naziv podjetja Mavrica, d.d., ali celo Mavrica d.d., napišemo Mavrica, d. d.). Govorim predvsem za primere, kjer ne gre za pravne posledice (npr. letna ali druga poročila, ...).
Hvala! :-)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena. Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)? Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kateri od zapisov je ustrezen: Srmin ali Sermin. Prosim tudi za razlago.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima nas, kaj je po vašem mnenju ustrezneje: trg električne energije in trg z električno energijo. Nagibamo se k trgu električne energije (kot npr. trg dela, trg premoga itd. in ne trg z delom, trg s premogom ...).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Mene pa zanima, kako bi lahko poslovenili besedo doomscrolling. Pojem, ki sicer ni povsem nov, a je postal bolj aktualen v času epidemije. Pomeni pa brskanje za katastrofičnimi novicami, oziroma ujetje v vrtinec negativnih novic.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zakaj je v pravopisu 2001 pridevnik iz Valonije valonijski, v prejšnji izdaji pa je bil valonski? Zakaj se je to spremenilo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V tujini se nam je rodil vnuk z imenom Juri. Kako se sklanja njegovo ime: Jurija ali Juria?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kakšna je razlika med fužinski in fužinarski (fužinarske/fužinske planine, cerkve, naselja ...).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Imam dve pravopisni vprašanji, in sicer:
1. Kako se pravilno sklanja moško ime Vasilija?
2. Kaj je slovnično pravilno: svilna pot ali svilena pot? Namreč, v prvem primeru gre za pot po kateri se je s svilo trgovalo; v drugem pa je pot narejena s svile. Ali se motim?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako se v besedilu pravilno zapiše beseda ali besedna zveza, ki pomeni poimenovanje določene stvari – na primer poimenovanje zavihkov in oken na računalniku oz. spletu:
Je kaj od naštetega sploh ustrezno/pravilno? Že vnaprej najlepša hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me zakaj sta v knjižnem jeziku za ribo Thunnus prisotni le besedi tun in tuna. Avtohtoni slovenski ribiči nad Trstom namreč tej ribi pravijo ton. Zdi se mi, da bi bilo prav, da ta beseda postane del knjižnega jezika in da nadomesti besedi tuna in tun, ki nista ne ljudski in ne izvorno slovenski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako voščimo: Veselo veliko noč ali Vesela velika noč? Je oboje prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pri prevajanju nem. izraza »2-in-1« se pogosto pojavlja neposredna oblika »2-v-1« (jakna 2-v-1), sama pa se zadnje čase sprašujem, ali za vezaja pred in za črko »v« obstaja pravopisna razlaga? Zdi se mi, da se vezaja prevzemata iz (pravilno zapisane) nemške strukture »2-v-1-samostalnik«, torej npr. »2-in-1-Radio«, in sicer tudi, ko se »2-v-1« pojavlja za svojo odnosnico (»radio«). Takšen radio bi sama najraje prevedla kot »radio 2 v 1«, saj ta izraz pravilno odraža razmerja med svojimi deli tudi brez vezajev. Smem? In če da, zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako ustrezno zapišemo različne vrste sporočil: jaz-sporočilo ali jazsporočilo (in po enaki logiki za ti-, mi- sporočila).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je pravilen zapis tudi (npr.) od sedem do 12, ali samo od 7 do 12 oz. od sedem do dvanajst.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Na naši ustanovi izvajamo projekt ALPA, kjer so eno od območij tudi Pohorske planje. Tu se precej lovimo, ker ne vemo, kako je z velikimi začetnicami teh dveh besed: Pohorske planje ali pohorske Planje ali Pohorske Planje ali morda celo pohorske planje.
Gre za območje Pohorja, kjer so planje (travniki) in ne gre za krajevno ime, pač pa za planje s Pohorja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako se pravilno piše čutnodomišljijski, skupaj ali z vezajem, in kaj to pomeni? V učnem načrtu za slovenščino npr. piše: Učenec upovedi čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako pravilno pišemo: ravnilo noma/Noma in dasmasa/modelirna masa Das/ Das-masa?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kakšna je razlika med pohodno in pohodniško potjo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Opazila sem, da je slovenska ustvarjalka jedi Tereza’s Choice svojo pijačo kombucha poimenovala Planinc’. V pravopisu je za uporabo apostrofa navedeno pravilo, da zaznamuje izpuščeno črko. Bi se pijača torej morala imenovati Planin'c?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kaj od navedenega je pravilno (ali je morda pravilno oboje): – Kam v Prekmurju? – Kam v Prekmurje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako slovenimo ime tega kazahstanskega mesta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pri pripravi besedila za objavo, ki se nanaša na Majniško deklaracijo in deklaracijsko gibanje, smo naleteli na težavo pri zapisu besede oktroj oziroma oktroa. Beseda je francoskega izvora, v slovenščino je bila prevzeta po nemškem zapisu. Danes se uporablja samo še v historičnem pomenu in se nanaša na čas med obema vojnama. Ohranili sta se zgolj glagolska oblika (oktroirati) in pridevniška oblika (oktroiran). Dokumentarno gradivo in časopisni viri tega časa jo v veliki večini primerov zapisujejo v obliki oktroj. V določenih slovarjih tujk se še pojavi, in sicer v zapisu oktroa. Katera oblika je torej pravilna in kako jo sklanjamo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera oblika je pravilnejša: Levant ali Levanta?
Moška oblika je npr. uporabljena v Slovenskem velikem leksikonu, zdi se mi tudi, da prevladuje v praksi (poizvedovanje v Gigafidi, tudi analogija z Orient), medtem ko žensko obliko zapovedujeta SSKJ in Slovenski pravopis.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera beseda je bolj primerna, zaključiti ali skleniti. Vem, da smo namesto »zaključek« pisali »sklep«. Bi bilo zato bolje tudi v spodnjih primerih uporabljati glagol skleniti?
Zaključili/Sklenili smo leto 2017. Osnovnošolci bodo bralno značko zaključili/sklenili v naši knjižnici.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kateri od zapisov – učenec/-ka ali učenec/ka – je ustreznejši. V prvem primeru je jasno izraženo, da gre za razliko v morfemu (moška in ženska oblika samostalnika).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosim za pojasnilo. Je ustrezno ocenjena vrednost se spremeni iz 150 na 200 evrov ali z 150 na 200 evrov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Včasih se je naselje Smolnik imenovalo Zgornji in Spodnji Smolnik. Danes je to naselje v Občini Ruše, ki se razteza iz doline do vrha Pohorja. V korpusih najdemo včasih zapis na Smolnik, kot govorijo tudi domačini, včasih pa tudi v Smolnik. Ali je ločevanje med nekdanjim Zgornjim in Spodnjim Smolnikom v spodaj zapisanih primerih utemeljeno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kakšna je pravilna raba predloga s/z v tem stavku: Pogasimo ga s/z CO2.
Če formulo preberemo kot "ce o dva", potem je smiselno uporabiti predlog s, če pa to preberemo kot "ogljikov dioksid", je smiselna uporaba predloga z. Kako je torej pravilno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kateri zapis je pravilen: superživila ali super živila?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kralj države Svazi je državo ob 50. obletnici neodvisnosti izpod britanske vladavine preimenoval v njeno izvirno ime eSvatini, torej Swaziland v eSwatini. Sprememba imena bi lahko pomenila tudi novo ustavo te majhne države med Južno Afriko in Mozambikom. Ime še ni uradno, gre za kraljevo odločitev - vprašanje, ki se odpre je, ali kraljeva odločitev dovolj, da 'svet' spremeni njihovo naslavljanje? In kako to zapisovati v slovenščini, saj se ime - po novem - ne začne z veliko začetnico, pač pa malo: eSvatini?
V slovenskih medijih pa zdaj najdemo mešanico zapisov:
Katero ime torej uporabljati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pri bakterijah poznamo t. i. sisteme toksin-antitoksin, pri katerih imamo nek toksin ter pripadajoči antitoksin, ki nevtralizira toksične učinke toksina. Zanima me, kateri zapis za sistem toksin-antitoksin je pravilen: z vezajem ali pomišljajem? V angleščini je mogoče zaslediti obe različici, nekateri zapisujejo z vezajem, drugi s pomišljajem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Na vprašanje: Kako si? običajno odgovorimo: Dobro sem. Beseda dobro je v tem primeru najbrž prislov. Kaj pa, če želimo odgovoriti v primerniku? Je prav: Bolje sem (primerniški prislov) ali Boljše sem (primerniški pridevnik)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katero od poimenovanj za pripadnike ali pripadnice ljudstva Rohinga se je bolj ustalilo. So večkrat Rohingejci ali Rohingi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kdaj pišemo vejico pred besedo ali?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali se za novodobni poklic uporablja tudi izraz jutjuber? Zasledili smo ga v nekem otroškem stripu, v slovarju pa ne.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna - preskušanje ali preizkušanje, npr. v klinično preskušanje zdravila ali klinično preizkušanje zdravila? Trenutno se zdi, da sta besedi enakovredni in popolnoma zamenljivi:
Nekateri relevantni viri v istem sestavku uporabijo oba termina: http://www.ffa.uni-lj.si/raziskave/klinicno-preizkusanje-zdravil in tudi v Gigafidi sta oba izraza zastopana približno enakovredno. Obstaja osnova, na kateri bi lahko klicali k poenotenju teh strokovnih izrazov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kljub visokim letom gre še vedno rad na lov.Odbojko imamo radi in jo kljub visokim letom (56–77 let) še vedno skupaj igramo vsak teden.
Ali sta zgornja stavka v redu?
Ne želim izpostavljati visoke starosti, saj se ne počutimo stari.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Na šoli smo ustanovili alumni klub, sedaj pa smo v zadregi, kako to zapisati, ali z veliko ali z malo začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosila bi za pomoč pri lektoriranju, saj nisem gotova ali je naslednji stavek pravilen. Posnetki so lahko umeščeni vmes ali na začetku pogovora ob vsebini.
Lepše se mi sliši na začetek pogovora, ne znam si pa razložiti, zakaj bi bilo to bolj pravilno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pišem vam iz Sektorja za prevajanje Generalnega sekretariata vlade.
Opazili smo, da večina slovenske zakonodaje (Zakon o koncesijah, Zakon o gospodarskih javnih službah, večina izpeljanih predpisov) in Terminološki slovar javnih naročil (avt. Dolinšek, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2005) za podeljevalca koncesije (angl. concession provider ali grantor of concession) uporablja izraz koncedent.
Slovar novejšega besedišča pa ima geslo koncendent z razlago, da izraz izhaja iz angleškega concendent. Vendar pa je angl. izraz concendent v angleščini zelo redek (na spletnih straneh Združenega kraljestva samo trije zadetki, na svetovnih spletnih straneh pa nekaj čez 3000, a so to večinoma neangleške strani. Starejši slovenski slovarji (SSKJ in Pravopis) izraza ne poznata. Zanima me, ali se lahko kljub geslu koncendent še naprej uporablja razširjeni izraz koncedent oz. kakšno je vaše mnenje glede rabe enega ali drugega izraza.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Piaf je psevdonim francoske šansonjerke Edith Gassion, pariškega vrabčka; piaf = vrabček. Zanima me, kaj je v slovenščini ustrezneje uporabljati: Piafova ali Piaf?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali lahko imena krajev uvrstimo k edninskim samostalnikom (npr. Trbovlje, Tolmin). So to edninski samostalniki, ali so samostalniki, ki poznajo vsa tri števila? Po vzoru množinskih samostalnikov, npr. Jesenice, Brežice.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?
Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.
Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katero kratico uporabljati za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V njihovem spletnem naslovu in v elektronski pošti je navedena MDDSZ, če upoštevamo celoten naziv, pa bi moralo biti MDDSZEM. Kakšna naj bi bila pravilna raba v strokovnih besedilih, ki omenjajo to institucijo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Če obstaja vrtec z imenom Vrtec Zvezdni prah, v katerem deluje tudi sindikat SVIZ (Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije), kako se prav napiše:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je pravilno pameten uporabnik energije ali pametni uporabnik energije? Pridevnik se nanaša na varčno in smotrno rabo energije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Sem v terminološki zadregi pri uporabi termina lažne novice. Ali je prav, da v pogovorih s kolegi uporabljam angleški termin fake news, ker se pogovorno bolj uporablja kot slovenska različicalažne novice', ali bi morala zaradi obstajanja slovenskega termina uporabljati slednjega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosim za nasvet. Ali se pravilno piše prvo ali drugo?
Lepši zaključek si je težko zamisliti. Lepšega zaključka si je težko zamisliti.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Mene zanima ali se nogometno evropsko ligo prvakov piše z veliko ali malo začetnico. Opažam, da skoraj vsak članek piše drugače. Zdelo bi se mi, da se piše z veliko, saj je ime prireditve, vendar se mogoče motim. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Predmet mojega jezikovnega povpraševanja je poved z imenom Zapis, ki vsebuje šest meril, ki služijo kot osnova za vrednotenje oziroma presojo, ali je dejanje bagatelno.
Dejanje je majhnega pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja, ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi okoliščin, v katerih je bilo storjeno, in zaradi nizke stopnje storilčeve odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliščin.
Nesporno ima Zapis jezikovno obliko priredja. V poštev prideta vezalno (kopulativno) priredje ali ločno (disjunktivno) priredje. Upoštevati je treba, da so vezniki ALI naštevalnega značaja in da je pred IN vejica. Prosim Vas za strokovno oceno, ali ima Zapis značaj vezalnega ali ločnega priredja.
V Zapisu je naštetih šest vrst meril. Ta merila (narava dejanja, teža dejanja, neznatnost oziroma odsotnost škodljivih posledic in okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno), se nanašajo na objektivno plat dejanja, naslednji dve (nizka stopnja storilčeve kazenske odgovornosti in storilčeve osebne okoliščine) pa na njegovo subjektivno plat. V Zapisu so posamezna merila neodvisna ena od drugih, skratka iz Zapisa ni razvidno združevanje meril na objektivna in subjektivna merila. Prosim Vas za strokovno oceno ali iz Zapisa sledi, da se ločeno obravnavajo objektivna merila od subjektivnih meril ali značaj meril nima vpliva na vrednotenje teže dejanja majhnega pomena.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Srečali smo se z nenavadno težavo v razlagi pomena besed, in sicer lokalizirati in locirati avto na primer. V SSKJ je le pri besedi lokalizirati naveden pomen 'ugotoviti, določiti kraj, mesto česa', vendar je po mojem mnenju ustrezneje reči, da v tem pomenu nekaj lociram, ne lokaliziram. Pregledala sem pomene v SSKJ in Pravopisu in ne morem se strinjati z razlagami v obeh virih. Ko namreč ugotovim, da je avto v mestu, ga tam lociram, lokaliziram pa požar (ga omejim) ali pa programsko opremo (prevedem v drug jezik); da bi lokalizirala avto (ugotovila, kje je), mi je kot rojeni govorki slovenščine povsem tuje. Glede na to, da sta tako locirati kot lokalizirati glagola iz tujega jezika, se mi zdi smiselno pogledati, kako se prevajata iz ang. besede. Ugotovim lahko, da je za oba izhodišče glagol localize, ta pa se prevaja enakovredno kot locirati in lokalizirati ter določiti kraj. Pogledala sem tudi po Gigafidi, katera raba prevladuje: na prvi pogled je videti, da se lokaliziranje zelo pogosto uporablja za 'omejevanje' ali 'obvladovanje' požarov in ognja ter lokalizacijo v smislu prenosa v neki jezik. Lokaliziranje na primer avta mi je tuje, lociranje avta, težave ('ugotoviti, kje je avto oz. težava') ipd. mi je pa po mojem občutku edino domače. Kaj pa menite vi - predvsem ob razlagah pomena v SSKJ?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Je prav Luč miru ali luč miru iz Betlehema (ko govorimo o ognju, ki ga prinesejo skavti)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Po SP 2011 priimek nemškega reformatorja Martina Luthra zapisujemo z Luter. Zanima me, kako ravnati v besedilu, v katerem pišemo o tem, da je leto 2017 razglašeno za Luthrovo leto, o tem, da je izšla Kuharska knjiga Luthra in Melanchtona, in o Martinu Lutru na splošno (vse to v enem besedilu).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me velika oz. mala začetnica v naslednjih primerih:
Podobno lahko navežem še na Martinove/martinove stojnice in Martinove/martinove dneve.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:
Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...
Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je pisanje sodnega sveta z malo začetnico v Zakonu o sodiščih pravopisno ustrezno.
Na spletni strani Sodnega sveta je večinoma uporabljena velika začetnica (med drugim npr. v lektoriranem Kodeksu sodniške etike), ki bi jo pričakovala tudi v Zakonu o sodiščih, saj gre za lastno poimenovanje nekega telesa. Ali je mogoče malo začetnico tudi tu utemljevati s pravopisnim pravilom, da ne mislimo na naslov (ime) organizacije ali ustanove ipd., temveč samo na vrsto – da torej ne gre za konkretno telo, temveč neko splošno poimenovanje, ki bo/je konkretizirano v nekem organu (ki ima lahko enako ali pa tudi drugačno ime)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke. Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP. Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako je s poimenovanjem (pripadnosti) posameznih članov glasbene skupine, če ima ta skupina uradno ime tipa Čuki, Modrijani ...
Ali pišemo čuk in modrijan z malo ali veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako pravilno zapišemo lastno ime kipa, in sicer Tri Gracije. V večini zapisov v kraju, kjer se kip nahaja, je kip poimenovan Tri gracije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali se lahko piše igra Pepček z veliko začetnico? Pepček kot lastno ime?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Vljudno vas prosim za pomoč pri uporabi velike oziroma male začetnice, kadar se v besedilu uporablja »v nadaljevanju«.
Primer: ... ko govorimo o Pogodbi o odstopu terjatev (v nadaljevanju: pogodba) ...
Ali se v uporablja mala ali velika začetnica? Če sta pravilni obe možnosti bi vam bila hvaležna za razlago, v katerem primeru se uporablja katera možnost.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je besedo INFORMBIRO primerneje pisati z malo ali veliko začetnico. Glede na SP (odstavek 90) se imena organizacij pišejo z veliko začetnico, torej je ime organizacije Informacijski biro komunističnih in delavskih partij treba pisati z vel. začetnico. Prav tako zgledi pri odstavku 37 kažejo, da se tudi skrajšana imena organizacij pišejo z veliko začetnico. To bi pomenilo, da bi bilo pravilno tudi Informbiro.
Geslo informbiro v Pravopisu 2001 pa je navedeno z malo začetnico, prav tako v SSKJ. Zakaj in katero pravilo je smiselneje upoštevati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Se v naslednjih primerih nemški oziroma ogrsko-hrvaški piše z malo ali veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali besedo MINORITSKI SAMOSTAN v povedi pišemo z malo ali veliko začetnico (npr. Cerkev se drži MINORITSKEGA SAMOSTANA.)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali se v spodaj navedenih primerih za dvopičjem piše mala/velika začetnica in kakšno je v teh primerih končno ločilo (gre za pisno pripravo na vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu).
VSEBINA: moja družina DATUM IN ČAS IZVAJANJA NASTOPA: 8. 3. 2021, 9.15 STAROSTNA SKUPINA: 3–6 let OSREDNJE PODROČJE: družba GLOBALNI CILJI: spoznavanje samega sebe in drugih ljudi
Poleg tega me zanima, ali je med spodaj navedenimi naštevalnimi enotami, ki niso samo besede, primernejša vejica ali podpičje.
SREDSTVA IN PRIPOMOČKI: sličice za igro pantomime; vzorci zaporedja na predlogah; risalni listi, na katere so otroci predhodno iz palčk prilepili obliko hiše; mize, označene s simboli; barvice.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V različnih učbenikih za matematiko za osnovno šolo smo opazili različna zapisa: vdrti kot in udrti kot. Zanima nas, kaj je prav. Govorimo o kotu kot geometrijskem pojmu. Kot pri matematiki je oz. leži v neki ravnini.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Če pri istem bolniku merimo krvni pritisk trikrat na dan ... Ali bomo rekli, da smo merili pritisk trikrat na dan, ali da smo merili pritiske trikrat na dan? Katera trditev je pravilna in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me kakšna je pravilna raba naziva, ko gre za žensko, ki dela v mesnici? Je to mesarka, mesarica, kaj tretjega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me raba dublete mestnika zaimka midva. Pri naju/pri nama, o naju/o nama. Na spletnih straneh prevladuje označevanje zavihka o nama, sama se nekako nagibam k rabi pri naju, jezikovni priročniki pa navajajo obe obliki, ne najdem pa smernic za rabo ene ali druge.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kateri od izrazov mobilna številka ali mobilna telefonska številka je najbolj ustrezen, ko govorimo o številki mobilnega telefona.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima nas, katero obliko bi priporočili: pletna ali pletnja.
Vemo, da je normirana pletnja, vendar na Bledu dosledno uporabljajo pletno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera besedna zveza je pravilna ali vsaj ustreznejša (in zakaj), kadar govorimo o tem, da nekdo nagovarja bralce (recimo na začetku knjige): nagovor bralcev ali nagovor bralcem?
Slovenski pravopis namreč pravi:
nagôvor -a m (ȏ) slavnostni ~; ~ državljanov
Pri tem sklepam, da je mišljen nagovor, ki je namenjen državljanom, ne nagovor, ki ga opravijo državljani. Zraven pa ni pripisane možne različice nagovor državljanom.
Pri geslu nacija sicer najdemo:
nácija -e ž (á) narod, državni narod; predsednikov nagovor ●naciji državljanom, prebivalstvu
Večina spletnih rezultatov govori v prid različici nagovor bralcem/državljanom, verjetno tudi zato, ker je nagovor bralcev lahko dvoumen (vsaj teoretično; sicer ne vem, zakaj bi bralci npr. v knjigi koga nagovarjali, ampak to je že druga stvar) in bi ga lahko razumeli tudi v smislu, da bralci nagovarjajo nekoga, ne pa, da so oni tisti, ki so ogovorjeni.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Če pišemo nekomu, ki mu je ime Ime Priimek, ali je nevljudno oz. neobičajno, če ga nagovorimo »Spoštovani g. Ime Priimek« ali je bolje uporabiti nagovor brez imena »Spoštovani g. Priimek«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako je prav in zakaj: nagrada za umernico ali nagrada umetnici, zlata medalja za skakalce ali zlata medalja skakalcem? Govorim predvsem o časopisnih naslovih oz. člankih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Beseda dalje proti besedi naprej. Nekako boljša se mi zdi uporaba besede naprej, tako da v svojih besedilih uporabljam kratico itn. (in tako naprej) namesto itd. (in tako dalje). Prednost besedi naprej proti besedi dalje pa dajem zato, ker je uporaba besede dalje nekoliko zamrla v pogovornem jeziku. Malokdo reče, recimo, Grem dalje, ampak marsikdo pa reče Gremnaprej.
Kakšno je vaše mnenje glede tega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kaj naj upoštevam SSKJ 2 ali SP?
Enako vprašanje se mi postavlja tudi pri besedah citrarka ali citrarica, mišak ali mišek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Namenilnik. Poslali so me osvojit vrh gore.Poslati ni glagol, ki bi pomenil premikanje, zaukazana osvojitev pa ga nedvoumno pomeni. Kako zdaj: ali poln nedoločnik ali skrajšan?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:
Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera raba pridevnika je ustrezna v sledečem primeru: Na novo odprti salon ali Na novo odprt salon?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali nam lahko strokovno pomagate razvozlati dvom?
Kako je pravilno napisati: narodna heroina Rezka Dragar ali narodna herojinja Rezka Dragar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, zakaj je glede na Pravopis pravilno samo »Ta neumnost bi nas lahko stala življenje«, ne pa tudi »Ta neumnost bi nas lahko stala življenja«. Kot nepravilne so označene tudi naslednje zveze:
Njegovo hazardiranje jih je stalo hiše.
Zamujanje na delo ga je stalo službe.
Ta napaka jih je stala zmage.
Občutek imam, da v okolici, v kateri živim, prevladuje uporaba rodilnika v teh zvezah. Tožilnik pa večini zveni nenaravno in prisiljeno. Prosim, če mi lahko pojasnite razloge, zakaj naj bi bil pravilen samo tožilnik. Najlepša hvala!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Na delovnem mestu večino časa komuniciram z naročniki prek e-maila, pri čemur gre bodisi za poznane kot tudi nepoznane (nove) naročnike. Držimo se ustaljene prakse kjer za naziv osebe uporabljamo "g./ga. + Priimek" oz. samo "Ime", ko se z osebo bolje spoznamo. Občasno pa me z odgovorom presenetijo nagovori, ki se začnejo z "g.+ Ime". Raba te besedne zveze se mi zdi neustrezna oz. nerodna vendar pa za njo ne najdem utemeljitve. Kakšen je vaš komentar na rabo omenjene besedne zveze oz. nagovora?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Naslednje zimske olimpijske igre bodo v Južni Koreji – v Pjeongčangu ali Pjongčangu? Angleško je Pyeongchang, v slovenščini pa zasledimo dva zapisa, z e in brez:
Pjeongčang (GigaFida: 219 zadetkov, Nova beseda: 4) in
Pjongčang (GigaFida: 94, Nova beseda: 42).
Se morda zapis brez e – Pjongčang – pojavi zgolj po analogiji (bolj znanega) severnokorejskega glavnega mesta Pjongjang (v pravopisu geslo Pjongjang; angl. Pyongyang)? Ali e vpliva na izgovor (če upoštevamo glasovno podobo slovenskega knjižnega jezika)? Kakšno rabo priporočate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Naša organizacija pogosto prireja dogodke z gosti iz Madžarske. Ko pripravljam napise z imeni, sem nemalokrat v zagati - v slovenščini navajamo ime in priimek v tem vrstnem redu, Madžari prvo napišejo priimek, šele potem ime. Na uradnih dogodkih, katerih se udeležujem, se največkrat pojavita obe različici navajanja - na tiskovni konferenci recimo imajo slovenski udeleženci pred sabo svoje ime in priimek, pred madžarskim gostom pa je vrstni red obraten. Ta dvojnost me osebno zelo zmoti. Kaj je ustrezneje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Morda niti ne gre za vprašanje pravilnosti, temveč bolj sloga, pa vseeno: je pravilneje/lepše (v časopisu, reviji ...) zapisati 42 tisoč ali 42.000? Nekje sem namreč prebrala, da prva, »polovična« različica ni ustrezna.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, ali je bolj pravilno neionizirajoče ali neionizirno sevanje? Stroka uporablja oboje, problem pa je, ker eni zagovarjajo prvo, eni pa drugo možnost ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Doslej sem vedno pisala (in po potrebi popravljala v) neki – čeprav popolnoma razumem, zakaj ljudje pišejo nek. Brez uspeha se borim proti nekaterim govorcem (npr. p. Miran Špelič, ki prevaja prenose iz Vatikana), ki dosledno tudi v govoru uporabljajo neki. Zdaj pa me je nekoliko zmedel intervju dr. Kozme Ahačiča v Zvonu, ki dosledno uporablja nek. Domnevam, da ne gre za poseg lektorice, saj je v drugih člankih v isti reviji uporabljen neki. Ker je od zadnjega odgovora na to temo (2013) minilo že nekaj let, me zanima, kako daleč je uveljavljanje nek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
izraža možnost, dvom; a ne
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V monografiji Novejša slovenska leksika: (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) sta bili med sopomenskimi besednimi zvezami našteti tudi nična toleranca in ničelna toleranca. V Slovarju novejšega besedja take zveze ni, enako ne v SSKJ2, čeprav v družboslovnih panogah živita obe različici. Kakšen je bil razlog, da zveze niste vključili? Prosimo za odgovor tudi, če zvezo odsvetujete. Katero zvezo priporočate danes za rabo v družboslovnih prispevkih (npr. Želimo, da bi srednješolska populacija osvojila ničelno/nično toleranco do nasilja) in katera bo vključena v novejše slovarje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kako bi izrazili, da je bila npr. Mojca noseča in je bilo otroku ime Matej. Če bi rekli, bila je noseča z Matejem, bi to bil otrokov oče. Bi torej morali reči: bila je noseča za Matejem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Prosim za razlago. Paraolimpijski komite se je preimenoval v paralimpijskega, torej brez o-ja v besedi. Ne samo da to povzroča zmedo po dolgoletni rabi besede paraolimpijada in izpeljank iz nje, temveč se zdi – z vidika laične razlage sicer – tudi nelogično. Ali ni beseda sestavljena iz para + olimpijada oziroma ali ni -o- v njej medponsko obrazilo? In kako potem uporabljati zvezo: kot ime Slovenski paralimpijski komite, sicer pa paraolimpijske igre?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera oblika besede od treh, ki so v uporabi - poizkusno, poskusno ali preizkusno, je najbolj pravilna, oziroma najbolj primerna, v primerih ko gre za časovno obdobje v katerem lahko novi uporabniki poizkušajo, poskušajo ali preizkušajo mobilno aplikacijo za pametne telefone.
Torej ali je bolj pravilno: poizkusno obdobje, ali poskusno obdobje, ali preizkusno obdobje?
In ali je bolj pravilna besedna zveza: Poizkusite mobilno aplikacijo, ali Poskusite mobilno aplikacijo, ali Preizkusite mobilno aplikacijo?
Trenutno se po številnih virih zdi, kot da so vse tri oblike pravilne in zamenljive, ni pa jasno razvidno, katera je bolj pravilna za uporabo v zgoraj navedenih primerih, zato prosim za strokovno mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali naj se izvorno afrikanski izraz apartheid v našem jeziku prednostno zapisuje kot apartheid ali podomačeno kot aparthajd.
V Geografskem terminološkem slovarju so prednost dali podomačenemu zapisu, ki pa se očitno (še) ni uveljavil v rabi. Prav tako ni naveden v SSKJ2. Obenem pa naj bi se po splošnem načelu zapis sčasoma prilagodil slovenskemu izgovoru.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, katera je pravilna orodniška oblika priimkov, kot sta Brežnjev in Hruščov. Na strani Govorni pomočnik piše, da imajo takšni priimki »v 6. sklonu samostalniško končnico -om, ne pridevniške -im«. Ko sem raziskovala to vprašanje, sem našla članek Kako sklanjamo priimek »Tjukajev«?, vendar ni nič govora o orodniku. V ePravopisu pa sem našla priimek Stroganov in orodnik naj bi bil s Stroganovim. Kako je torej s temi priimki na -ov ali -ev?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me ali je v naslednji povedi: Pouk je., beseda pouk osebek ali povedkovo določilo in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me besedotvorni algoritem za besedo poganjalček.
V dvomu sem namreč: Ali je pomanjševalnica poganjal-ček ali je poganjav-ček, podobno kot cepetav-ček.
Sama se nagibam k manjšalnici poganjalček.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V slovenskih medijih se v zvezi z dogodki v britanski kraljevi družini ter odločitvijo princa Harryja in Meghan Markle, da odstopata od opravljanja kraljevih dolžnosti, pojavljajo različni izrazi, prevzeti iz angleščine: magxit, magexit, megxit in megsit. V tujih medijih prevladujeta zapisa magxit in magexit. Glede na analogijo z izrazom »brexit«, ki je v medijih že precej razširjen, in zakonitosti slovenskega jezika pri prevzemanju in citiranju tujih besed, me zanima, zapis katerega od navedenih izrazov bi priporočili. Ali v slovenščini težko izgovorljiv soglasniški sklop -gx- (»megxit«, »magxit«) lahko vpliva na odločitev glede zapisa pri prevzemanju v slovenskih besedilih (od tod najbrž odločitev za zapis »megsit«)? Ali je bolje v tem primeru pisati tuji izraz citatno (npr. magxit), to je ne glede na glasovni sklop v slovenščini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali je pravilno, če se napiše kdaj koli prej. Ali pa je morda besedica koli rezervirana samo za oziralne zaimke, kot sta na primer kdor koli ali kadar koli?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali je piranski polotok zemljepisno lastno ime in se torej piše z veliko začetnico (Piranski polotok)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanimalo me je, ali pri navajanju angleških naslovov umetniških del znotraj slovenskega besedila upoštevamo angleško pravilo pisanja osebnega zaimka I z veliko začetnico. Rečeno mi je namreč bilo, da pri navajanju besedil, kot so naslovi umetniških del, ne upoštevamo angleških slovničnih pravil velikih začetnic, temveč naša, torej pišemo veliko začetnico le za prvo besedo naslova in morebitna lastna imena znotraj naslova. Se to pravilo nanaša tudi na besedo I, ki je v slovenščini ne bi imeli razloga pisati z veliko začetnico? Kot primer te dileme lahko vzamemo naslov knjige Tell the wolves I'm/i'm home.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, ali pišemo parkinsonova bolezen z veliko ali malo začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ali se imena fizikalnih zakonov piše z veliko ali malo začetnico, npr. Zakon gibanja ali zakon gibanja, Zakon o vzajemnem učinku ali zakon o vzajemnem učinku?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako pisati nekrajevno ime Novi svet, ki v skladu z uličnim sistemom označuje del mestnega naselja Škofja Loka – "svet" z malo ali vendarle z veliko začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Se kratice za megavatno uro, kilovatno uro pravilno zapišejo s presledkom ali brez, torej MW h ali MWh, kW h ali kWh? Prosim za utemeljitev.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kakšen je pravilen zapis besedne zveze zavarovalno depozitna agencija. Gre za agencijo, ki se ukvarja z zavarovanjem depozitov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako se pravilno uporabi beseda na zdravje? Skupaj ali narazen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Zanima me, kakšen je pravilen zapis zveze pasivno agresiven (pasivno agresiven odziv; Do njega se je vedla zelo pasivno agresivno; Celo popoldne je bil pasivno agresiven): z vezajem (pasivno-agresiven), skupaj (pasivnoagresiven) ali narazen (pasivno agresiven)?
Sam bi rekel, da zapis z vezajem ni ustrezen, saj ne gre za odziv, ki je pasiven in agresiven, vendar odziv, ki je agresiven na pasiven način. Se potem piše narazen (bil je agresiven, a nikoli aktivno, le pasivno > bil je pasivno agresiven)? Ali pa gre pridevnik izpeljevati iz zveze pasivna agresija in gre potem za enak primer kot literarnozgodovinski?
Še en primer so tipi delovanja pri Webru, ki med drugim govori o "smotrno racionalnem" in "vrednotno racionalnem" delovanju. Kateri zapis je ustrezen v tem primeru? V zvezi s tem se govori o smotrni racionalnosti in vrednotni racionalnosti: mar lahko iz zveze smotrna racionalnost tvorimo pridevnik smotrnoracionalni (glede na to, da je beseda racionalnost sama izpeljana iz racionalen oz. bi bil pridevnik iz racionalnost prej racionalnostni)? Tu poleg omenjenih treh potencialnih možnosti (vezaj, skupaj, narazen) vidim še eno, in sicer kot zvezo dveh pridevnikov: smotrnega racionalnega delovanja. Zdi se mi, da je včasih težko presoditi, ali je smiselno tako zvezo izpeljevati iz samostalniške zveze.
Kateri so kriteriji, s katerimi lahko take zveze preverjamo? Vprašanje s kako, pretvorba v prislovno zvezo, zamenljivost (vrstnega reda) sestavin itd.? Kadar gre za deležnik, gre najbrž vedno za zvezo prislova in pridevnika, ki se piše narazen: ročno izdelati > ročno izdelan/izdelan ročno (tega ne bomo izpeljevali iz ročna izdelava).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Ker ima nov SSKJ spet (oz. še vedno) pri zvezi po navadi zapisani obe varianti (ponavadi in ponavadi), me zanima, ali je v novem SSKJ morda napaka ali pa je z novo izdajo SSKJ spet uvedena tudi varianta pisanja skupaj (tj. ponavadi). Torej: sta spet pravilni obe varianti ali še vedno samo tista narazen (tj. po navadi)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Po mojem mnenju (na podlagi jezikovnega znanja, ki sem ga dobil v mlajših letih) se izrazi ponavadi, nenazadnje, zatem (čas.), navidez, naprodaj ipd. pišejo skupaj oz. z eno besedo.
Primeri:
Vendar pa v zadnjem času opažam, da se v knjigah in drugih (lektoriranih) tekstih ti izrazi dosledno pišejo narazen: po navadi, ne nazadnje, za tem, na videz, na prodaj. Zato sem pogledal v slovenski pravopis, kjer pa jih (z izjemo izraza zatem) nisem našel. Ali to pomeni, da zapis z eno besedo ni v skladu s slovenskim pravopisom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Imam vprašanje glede pisanja izraza visoko usposobljen skupaj ali narazen. Lektor mi je namreč popravil in zapisal skupaj, na Gigafidi sem sicer našla več zadetkov za pisanje narazen, pa tudi kar nekaj zadetkov visokousposobljen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
Kako pišem tuj priimek: Castaneda ali Castañeda?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.
V rabi smo zasledili, da Braillovo pisavo skrajšano lahko zapišemo kot brajlica in brajica, čeprav je v Slovenskem pravopisu 2001 zapisano brajlica. Kakšen zapis svetujete?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.