alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola;
konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
alkohólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv;
alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje
♦ jur. alkoholna kriminaliteta; kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
alkoholizírati -am nedov. in dov. (ȋ) dodajati čemu alkohol: alkoholizirati kompot;
alkoholizirati vinoalkoholizíran -a -o opit, pijan: alkoholiziran človek; voznik je bil alkoholiziran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
alkohólnat -a -o prid. (ọ̑) ki vsebuje alkohol: alkoholnata tekočina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
alkohólov -a -o (ọ̑) pridevnik od alkohol: alkoholova vnetljivost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
amílalkohól -a m (ȋ-ọ̑) kem. enovalenten alkohol s petimi ogljikovimi atomi: uporaba amilalkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
botrováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe
- 2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
butanól -a m (ọ̑) kem. alifatski alkohol s štirimi atomi ogljika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
butílen -lna -o prid. (ȋ) kem., v zvezi butilni alkohol butanol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
délati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin: delati in počivati; dela od jutra do večera; vse življenje je delal; cel dan je delal na polju, pri stroju, v pisarni; delati fizično, umsko; pridno, težko delati; na roko delati ročno; učiti otroka delati; dela kakor za stavo, ko mravlja, ko nor; dela kot črna živina / zelo je delal, da je naredil v tako kratkem času se je trudil
// navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delati / delati proti okupatorju; dela za narod; dela z mladino / dela pri društvu, v organizaciji / delati za odpravo zaostalosti, v korist človeštva
// navadno s prislovom izpolnjevati, opravljati kako nalogo: novi odbor slabo, uspešno dela; novi člani ne delajo tako, kot se je od njih pričakovalo; nekatere naše organizacije sploh ne delajo / pog.: avto mu dobro dela; vse naprave odlično delajo delujejo - 2. opravljati delo na kakem področju celotnega proizvajalnega procesa kot vir zaslužka: ugotoviti, koliko ljudi dela v industriji, kmetijstvu; dela v rudniku, v tovarni / dela pri črpalni napravi, pri odpremljanju blaga; dela v sprejemnem oddelku; dela kot skladiščnik / pog. nekateri otroci še hodijo v šolo, drugi pa že delajo so zaposleni; delati honorarno, priložnostno / v službi dela dopoldne in popoldne; dela osem ur dnevno
// imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela: delati s kemikalijami; knjižničarji delajo s knjigami / pog. nerad dela z ljudmi - 3. preh., s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: delavci delajo malto; delati dopis sestavljati; delati nov most čez reko graditi; več strokovnjakov dela načrt za novo cesto; delati nalogo pisati; razstavo smo delali dva dni; začeli smo delati temelje stavbe; delati cesto s stroji; delati jamo z lopato; publ. dela na slovarju sestavlja, dela ga
// dal je delat plašč; vaša obleka se že dela / pri rezanju je delala velike kose
// proizvajati, izdelovati: tovarna dela le športne čevlje; delati električne aparate za izvoz; delati stroje / v Idriji delajo čipke; pozimi delajo drva; ekspr. delati verze / ona dela dobro pecivo
// pridobivati, napravljati: gumi delamo iz kavčuka; vino se dela iz grozdja - 4. preh. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh: zgodaj zjutraj raznaša časopise, to dela vsak dan; vse dela prizadevno, z veseljem / poglej, kaj delajo otroci na dvorišču; zmeraj kaj dela, da moti druge; klepeta s sosedi, to dela najraje / delati zla dejanja; delati dobro
// z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: delati čudeže; delati korake korakati; delati grehe grešiti; delati izpit, maturo; delati kompromise, napake; delati kupčije kupčevati; delati nemir; delati šale šaliti se; delati zločine - 5. biti dejavno udeležen pri nastajanju česa: tanke pete delajo jamice v parketu; veter dela valove; na tem mestu voda dela brzice / drevo dela senco; glivice delajo tanko prevleko na siru / rože delajo popke poganjajo; solata dela glave / glasove delamo z govorilnimi organi
// dajati čemu kako lastnost, značilnost: ta frizura jo dela mlajšo, kot je v resnici; neprestano deževje je delalo bivanje na morju manj prijetno; moderna dekoracija dela dvorano zanimivo; delati kaj toplo; delati kaj bolj lepo lepšati
// pog. alkohol ga dela čisto zmedenega / dela mu žalost, veselje; dela si iluzije, upe / otroci mu ne delajo časti - 6. s širokim pomenskim obsegom biti v delovnem stanju: prezračevalne naprave so delale neprestano; vsi motorji delajo so v pogonu; srce mu je začelo delati utripati, biti
// za stranke delamo od desete do dvanajste ure; pošta ne dela; uredništvo danes ne dela; skupščina med počitnicami ne dela ne zaseda; nekatere tovarne zaradi stavk ne delajo ne obratujejo
// pog. učinkovati, delovati: strup je začel hitro delati - 7. s prislovom kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih: grdo dela s knjigami; rad bi videl, kako bo delal z njo; ne smemo tako delati z maternim jezikom; z njo dela kakor s cunjo / delaj, kot misliš, da je prav; zmeraj dela po vesti; delati v skladu s predpisi
● delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; dela mu druščino, družbo je z njim, da ni sam; v tej stroki delamo prve korake smo se z njo šele začeli ukvarjati; krivica dela hudo kri razburja, draži, jezi; ekspr. kaj bi delal kisel obraz kazal nejevoljo; on dela razlike ne ravna z vsemi enako; žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede; v tej stvari ti ne bomo delali sile te ne bomo izsiljevali; pog. to mi dela skomine vzbuja želje; ekspr. delati hud veter zaradi česa močno se razburjati, ostro ukrepati; bil je mož, ki je delal zgodovino je odločujoče posegal v zgodovino; delati moram še po urah po končanem delovnem času; popoldne ne mara delati po urah za plačilo, ki je odvisno od porabljenega časa; obleka dela človeka kdor se lepo, izbrano oblači, ima večji ugled, dela boljši vtis; pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; preg. obljuba dela dolg kar se obljubi, se mora tudi izpolniti; preg. kdor ne dela, naj ne je; prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; vaja dela mojstra
♦ fiz. oddajnik dela s frekvenco 20,003 megahertza; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; šport. delati stojo stati na rokah
délati se - 1. biti v stanju nastajanja: bula se mu dela na vratu; ivje, led se dela; na cesti se delajo jame, razpoke / dela se velika škoda nastaja
// dan se dela dani se; mrak se dela mrači se; tema se dela temni se
// fant se dela se duševno in telesno pozitivno razvija - 2. kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: dela se bolnega tudi bolan; dela se gluhega, imenitnega, skromnega; pog. kaj se boš delal važnega, saj vemo, kako je s teboj; dela se junaka; dela se ji prijateljico; samo dela se, da spi; delal se je, kot da ni opazil
● pog. dela se norca iz njega ne upošteva, ne obravnava ga resno; se norčuje, šali; ekspr. ima toliko sadja, da se gnoj dela iz njega zelo veliko; tako je lačen, da se mu delajo pajčevine v želodcu zelo
deláje star.: zaprl je oči, delaje se, kakor da bi spal
delajóč -a -e star.: stopal je, delajoč dolge korake
délan -a -o: film je delan po znanem gledališkem delu; doma delano blago; delano vino umetno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
demoralizováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) star. demoralizirati: alkohol demoralizujedemoralizujóč -a -e: demoralizujoči vojni časi; prisl.: demoralizujoče vplivati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
denaturírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno: denaturirati alkohol, sladkor
- 2. knjiž. spremeniti prvotno, naravno podobo: denaturirati pokrajino
denaturíran -a -o: denaturiran špirit; denaturirana narava; denaturirana sol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ênovalénten -tna -o prid. (ē-ẹ̑) kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini: enovalentni alkohol;
enovalentni atomi, radikali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
etanól -a m (ọ̑) kem. alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
etílalkohól -a m (ȋ-ọ̑) kem. alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
etílen -lna -o prid. (ȋ) kem., navadno v zvezi etilni alkohol etanol, etilalkohol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
gliceról -a m (ọ̑) kem. alkohol, ki ima tri hidroksilne skupine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
intoksikácija -e ž (á) med. zastrupitev, zastrupljenje: infekcije in intoksikacije / alimentarna intoksikacija ki jo povzroči hrana; alkoholna intoksikacija ki jo povzroči alkohol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ìntolerántnost -i ž (ȉ-ȃ) - 1. lastnost, značilnost intolerantnega človeka: intolerantnost šovinistov
- 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: prirojena intolerantnost za alkohol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kapilára -e ž (ȃ) - 1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila: obolelost kapilar / kožne, pljučne kapilare / krvne kapilare / skleroza kapilar
- 2. fiz. zelo tanka cevka, ki ima veliko površino glede na prostornino vsebovane tekočine: alkohol v kapilari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
konzervátor tudi konservátor -ja m (ȃ) - 1. kdor konzervira: konzervator avtomobilov, strojev
- 2. redko skrinja za globoko zamrzovanje: spraviti meso v konzervator
- 3. nestrok. konzervans: alkohol, konzervator vina
♦ elektr. oljni konzervator; prim. konservator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
kriminalitéta -e ž (ẹ̑) skupek, celota vseh izvršenih kaznivih dejanj: preprečevati kriminaliteto;
kriminaliteta med mladino / gospodarska kriminaliteta
♦ jur. alkoholna kriminaliteta ki jo povzroča alkohol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
manít -a m (ȋ) kem. alkohol, ki ima šest hidroksilnih skupin: manit v algah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
metanól -a m (ọ̑) kem. najenostavnejši alkohol: tovarna metanola in formalina;
strupeni učinek metanola v vinu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
metílalkohól -a m (ȋ-ọ̑) kem. najenostavnejši alkohol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
metílen -lna -o prid. (ȋ) kem., v zvezah: metilni alkohol metanol, metilalkohol;
metilna skupina enovalentni radikal, izveden iz metana z odvzemom enega atoma vodika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
molčljívost -i [u̯č] ž (í) molčečnost: alkohol mu je pregnal molčljivost / zanesel se je na njegovo molčljivost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nasladílo -a s (í) knjiž. - 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil; alkohol, kava, tobak in druga nasladila
- 2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
nečédnost -i ž (ẹ́) knjiž., ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: počenjati nečednosti;
marsikatere nečednosti je kriv alkohol / govori nečednosti // lastnost ničvrednega, malovrednega človeka: njegova nečednost presega že vse meje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
obstójen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) - 1. ki kljub neugodnim okoliščinam dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: blago obstojnih barv / pri visokih temperaturah obstojen lak; proti vlagi obstojna snov odporna; tako jeklo je na zraku dobro obstojno
♦ teh. v ognju obstojen ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti
// ki ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti sploh: kemično obstojna spojina - 2. ki se dalj časa ne pokvari, ne uniči: shranjevanje manj obstojnih pridelkov; pivo je obstojno nekaj mesecev; industrijsko pripravljena živila so bolj obstojna / preproge iz sintetičnih vlaken so zelo obstojne trpežne
● zastar. alkohol je obstojni del vina sestavni
obstójno prisl.: obstojno obarvana tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
opioídni -a -o [opijoidni] prid. (ȋ) farm. ki je v zvezi z opioidi: opioidni analgetik; opioidno zdravilo; Ne nazadnje alkohol vpliva na izločanje opioidnih peptidov, malih molekul, ki nas sproščajo in vplivajo na dobro razpoloženje E ↑opioíd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
oškóditi -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. oškodovati: precej ga je oškodil
● zastar. alkohol oškodi telo okvari, poškoduje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
otopíti1 -ím dov., otópil (ī í) - 1. narediti topo, manj ostro: otopiti rezilo / otopiti ostre robove kamna
- 2. povzročiti, da postane kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: dolgotrajna bolezen je otopila čute; alkohol mu je otopil živčevje
- 3. povzročiti, da kdo izgubi voljo, zanimanje za kaj: trdo življenje ga je otopilo
// povzročiti, da se kaj pojavi v manjši meri, v manj izraziti obliki: dogodek mu je otopil občutek krivde / to okolje mu je otopilo vest
otopljèn -êna -o: otopljena konica; njena čustva so bila nekam otopljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pospeševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor (kaj) pospešuje: pospeševalec mladinskega gibanja / bil je velik pospeševalec znanosti; pren., ekspr. alkohol je eden izmed pospeševalcev tuberkuloze
♦ agr. (kmetijski) pospeševalec kmetijski strokovnjak, ki svetuje kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
predélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. narediti iz česa izdelek, izdelke: večino grozdja predelamo; predelati dva milijona ton nafte letno; predelati grodelj v jeklo; predelati mleko v maslo in sir / kvasnice predelajo sladkor v alkohol spremenijo
// v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: predelati plašč v suknjič; predelati posteljo v kavč, skladišče v stanovanje - 2. narediti, da ima kaj
- a) drugačne lastnosti, značilnosti: čebele mano predelajo; pripraviti zemljo v jeseni, da jo mraz dobro predela; pripravljeno solato pustimo stati, da se predela / predelati v sebi doživetja
● ekspr. ostal je, kakršen je bil, ni se dal predelati nazorsko, miselno spremeniti - b) drugačno obliko, uporabnost: dati predelati stare obleke; moderno predelati pohištvo / predelati žimnice narediti iz starih nove, obnoviti jih
// predelati knjigo, načrt; pesem je večkrat predelal
- 3. načrtno se seznaniti z določeno vsebino: predelati slovnico; za izpit mora predelati še dosti snovi / predelati knjigo preštudirati
♦ obrt. predelati testo že oblikovanemu, a deformiranemu testu dati prvotno obliko; šol. predelati učno snov razložiti in utrditi jo
predélan -a -o: predelan plašč; objektivno predelani prizori iz življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
presnávljati -am nedov. (á) - 1. biol. opravljati biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: rastline presnavljajo; nekatere živali hitro presnavljajo; človek ta živila težko prebavlja in presnavlja / jetra presnavljajo beljakovine, maščobe in sladkor / presnavljati sladkor v alkohol
- 2. knjiž. spreminjati, predrugačevati: presnavljati svet, življenje; bolečina jo je notranje presnavljala
presnavljajóč -a -e: presnavljajoče rastline; presnavljajoče se življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
primáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. - 1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše
- 2. ki se najprej pojavi; prvi, začeten: primarni učinki eksplozije atomske bombe; primarne motnje; primarno sevanje / primarno nahajališče zlata prvotno
- 3. osnoven, temeljen: opravljati primarne raziskave / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost
♦ arhit. primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; ekon. primarni proizvod proizvod primarne dejavnosti; primarne dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo; primarna proizvodnja proizvodnja v primarnih dejavnostih; elektr. primarno navitje navitje na vhodni strani transformatorja; fiz. primarne barve osnovne barve; geol. primarna kamnina kamnina, nastala ob strjevanju raztaljene zemeljske skorje; kem. primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid; primarna sol sol, ki nastane z zamenjavo enega izmed vodikovih atomov večbazne kisline z atomom kovine; med. primarni afekt prva bolezenska sprememba; psih. primarne potrebe potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja; primarna čustva čustva, ki se pojavijo pri razvoju človekovega čustvovanja prva; soc. primarna skupina skupina, za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani; primarna socializacija socializacija v družini; teh. primarna energija energija, ki jo dajejo naravni viri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
psíhoaktívni -a -o prid. (ȋ-ȋ) farm. ki z delovanjem na centralni živčni sistem vpliva na duševno stanje; psihotropni: psihoaktivne snovi; psihoaktivne substance; psihoaktivno zdravilo; Tudi alkohol je psihoaktivna droga E ← agl. psychoactive, nem. psychoaktiv iz (↑)psiho... + (↑)aktíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
razdražíti in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. (ī á; á ā) - 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti
// razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo - 2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene
- 3. redko nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem
razdražíti se in razdrážiti se, in razdrážiti se začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: za vsako malenkost se razdraži
razdrážen -a -o: biti, postati razdražen; razdražen je odšel; razdražena žival; prisl.: razdraženo odgovoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
razrédčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike
- 2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so razredčile prebivalstvo
razrédčiti se - 1. postati bolj redek: proti vrhu se je gozd razredčil
- 2. postati številčno manjši: gostje v hotelu so se precej razredčili
razrédčen -a -o: razredčen alkohol; v teh višinah je zrak že razredčen; razredčene živalske vrste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sekundáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. - 1. ki je po pomembnosti na drugem mestu, drugoten: sekundarni nagibi za kako dejanje; ekonomski uspeh je tu sekundaren; sekundarna naloga, vloga česa / slikarstvo je zanj sekundarnega pomena manj pomembno
// sekundarna počitniška bivališča - 2. ki se pojavi za prvim, glavnim: sekundarni učinki eksplozije; sekundarne motnje / sekundarni pojavi
- 3. ki se opravi na drugi stopnji: sekundarna predelava lesa; sekundarne raziskave
● knjiž. sekundarni literarni, zgodovinski viri posredni, obrobni podatki
♦ arhit. sekundarna os os, navadno prečna, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. sekundarni spolni znaki dlakavost, glas, mlečne žleze; ekon. sekundarne dejavnosti gradbeništvo, industrija, obrt; elektr. sekundarno navitje navitje na izhodni strani transformatorja; fiz. sekundarne barve barve, sestavljene iz osnovnih barv; kem. sekundarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo preide v keton; med. sekundarne krvavitve; soc. sekundarna skupina skupina, za katero je značilen formalen odnos med njenimi člani; sekundarna socializacija socializacija v izobraževalnem procesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
smŕt -i ž (ȓ) - 1. prenehanje življenja, življenjskih procesov: izguba krvi je povzročila smrt; nesreča se je končala s smrtjo; lahka, naravna, navidezna, težka smrt; ugotoviti vzrok smrti / do smrti pretepsti
// stanje, ko prenehajo življenjski procesi: smrt je nastopila zaradi bolezni, starosti, zastrupitve; zdravnik je ugotovil smrt; znaki smrti
// konec življenja: bil ji je zvest do smrti; ekspr. človek se do smrti uči vse življenje; vznes. hvaležen ti bom do smrti - 2. dejstvo, da kdo umre: očetova smrt ga je zelo prizadela; bati se smrti; bili so krivi njegove smrti; rešiti koga smrti; ekspr. za las uiti smrti; obletnica prijateljeve smrti; pozabil je na to kot na svojo smrt popolnoma
// pasti junaške smrti; publ. umreti nasilne smrti umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja - 3. okostnjak s koso, ki pooseblja to dejstvo: ob postelji je stala smrt; če bi srečal samo smrt, me ne bi bilo tako strah; pesn. bela smrt; bled, suh kot smrt
- 4. podoba mrtvaške glave s prekrižanima kostema kot opozorilo na smrtno nevarnost: narisati na nalepko smrt; označiti strup s smrtjo
- 5. ekspr., v povedni rabi kar je za koga
- a) škodljivo, uničevalno: alkohol je zanj smrt / sonce je smrt za njene bolne oči
- b) neprijetno, mučno: zgodnje vstajanje je zanje smrt; življenje v mestu je smrt za kmečkega človeka / mlečne jedi so zame smrt nimam jih rad, zelo nerad jih jem
// v prislovni rabi smrt je poslušati tako govorjenje
- 6. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na smrt zelo, močno: na smrt se bojim; na smrt se dolgočasi; na smrt se prestrašiti; na smrt utrujen, zaljubljen / potovanje nas je utrudilo do smrti
● ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; ekspr. vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; vznes. smrt mu je izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; evfem. zdaj ga je smrt odrešila po hudem trpljenju je umrl; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. smrt ga je pobrala umrl je; ekspr. smrt ga je že večkrat potipala že večkrat je bil zelo bolan, v smrtni nevarnosti; ekspr. pri pisanju spominov ga je prehitela smrt umrl je, preden jih je napisal, dokončal; ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; ekspr. gledati smrti v obraz biti v smrtni nevarnosti; ekspr. ta živalska vrsta je obsojena na smrt bo izumrla; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; vznes. med delom, sredi velikih načrtov je omahnil v smrt je umrl; ekspr. pognati, poslati koga v smrt povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; ekspr. igrati se s smrtjo lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti, smrti; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. črna smrt kuga; slabš. tak je kot konjska smrt zelo suh, slaboten; zelo grd, neprikupen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; nar. pasja smrt strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda; knjiž. priti v objem smrti umreti; pog. bil je na smrt bolan tako, da so pričakovali, da bo umrl; Smrt fašizmu — svobodo narodu med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 pozdrav udeležencev narodnoosvobodilnega boja; zaključek uradnih dopisov; preg. dolga bolezen, gotova smrt; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi
♦ agr. na smrt obrezana trta trta, ki se ji pri obrezovanju pustijo samo šparoni; med. (biološka) smrt stanje, ko preneha spontano dihanje, delovanje možganov, srca in oživljenje ni več mogoče; blaga smrt pospešitev smrti iz usmiljenja; evtanazija; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; rel. mučeniška smrt vdano sprejeta nasilna smrt zaradi vere ali verskih, nravnih načel; šport. spirala smrti lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko; smrtni zavoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sorbít -a m (ȋ) kem. šestvalentni alkohol s šestimi atomi ogljika: pridobivati sorbit
♦ metal. kristalna struktura jekla, sestavljena iz zelo drobnih okroglih delcev ferita in cementita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
spremeníti -ím tudi izpremeníti -ím dov., spremêni tudi spreméni tudi izpremêni tudi izpreméni; spreménil tudi izpreménil (ī í) - 1. narediti, da kaj ni več tako, kot je bilo: spremeniti načrt, vsebino, zaporedje; vreme se bo spremenilo / spremeniti predpis, zakon / spremeniti obliko česa; ko jo je zagledal, se mu je obraz spremenil / spremeniti ceno; spremeniti količino, obseg / spremeniti svoje mišljenje, mnenje o čem
// povzročiti, da kdo duhovno, notranje ni več tak, kot je bil: to doživetje ga je spremenilo; v mestu se je popolnoma spremenil / do mene, proti meni se ni spremenil - 2. narediti, da kaj ni več isto, kot je bilo: spremeniti mejo, smer / spremeniti ime, naslov; spremeniti predmet pogovora / spremeniti kraj bivanja preseliti se
- 3. v zvezi z v narediti, povzročiti, da kaj postane kaj drugega: spremeniti sladkor v alkohol; poseko so spremenili v travnik; voda se spremeni v paro / iz preprostega fanta se je spremenil v domišljavca / spremeniti misel v dejanje uresničiti jo
// zaporno kazen so mu spremenili v denarno; ljubezen se je spremenila v sovraštvo
● od jeze je spremenil barvo zardel je; prebledel je; iz zdravstvenih razlogov mora spremeniti podnebje mora živeti v drugih podnebnih razmerah; redko posteljnino spremenijo vsak dan zamenjajo; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; publ. moštvo je spremenilo rezultat v svoj prid je doseglo prednost v igri
spremenjèn tudi izpremenjèn -êna -o: spremenjen načrt, vrstni red; njegov obraz je spremenjen; vsa spremenjena se je vrnila domov; ptice imajo sprednje okončine spremenjene v peruti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
strúp -a m (ȗ) - 1. snov, ki je zaradi svojih (kemičnih) sestavin organizmu zelo škodljiva ali smrtna: strup je začel takoj delovati; v vino mu je dala, stresla strup; nastaviti živali strup; pojesti, spiti strup; umreti zaradi strupa; hud, jedek strup; delovati kot strup / alkohol je za otroka strup; ekspr. dimniki so bruhali v ozračje strupe strupene snovi, pline
// bojni strupi; kačji, rastlinski strupi; podganji strup za uničevanje podgan - 2. ekspr. kar deluje negativno, notranje uničujoče: v duši se mu je nabiral strup; ima strup v srcu / ta knjiga je zanj pravi strup / z oslabljenim pomenom, z rodilnikom razjeda jo strup dvomov, ljubosumnosti
● ekspr. njegove besede, pripombe so polne strupa so zlobne; ekspr. ne jemlji toliko strupov zdravil
♦ biol. bakterijski strup; farm. krvni, srčni, želodčni, živčni strupi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
suicidologíja -e ž (ȋ) veda o samomorilnosti: Alkohol je v suicidologiji znan kot eden najpomembnejših oblik indirektnega samodestruktivnega vedenja E ↑suicidológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
šít -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. kar je nekakovostno, neuporabno, malo vredno, nepomembno: čisti šit; Zdaj verjamem v duhove, reinkarnacijo in ves ta šit 2. mamilo iz indijske konoplje; hašišSSKJ: Eni pijejo alkohol, drugi kadijo šit E ← agl. shit, prvotno 'govno'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
škodováti -újem tudi škódovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ọ̄) - 1. povzročati, delati, da je kdo deležen
- a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega: alkohol, mraz, vročina mu škoduje / zajedavci rastlini zelo škodujejo / kajenje škoduje zdravju
- b) česa slabega, neugodnega sploh: on je na takem položaju, da ti lahko škoduje; s takim vedenjem škoduješ sebi in družini / to mu bo moralno, politično škodovalo / šalj. jeza škoduje lepoti; škodovati ugledu koga
- 2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z bi izraža
- a) spodbudo, poziv: ne bi ti škodovalo, če bi bolj pridno delal
- b) zadržano privolitev: kaj, če bi šla nekaj popit? Ne bi škodovalo
- c) primernost, koristnost česa: ne bi (mu) škodovalo, če bi malo shujšal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
špírit -a m (ȋ) alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah: duh po špiritu / namočiti kaj v špirit; višnje v špiritu; mazati roko s špiritom / gorilni špirit; surovi špirit neprečiščen; gorilnik na špirit na gorilni špirit
● žarg., šport. sodnika v špirit izraža veliko nezadovoljstvo, nesoglasje z odločitvijo športnega sodnika; pog., ekspr. po svojih nazorih je ta človek za v špirit je nesodoben, zastarel
♦ farm. lesni špirit metanol, metilalkohol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
topíti2 -ím nedov. (ī í) - 1. delati topo, manj ostro: kamenje topi koso
- 2. povzročati, da postaja kaj manj občutljivo za zunanje dražljaje: alkohol mu topi čute
- 3. povzročati, da se kaj pojavlja v manjši meri, v manj izraziti obliki: žalost topi druga čustva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
tróvalénten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. trivalenten: trovalentni alkohol, element
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
upočasnjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati (bolj) počasno: upočasnjevati vožnjo / upočasnjevati proces / alkohol upočasnjuje reflekse / upočasnjevati ritem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
víno -a s (í) - 1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; pelinovo vino v kateremu je bil namočen pelin; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
● ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
♦ agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino
// navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina - 2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom
// s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
vlíti vlíjem dov. (í) - 1. spraviti kaj tekočega v kaj: vliti mleko v lonec; vliti sok, vino v steklenico; vliti žganje v čaj / vliti alkohol na rano zliti; pren. znanja se ne da kar vliti v glavo
♦ teh. vliti tekočo kovino v formo - 2. ekspr. povzročiti, da kdo občuti stanje, kot ga določa samostalnik: vliti komu pogum; s svojim zgledom je vlil otrokom spoštovanje do starejših; zdravnik je znal bolniku vliti upanje v ozdravitev; s pesmijo jim je hotel vliti voljo in odločnost / počitek mu je vlil novih moči; to je vlilo njegovemu srcu miru ga je pomirilo; dogodek jim je vlil strah v kosti, srce jih je prestrašil, vznemiril; vliti komu tolažbo v srce ga potolažiti
// povzročiti, da kaj postane značilnost česa: avtor je vlil v razpravo precej realizma
● ekspr. jabolčnik je kar vlil vase hitro, v velikih požirkih popil; ekspr. vliti občutja v besede izraziti jih z besedami
vlít -a -o: izmeriti količino v steklenico vlitega vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
vzdramíti in vzdrámiti -im dov. (ī á) - 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi: vzdramilo ga je tuljenje sirene; vzdramiti otroka; vzdramiti se od bolečin; vzdramiti se ob petih; težko se vzdramiti / sredi takega razmišljanja jo je vzdramil zvonec; pren., ekspr. vzdramiti vest v kom; mesto se je vzdramilo v sončnem jutru
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: vzdramiti iz prijetnih sanj; vzdramiti se iz spanja
// knjiž. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: vzdramiti ljudstvo / vzdramiti k narodni zavesti - 2. knjiž. vzbuditi: vzdramiti v kom ljubezen; vino je vzdramilo splošno veselost / alkohol je vzdramil njegovo domišljijo; to ime vzdrami stare spomine
vzdrámljen -a -o: iz sanj vzdramljen človek; otrok je že vzdramljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zalkoholizírati -am dov. (ȋ) dodati čemu alkohol: zalkoholizirati kompotzalkoholizíran -a -o opit, pijan: zalkoholiziran človek; že zjutraj je bil zalkoholiziran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zasvojênost -i ž (é) stanje zasvojenega človeka: alkohol, kajenje povzroča zasvojenost;
zdraviti se zaradi zasvojenosti;
zasvojenost z mamili / psihična zasvojenost pri kateri se zasvojenec vrača k uživanju kake snovi zaradi spomina na njen ugodni učinek; telesna zasvojenost pri kateri se ob prekinitvi pojavijo abstinenčne težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zasvojíti -ím dov., zasvójil (ī í) - 1. narediti koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči: alkohol zasvoji človeka; mamila so ga zasvojila / ta navada ga je popolnoma zasvojila
- 2. ekspr. vzbuditi v kom odnos popolne (čustvene) predanosti: ljubezen ga je zasvojila / misel na rešitev ga je popolnoma zasvojila
zasvojèn -êna -o: biti zasvojen z mamili; zasvojena oseba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zavóhati -am dov. (ọ̑) - 1. z vohom zaznati: zavohati smrad / zavohati alkohol, dim
- 2. ekspr. začutiti, zaslutiti: zavohati nevarnost; morali so nekaj zavohati, da so tako hitro odšli / zavohati dobro kupčijo
// odkriti, ugotoviti: takoj je zavohala, zakaj nas sosed tako pogosto obiskuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zlívati -am nedov., tudi zlivájte; tudi zlivála (í) - 1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride: zlivati vodo iz vedra, po tleh; zlivati juho na krožnik; umazanijo zlivajo v jamo; voda se je zlivala čez rob
● ekspr. zlivati jezo, žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. zlivati vodo v morje delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. zlivati alkohol vase v velikih požirkih piti; zelo piti - 2. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: zlivati srečo in veselje v pesem / svoje gorje je zlivala na papir ga popisovala
zlívati se - 1. tekoč prihajati skupaj: pred mestom se reki zlivata / tu se zlivata Sava in Sora
- 2. prehajati drug v drugega: barve, vonji se zlivajo; večji kolobarji se zlivajo v manjše / ekspr.: zgodovina se je zlivala z legendo; v njegovi liriki se narodnostne teme zlivajo z ljubezenskimi
// ekspr. postajati eno, enovito: glas trobente se je zlival z drugimi glasovi; obrisi so se zlivali s temo / tam, kjer se morje in nebo zlivata / sence se zlivajo v eno - 3. ekspr. (hitro) množično prihajati: množice so se zlivale na trg / od severa se zliva sovražna vojska
- 4. ekspr. v veliki količini tekoč pojavljati se kje: voda se je zlivala po skalni steni; znoj se mu zliva s čela, po hrbtu
● ekspr. dež se je zlival ves dan močno padal; ekspr. sredstva se zlivajo v sklad stekajo; ekspr. ulica se zliva na trg vodi
♦ fiz. jedra lažjih elementov se zlivajo v težja
zlivajóč -a -e: z bučanjem valov zlivajoči se kriki; prim. izlivati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
znàn in znán znána -o prid. (ȁ á; á) - 1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi: v svojem času je bil znan govornik; najel je znanega odvetnika; na prireditvi so nastopali znani športniki; daleč naokrog znana gostilna; svetovno znana slika; ekspr. znana spogledljivka; obiskati znano letovišče / predaval bo znani ekonomist / kraj je znan po marmorju; znana je po gostoljubnosti / znan je kot velik razgrajač
- 2. ki se zanj ve, da obstaja: dozdaj znani ostanki izumrlih živali; znane in nanovo odkrite rastline; objavil je vsa znana pisateljeva pisma
// ki se zanj ve sploh: o nesreči je znanih le malo podatkov; ponavljal je same znane stvari; afera je že splošno znana / iz znanih podatkov narediti zaključek / storilec dejanja še ni znan odkrit
// kot podkrepitev znana stvar, polomil ga je - 3. katerega lastnosti, značilnosti kdo osebno pozna iz izkustva, študija: v znanem kraju se dobro počuti; vsak prostor v tem mestu mu je bil znan; vsebina knjige mu je le deloma znana / pravna stran zadeve mu ni znana je ne pozna
// sredstva za investicije bodo znana po obračunu takrat se bo vedelo, koliko jih je
// za katerega se ve, kdo je, kateri je: na cesti je srečal dosti znanih ljudi; igral se je samo z znanimi otroki; povzročitelj bolezni ni znan
// ki vzbudi v osebku občutek identičnosti s tem, kar pozna, ve: po telefonu se je spet oglasil znani glas; bil mu je znan, vendar se ni spomnil njegovega imena; kraj se mu je zdel znan; pisava v pismu mu je bila znana / znan mi je le po obrazu - 4. navadno v povedni rabi s katerim se kdo pozna in ima z njim osebne stike: za pomoč je prosil le znane ljudi; že dolgo sta znana / bil je znan z vsemi veljaki v kraju; z dekletom sta si znana; z njim je osebno znan
- 5. navadno v povedni rabi, s prislovnim določilom ki je, obstaja na kakem prostoru, v kakem času: v alpskem svetu znani plesi; ti običaji so znani na kmetih; iz te geološke dobe so znani predniki orangutana / v tem času znano orodje
● v mestu ni bil znan se ni spoznal
♦ mat. znani člen enačbe člen enačbe, katerega vrednost je dana
znáno prisl.: bila je znano najimenitnejša gostilna v okolici / v povedni rabi: kolikor je meni znano, ne bodo prišli po tem, kakor sem jaz obveščen; ni nam znano, kaj nameravajo ne vemo; znano vam je, da tega ne želimo veste; ni znano, kam je izginil ne ve se; alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost izraža neosebnost trditve
znáni -a -o sam.: nobenega znanega ni srečal; meja znanega in neznanega
♦ ped. načelo od znanega k neznanemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
zóprn -a -o prid., zóprnejši (ọ̑) - 1. ki vzbuja močen občutek neugodja: v hiši je bil zoprn hlad; zoprn veter; zoprna svetloba; zoprno vreme / v ustih je imel zoprn okus; v nos mu je udaril zoprn vonj / ob pogledu nanj jo je obšel zoprn občutek
// ki vzbuja odpor: zoprn glas; človek zoprnega videza / materini očitki so mu bili zoprni / ima nekaj zoprnih navad; že sama misel na alkohol in cigarete ji je zoprna; zoprno vedenje / ekspr. bolj in bolj mi je zoprn / evfem. matematika ji je bila zoprna ni je imela rada - 2. ki prinaša veliko neprijetnosti, težav: zoprn dan; zoprna zadeva; zoprno delo
// ki povzroča zadrego, negotovost: zoprn dogodek; prišlo je do zoprnega nesporazuma; nenadoma se je znašel v zelo zoprnem položaju; namenoma je preslišal zoprno vprašanje - 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti: zoprn človek; znebiti se je hotel zoprnega sopotnika / bil je zoprn za družbo nedružaben, nezabaven
// ima nekaj zoprnih lastnosti
zóprno prislov od zoprn: zoprno govoriti; zoprno se vesti
// v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža močno neugodje, nezadovoljstvo: zoprno mu je bilo lupiti krompir; zoprno mi je bilo, ko smo se srečali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.