Tiskanje

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

abstinírati -am tudi abstinírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge; abstinira že devet let; ker je vozil avtomobil, je abstiniral ni pil alkoholnih pijač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

abúzus -a m (ȗ)
knjiž. zloraba: abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

alkohól -a m (ọ̑)
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
// alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

alkoholát -a m (ȃ)
kem. spojina alkohola s kovino: kondenziranje estrov z alkoholati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

alkohóličarka -e ž

ženska, ki ima zaradi odvisnosti od alkohola telesne, duševne in socialne motnje

SINONIMI:

odvisnica, med. etiličarka, slabš. pijanka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

alkohólik -a m

kdor ima zaradi odvisnosti od alkohola telesne, duševne in socialne motnje

SINONIMI:

odvisnik, med. alkoholoman, med. etilik, slabš. pijanec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

alkoholízem -zma m, pojm. (í) |pretirano uživanje alkohola|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

alkoholízem -zma m

duševna in telesna odvisnost od alkohola

SINONIMI:

med. alkoholna toksikomanija, med. alkoholomanija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

alkohológ -a m (ọ̑)
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: alkohologi si prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu; psihiater in alkoholog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

alkoholométer -tra m (ẹ̄)
priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

alkoskóp tudi alkoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotest: alkoskop je nameril dva promila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

álkotést -a m (ȃ-ẹ̑)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: elektronski alkotest; preizkus z alkotestom
// postopek za ugotavljanje te stopnje: odkloniti, opraviti alkotest

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

álkotést -a m

priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku

SINONIMI:

alkoskop

GLEJ ŠE: test

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: alkotester je pokazal 2,02 promila alkohola; digitalni alkotester; policijski alkotester

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni]

1.

za katerega ni potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

2.

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

árak áraka samostalnik moškega spola [árak]

1.

žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda

2.

žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...

balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək]

1.

navadno ekspresivno balon, zlasti manjši

2.

manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom

3.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon

4.

nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave

ETIMOLOGIJA: ↑balon

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]

1.

sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Beseda »jetrnica« v pomenu 'tečnoba'

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Besedna zveza »z drugimi besedami« in raba ločil

Kakšna so pravila za uporabo ločil pri besedni zvezi z drugimi besedami? A je pravilno začeti poved s to besedno zvezo?

Npr. Z drugimi besedami: na eni strani smo pozitivno poslovali, na drugi pa ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

blédež -a m (ẹ̑)
med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici: govoriti v bledežu / alkoholni bledež stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bojázen-znisamostalnik ženskega spola

stanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti
- bojazen pred kom/čim
- , bojazen zaradi/glede koga/česa
- , bojazen o čem

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brezalkohólen -lna -o prid. (ọ̑)
ki je brez alkohola: brezalkoholne pijače; proizvodnja brezalkoholnega piva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]

1.

odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži

2.

pihati tako, da se čuti hud, močen mraz

FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cetílpalmitát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cícast -a -o prid. (ȋ)
1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo
2. nar. lep2, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]

vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem

FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čezméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ki presega določeno, običajno mero: čezmerne obresti; čezmerna proizvodnja; čezmerno izkoriščanje gozdov
♦ biol. čezmerno razmnoževanje razmnoževanje, ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje
2. ki je, nastopa v preveliki meri: čezmerna radovednost; utrujen od čezmernega dela; čezmerno sončenje je škodljivo; posledice čezmernega uživanja alkohola

čezmérno

prisl.:

čezmerno popivati

čezmerno je zaposlen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]

1.

delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

člôvek-ékasamostalnik moškega spola

navadno v povedku bitje, ki lahko misli, govori, izraža čustva
- biti človek
oseba, kot nosilec določenih telesnih ali duševnih lastnosti, zmožnosti
- človek česa
- , človek z/s čim
- , človek v čem, kje
- , človek za kaj
- , človek po čem
- , človek brez česa
- , človek pri čem
- , človek pod čim
- , človek med čim, koliko
oseba glede na položaj, razmerja, odnose
- človek komu/čemu kaj, kako
- , človek na čem
- , človek brez česa
- , človek iz česa, od kod
- , človek pri čem, kje
- , človek ob čem, kje
- , človek čez kaj, kje
- , človek do koga/česa
- , človek proti komu/čemu
- , človek pod čim, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija]

1.

uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

degustírati degustíram nedovršni in dovršni glagol [degustírati]

1.

v manjših količinah uživati hrano, pijačo z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo

1.1.

2.

ekspresivno intenzivno sprejemati, izkušati kaj, zlasti umetniška dela

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. degustieren in frc. déguster iz lat. dēgustāre ‛pokusiti’, iz gustus ‛okus’

delírij -a m (í)
med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici, bledež: pasti v delirij; biti v deliriju; govorila je kakor v deliriju / alkoholni ali pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola
// ekspr. močna duševna razdraženost: njeno razburjenje je mejilo na delirij; pren. delirij strasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

delírium trémens delíriuma trémensa m (í, ẹ̑)
med. stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola, alkoholni bledež: imeti delirium tremens

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

deodoránt deodoránta samostalnik moškega spola [deodoránt]

kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: dezodorant

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Deodorant) iz it. deodorante ali angl. deodorant, iz lat. dē.. ‛od, stran’ + odōrāre ‛odišaviti’, iz odor ‛duh, vonj’ - več ...

depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən]

1.

ki ima depresijo, kaže znake depresije 1.

2.

v obliki depresivni ki je v zvezi z depresijo 1.

3.

ki se duševno slabo počuti

3.1.

3.2.

4.

kot samostalnik v obliki depresivni, depresivna kdor ima depresijo 1.; SINONIMI: manj formalno depresivec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej ↑depresija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dezodoránt dezodoránta samostalnik moškega spola [dezodoránt]

kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: deodorant

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Desodorans iz frc. désodorisant iz désodoriser ‛razdišaviti’, iz dés.. ‛raz..’ < lat. dis.. + odōrisāre ‛odišaviti’ iz odor ‛duh, vonj’ - več ...

dodájanje mátic -a -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dodájanje mátic s pomočjó alkohóla -a -- -- -- -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ebulio.. [ijo] prvi del podr. zlož. |vrenje, množina alkohola| ebuliométer, ebulioskopíja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ebulioskóp tudi ebulioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče: z ebulioskopom določiti stopnjo alkohola v vinu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ebulioskóp -a m

kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče

SINONIMI:

kem. maligan

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

eliminácija -e ž (á)
knjiž. ukinitev obstoja česa; odprava, odstranitev: telo porabi veliko moči za eliminacijo alkohola; eliminacija nevarnosti pred birokratizmom; odločil se je za eliminacijo vsega preživelega, zastarelega
♦ mat. eliminacija neznanke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

enolóški enolóška enolóško pridevnik [enolóški]

1.

ki je v zvezi z enologi ali enologijo 1.

1.1.

enologiji 1.

2.

ki je v zvezi s ponudbo vin

ETIMOLOGIJA: ↑enologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

éster -tra m (ẹ́)
kem. spojina alkohola z organsko kislino: estri celuloze; estri fosforjeve kisline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

éter1 étra m (ẹ́)
lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo, kem. dietileter: narkotizirati z etrom; vonj po etru
// kem. spojina, ki nastane s spajanjem dveh molekul alkohola z odcepom vode: dietileter je eden najvažnejših etrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ẹ́ter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

etílen2 -lna -o prid. (ȋ)
kem., navadno v zvezi etilni alkohol etanol, etilalkohol: proizvodnja etilnega alkohola / prevelika vrednost etilnega alkohola v krvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

etilométer -tra m (ẹ́)
merilnik alkohola v izdihanem zraku: kršitelj v etilometer ni izpihal zadostne količine zraka, da bi se lahko opravila meritev; preizkus z etilometrom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fílm Frazemi s sestavino fílm:
bíti kot v fílmu, dogájati se kot v filmu, doživéti kàj kot v fílmu, fílm je póčil kómu, fílm se je stŕgal kómu, kàkor v počásnem fílmu, odvíjati se kot v fílmu, têči kot v fílmu, živéti kot v fílmu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

grád1 -a m (ȃ)
1. pog. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah; maligan: to žganje ima kakih trideset gradov
2. mat. enota za merjenje kotov, stotina pravega kota:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

grad

Predlog

grada samostalnik moškega spola

merska enota za merjenje alkohola

merska enota za merjenje kotov

IZGOVOR: [grát], rodilnik [gráda]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; gradíranje (ȋ) kaj ~ vino |določiti stopnjo alkohola v vinu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gróg -a m (ọ̑)
vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja: piti grog; jajčni, vinski grog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

héktolíter héktolítra samostalnik moškega spola [héktolítər]

1.

merska enota za izražanje prostornine, 100 litrov; simbol: hl

2.

ekspresivno velika količina česa, zlasti tekočine; SINONIMI: ekspresivno galona

FRAZEOLOGIJA: popiti na hektolitre česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hektoliter, angl., frc. hectolitre, iz novoklas. hecto.., hekto.. ‛sto osnovnih enot’ h gr. hekatón ‛sto’ + ↑liter

Izgovarjava matematičnega znaka ‰ – promile ali promil?

Zanima me, kako pravilno izgovorimo 1 ‰. En promil ali en promile.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izločítev -tve ž

dejanje, s katerim se doseže, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto

SINONIMI:

izključitev, izločenje, knj.izroč. eliminacija, knj.izroč. eliminiranje

GLEJ ŠE SINONIM: izključitev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

jamájka -- v prid. rabi (ȃ)
gastr., v zvezi jamajka rum originalni rum z močno aromo in visoko stopnjo alkohola: jamajka rum in kubanski rum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jêzik -íka m (é í)
1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen, rdeč, vlažen jezik; zgornji del jezika / konica jezika / česen peče na jeziku; na jeziku pozna, koliko alkohola ima vino / goveji, svinjski jezik / prekajeni jezik; jezik v omaki
// kar je po obliki podobno jeziku: med obuvanjem je poravnal jezik pri čevlju; usnjen jezik pri denarnici / v morje se zajeda jezik kopnega / ekspr.: iz topov so švigali krvavi jeziki; jeziki gorečih sveč; ognjeni jeziki so lizali streho plameni
2. ta organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju: od strahu ji je jezik otrpnil; ekspr.: kaj nimaš jezika; si izgubil, slabš. požrl jezik; imaš primrznjen, prirasel, zavezan jezik, da ne odgovoriš; ne utihne, pa če bi mu na jezik stopil; raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš / kot podkrepitev: naj se mi jezik posuši, če sem to rekel; raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal / knjiž., ekspr. videti je bilo, da to, kar govori jezik, čuti tudi srce / ekspr. govoriti s predrznim predrzno, težkim jezikom težko / pooseb., slabš. vprašal je, pa noben jezik ni nič zinil
// ekspr. kar kdo govori, pove: jezik ga razodeva; malo bolj pazi na svoj jezik; soditi koga po jeziku / bojevati se za kaj z jezikom s (spretnim) govorjenjem; pregovorila ga je s svojim sladkim jezikom govorjenjem / kot nasprotje dejanju: sam jezik ga je; on bo to naredil, seveda, z jezikom / ne more krotiti njenega jezika klepetavosti, opravljivosti
// nav. mn., pog. klepetulja, opravljivec: ob tem dogodku so imeli jeziki dosti dela; boji se jezikov; se bo že našel kak jezik, ki bo povedal / kot psovka tiho bodi, jezik (grdi); kot nagovor no jeziki, zdaj pa govorite / on je pa jezik je zelo odrezav
3. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: jezik se razvija, spreminja; bogatiti jezik z novimi izrazi; govoriti, naučiti se, obvladati, opisati, razumeti, znati kak jezik; prevajati iz slovanskih jezikov; predavati v tujem jeziku; italijanščina je blagoglasen jezik; klasični, moderni jeziki; skrbeti za enotnost jezika; uporabniki jezika; besedni zaklad kakega jezika; zgodovina jezika; zvrsti jezika; ljubezen do jezika / pog.: jeziki učencem ne delajo težav ti kot učni predmet; uči se, zna jezike tuje jezike; knjiž. zbrali so se ljudje najrazličnejših jezikov jezikovnih pripadnosti / angleški, češki, slovenski jezik; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; kulturni jezik ki ima izrazne možnosti tako razvite, da se v njem lahko izrazijo tudi najbolj zapletena doživetja, zaznave, spoznanja; materni jezik ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; mednarodni jezik ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov; narodni jezik; svetovni jezik ki je zelo razširjen
// navadno s prilastkom uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja: pisatelj ima barvit, bogat, čist, gladek, jasen, lep, slikovit jezik; knjiga, pisana v težkem jeziku / časopisni, govorniški, odrski, pesniški, poslovni, tehniški, umetniški, znanstveni jezik; jezik ekspresionistov; jezik protestantskih piscev / otroški jezik; jezik izobražencev, kmetov / sodobni jezik / preštudirati jezik in vsebino romana; Cankarjev jezik stil
4. s prilastkom kar omogoča sporazumevanje sploh: človeški jezik; čebelji, ptičji jezik; pogovarjati se z opicami v njihovem jeziku / z oslabljenim pomenom: jezik formul formule; jezik grbov grbi
// knjiž. kar omogoča nebesedno izražanje: preliti zgodbo v filmski jezik; povedati v slikarskem jeziku / ekspr. jezik ljubezni
5. knjiž., navadno s prilastkom način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa: v kulinaričnem jeziku bi se reklo, da televizija skrbi za kulturno hrano; povedati kaj v filozofskem jeziku; pri govorjenju o električnem polju je uporabljal matematični jezik / njegovega jezika ne bodo razumeli misli, pojmovanja, stališča; publ.: organizacija ne najde vselej adekvatnega jezika načina, metode; govoriti v jeziku reforme
● ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. jezik ga je srbel, vendar ni rekel čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; jezik se mu zapleta, zatika ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. toliko časa bo brusila jezik, da ji bo dovolil iti govorila, si z govorjenjem prizadevala doseči; ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govori mnogo; pog., slabš. jezik za zobe, star. za zobmi molči, ne ugovarjaj; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati; slabš. ona ima jezik je opravljiva, predrzno govori; pog., ekspr. ta pa ima jezik spretno, z lahkoto se izraža; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; ekspr. vsemu svetu kaže jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ekspr. lomi si jezik s slovenščino s težavo jo govori, izgovarja; slabš. brez potrebe obračaš jezik govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči; ekspr. pijača jim je odtajala, odvezala, razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko ko se bo razvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; pog., ekspr. kar naprej suka, vrti jezik govori; ekspr. zna sukati jezik spretno govoriti; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; ekspr. beseda mu je kar ušla, zdrknila z jezika nehote jo je izrekel; ekspr. besede mu kar vro z jezika veliko in z lahkoto govori; besedo mi je vzel z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog., ekspr. niti kapljice ga ni dal na jezik ni popil niti malo alkoholne pijače; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; položiti komu besedo na jezik pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; star. priti v jezike postati predmet opravljanja, obrekovanja; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; pog., ekspr. na jeziku imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati; pog. imeti kaj neprestano na jeziku omenjati, izgovarjati; sklicevati se na kaj; pog., ekspr. imeti, nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; publ. samo na jeziku priznavajo njihovo samostojnost samo v izjavah, ne pa v dejanjih, odnosih; pog., ekspr. pazi, da jih ne boš dobila po jeziku da ne boš zaradi odrezavosti, pikrosti kaznovana; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; nar. jezik v zvonu se maje kembelj; pog. imeti dober jezik spretno govoriti; pog., slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; govoriti, najti isti, skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; pog., ekspr. imeti nabrušen jezik biti odrezav; pog., ekspr. imeti namazan jezik biti spreten v izražanju; ekspr. biti ostrega biti odrezav, napadalen, strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori; ima jezik kot kača, kot krava rep je zelo odrezav, piker; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
♦ anat. podraščen jezik; koren jezika skrajni zadnji del jezika; bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum; pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis; etn. jezik premični del trlice; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; geol. jezik del kamnin, ki se klinasto zajeda v druge; jezikosl. fleksijski jeziki; govorjeni jezik kot je zvočno uresničen z govorilnimi organi; govorni jezik ki ni uresničitev vnaprej pripravljenega besedila; kentumski jeziki; knjižni jezik kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti; ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; mrtvi jezik ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; naravni jezik ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; pogovorni jezik prostejša, navadno govorna varianta knjižnega jezika; umetni jezik; živi jezik ki ga kak narod, ljudstvo še govori; družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; med. obložen jezik z belkasto plastjo na površini; pravn. občevalni jezik ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih; uradni jezik ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; rač. programski jezik umetni jezik za pisanje računalniških programov; programski jezik fortran; šol. učni jezik v katerem poteka pouk; vet. leseni jezik bolezensko otrdel jezik pri govedu; zool. morski jezik ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu; morski list

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Kako je prav: »škoduje« ali »škodi«

Primer: Prekomerno uživanje alkohola vam škoduje/škodi.

Katera oblika glagola je pravilna/pravilnejša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

káplja Frazemi s sestavino káplja:
do zádnje káplje, do zádnje káplje krví, [kot] káplja v mórje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm]

iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov

STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...

ketón -a m (ọ̑)
kem. spojina, ki nastane z oksidacijo sekundarnega alkohola: aldehidi in ketoni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kolikóst tudi kólikost -i ž (ọ̑; ọ̄)
knjiž. količina, kvantiteta: predpisana kakovost in kolikost snovi / kolikost alkohola v krvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kolódij -a m (ọ́)
kem. raztopina nitrata celuloze v zmesi alkohola in etra: uporaba kolodija v medicini in fotografiji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

komíranje samostalnik srednjega spola

slengovsko

stanje okrnjenega zavedanja kot posledica prekomernega uživanja alkohola, drog

ETIMOLOGIJA: ↑komirati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

komírati nedovršni glagol

slengovsko

biti v stanju okrnjenega zavedanja kot posledica prekomernega uživanja alkohola, drog

ETIMOLOGIJA: koma

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

konzumènt tudi konsumènt -ênta m (ȅ é)
knjiž. potrošnik, porabnik: konzument alkohola; producenti in konzumenti; pren. je vnet konzument radia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

koprín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kozárec Frazemi s sestavino kozárec:
izprázniti kozárec, prázniti kozárce, [(pre)globôko] poglédati v kozárec, vihár v kozárcu vôde, zvrníti kozárček [čésa], zvrníti kozárec [čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]

1.

odrasla samica goveda

2.

slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...

krí1 krví ž (ȋ)
1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj krvi; izgubil je veliko krvi; dati, odvzeti kri za preiskavo; izkašljati, pljuniti kri; s krvjo oblit obraz; strjena kri; kaplja krvi; sladek okus krvi; sestavine krvi; ugotavljanje alkohola, sladkorja v krvi; rdeča kot kri; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / človeška, živalska kri / kri kroži (po telesu); poganjati kri po žilah; toplota krvi / bolezen krvi; izločanje krvi s sečem / poskušal je ustaviti kri odtekanje krvi / brisati kri madeže od krvi; biti oškropljen s krvjo / čevelj ga je ožulil do krvi / komarji pijejo, sesajo kri / ekspr. s krvjo zalite oči / dajalec, darovalec krvi; zaloga (človeške) krvi / ekspr.: žejen krvi; krvi žejen / nadev iz riža in krvi
// nav. ekspr. ta tekočina človeškega organizma, katere izguba pomeni izgubo življenja: darovati, dati, žrtvovati kri (za svobodo); povsod so puščali svojo kri / na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; tudi v tej deželi teče kri ljudje se borijo in umirajo; dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; s krvjo so si priborili svobodo s človeškimi žrtvami; do zadnje kaplje krvi se bomo borili dokler bo še kdo živ; preprečiti prelivanje krvi bojevanje, ubijanje
2. nav. ekspr. ta tekočina pri človeku kot nosilec
a) vitalnosti, temperamenta: skušal je krotiti svojo kri / čisto brez krvi je / z oslabljenim pomenom: bil je burne in nagle krvi; hladne, hude krvi je; po naravi je mirne, nemirne krvi / vroča kri ga je spravila iz ravnotežja / osebe v romanu imajo premalo krvi niso prepričljive
b) čustvenega stanja, vznemirjenosti: kri mu je prekipela, vrela, zavrela; vino mu je razvnelo kri / z oslabljenim pomenom: takšna dejanja povzročajo hudo kri; ohranite mirno kri
c) spolnosti, spolnega nagona: kri ga blodi, meša, mu ne da miru; kri se mu je umirila / z oslabljenim pomenom je mrzle, vroče krvi
č) nekaterih značajskih lastnosti, posebnosti: tako ravnanje mu je v krvi / očetova kri se je začela buditi v njem / z oslabljenim pomenom: potepuške krvi ni mogel zatajiti; nekaj vojaške krvi ima / neukrotljiva lovska kri
3. nav. ekspr., s prilastkom izraža
a) narodno, sorodstveno pripadnost: ima nekaj arabske, ciganske krvi v sebi; iste krvi sva; ta človek je naše krvi / je mešane krvi njegovi starši, predniki so različnih narodnosti, ras / zatajil je lastno kri svojega otroka; vznes. kri njene krvi njen otrok
b) socialno, poklicno pripadnost: gosposke, plebejske, plemenite krvi je / modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu
● ekspr. kri je kri sorodstvena povezanost je trdna, močna; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. kri mu je planila, udarila v glavo zelo je zardel; ekspr. tako dejanje opere le kri dejanje je odpuščeno le, če je kdo od storilcev ubit, umorjen; ekspr. kri mu je šla, silila, stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; ekspr. kri ji je zastala, zledenela (v žilah) zelo se je prestrašila; ekspr. to je postalo meso in kri se je uresničilo; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi; biti (ležati) v krvi biti (ležati) ranjen in krvav; ekspr. v krvi, s krvjo zatrt upor z velikimi človeškimi žrtvami; vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; publ. po naftovodih teče rjava kri nafta
♦ anat. arterialna kri iz arterije; venozna kri iz vene; med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza; naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija; transfuzija (krvi)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kríza -e ž (ȋ)
1. stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati: kriza narašča, nastaja; deželo je zajela kriza; med krizo se je zmanjšal izvoz kapitala; podjetje je v krizi / kriza industrije, kmetijstva / gospodarska kriza
// publ., navadno s prilastkom veliko pomanjkanje česa: premogovna kriza; kriza cementa, železa / stanovanjska kriza stiska
// nav. ekspr. neugodno, težko rešljivo stanje: kriza v gledališču je počasi popuščala; gibanje prestaja hudo krizo; idejna kriza; kriza tega gledališča; predlogi za reševanje krize / meščanska družba se je znašla v krizi
2. nav. ekspr. duševno stanje, ko je človek nesposoben premagati subjektivne in objektivne ovire: doživljati krizo; skušala je prebroditi krizo; znova je zapadel v krizo; preživljati težko krizo / že dolgo je v krizi
3. med. obdobje v akutni bolezni pred spremembo na boljše ali (bistveno) slabše: kriza traja že nekaj dni; bolnik še ni iz krize / abstinenčna kriza skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; odtegnitveni sindrom
♦ ekon. kriza periodično se ponavljajoče stanje v gospodarstvu zaradi neskladja med proizvodnjo in potrošnjo; psih. (duševna) kriza stanje zaradi hude konfliktne situacije; šport. kriza stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kubánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kubance ali Kubo: kubanski revolucionarji
♦ gastr. kubanski rum originalni rum z manj močno aromo in manjšo stopnjo alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge, béla kúga, braníti se kóga/čésa kot kúge, čŕna kúga, da bi kúga kóga, da bi kúga pobrála kóga, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, ogíbati se kóga/čésa kot kúge, razšíriti se kot kúga, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot kúga, šíriti se kot kúga, zaudárjati kot kúga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka

1.1.

2.

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad

3.

manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem

4.

manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola

STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

máček2 -čka m (á)
nav. ekspr. slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola: kje si krokal, da imaš takega mačka; z ležanjem, s tabletami preganjati mačka; maček po šmarnici
// navadno v zvezi moralni maček občutek krivde po dejanju, ki ima navadno negativne posledice: po razbrzdanem življenju se ga je lotil moralni maček; ima hudega moralnega mačka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

máčkast1 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast]

1.

manj formalno ki se počuti slabo, občuti glavobol, slabost kot posledico prekomernega uživanja alkohola

1.1.

manj formalno

ETIMOLOGIJA: ↑maček

máčkast1 -a -o prid. (á)
nav. ekspr. ki je slabega počutja, razpoloženja, navadno po nezmernem uživanju alkohola: od popivanja je mačkast; zjutraj se je prebudil mačkast; mačkast od pijače / mačkasta glava / mačkast ponedeljek / družbene spremembe so pri nekaterih povzročale mačkasto razpoloženje

máčkasto

prisl.:

mačkasto se počutiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

maligán -a m (ȃ)
1. agr. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah: to žganje ima trideset maliganov
// mn., pog., ekspr. alkoholna pijača: kmalu je začutil učinek maliganov
2. kem. priprava za določanje molekulske mase ali koncentracije raztopljene snovi glede na vrelišče: z maliganom določiti stopnjo alkohola v vinu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

maligán -a m (ȃ) žganje s trideset ~i; z ~om določiti stopnjo alkohola |s pripravo|; mn., šalj. čutiti učinek ~ov |alkoholne pijače|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

maligán -a m

enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah

SINONIMI:

pog. grad1

GLEJ ŠE SINONIM: ebulioskop

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

mática -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

medíčar -ja m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

medíčarstvo -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mêhek in mehák mêhka -o tudi -ó prid., mehkêjši stil. méčji (é ȃ é)
1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno črto
// ki se da (rad) gnesti, oblikovati: glina, vosek in druge mehke snovi / dobra, mehka zemlja je tam ki se da (rada) obdelovati / gospodje v cilindrih in mehkih klobukih
// ki se da (rad) rezati, gristi: meso je mehko, saj se je dolgo kuhalo / grozdje, sadje je že mehko sočno, zrelo
2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: svila, žamet in druge mehke tkanine; rokavice iz dobrega, mehkega usnja / na obrazu je čutil njene mehke lase; mačka z mehko dlako / to mazilo naredi kožo mehko / držal je njeno toplo, mehko roko v svoji
3. neizrazito izbočen, zaobljen: mehki valovi; mehke gube oblačila / mehka dolenjska pokrajina rahlo valovita
4. ki se ne pojavlja v intenzivni stopnji, v močni obliki: odgovorila mu je z mehkim stiskom roke / po nekaj dnevih burje je postal zrak mehek topel; mehko spomladansko sonce / mehke, pastelne barve; mehka, ugašajoča svetloba / slišati je bilo mehke akorde
5. ki ima blažji, postopni učinek: mehki načini odpuščanja, upokojevanja; mehki prehod iz ene družbene ureditve v drugo; mehki terorizem / mehki dejavniki / mehki zagon elektromotorjev
6. ekspr., navadno v povedni rabi obziren, popustljiv, prizanesljiv: predstojnik je bil sumljivo mehek; biti mehek s kaznjenci, z otroki / mehka materina roka
// pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: komaj so ga začeli tepsti, že je bil mehek; oče je bil že precej mehek, zato mu je vneto dokazovala dalje
7. nav. ekspr. ki izraža prijaznost, naklonjenost: prigovarjal mu je z mehkim glasom; mehek nasmeh; pikra poteza v sicer mehkem obrazu; zazrla se je v njegove mehke, modre oči / mehko čustvo
8. nav. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: ženske so mehke, zato hitro jokajo / mehka slovanska duša, narava
● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pristanek, pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje; ta jezik je mehek ima sorazmerno veliko samoglasnikov; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; jajce z mehko lupino jajce, ki nima apnenčastega ovoja; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; ekspr. napori so veliki, gospoda pa preveč mehka neodporna, mehkužna; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; pog., ekspr. do polnoči so bili že vsi (precej) mehki (precej) pijani, vinjeni; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ agr. mehki sir zorjen sir z večjim odstotkom vode v brezmastni snovi; mehko vino vino, ki vsebuje malo kisline, čreslovine, navadno tudi manj alkohola; anat. mehko nebo nebo iz mehkega tkiva; bot. mehka stoklasa latasta trava, ki raste na suhih tleh, Bromus mollis; fot. mehki negativ negativ, ki nastane pri premalo časa trajajoči osvetlitvi ali premalo časa trajajočem razvijanju; mehka gradacija postopno prehajanje od svetlo sivih odtenkov v temno sive; gastr. mehka moka moka iz zelo drobnih delcev; jezikosl. mehki soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik; soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. mehka voda voda, ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; les. mehki les les z razmeroma majhno gostoto; med. mehki čankar spolna bolezen z eno ali več razjedami z mehkimi robovi na spolovilih; metal. mehki svinec svinec, ki mu ni dodan kak drug element; mehke kovine kovine z majhno trdoto; mehko žarjenje žarjenje, pri katerem se kovini, zlitini zmanjša trdota; teh. mehki lot ali mehka spajka lot ali spajka z nizkim tališčem; tisk. knjiga z mehkimi platnicami s platnicami iz tanjše lepenke; um. mehki slog gotski umetnostni slog okoli leta 1400

mêhko

in mehkó prisl.:

mehko božati po dlaki, roki

mehko odgovoriti, reči

vesoljska ladja je mehko pristala na lunini površini

mehko ravnati z ujetniki

mehko stisniti roko

mehko valovita pokrajina

/ mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; mehko vezana knjiga knjiga, vezana v mehke platnice

●

pog. mehko speljavati počasi; ekspr. v mladosti mu ni bilo mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; ekspr. mehko mu je pri srcu je ganjen, vznemirjen

mêhki

-a -o, v predložni zvezi mêhki in méhki sam.:

kuhati, skuhati kostanj do mehkega

kadar spi na mehkem, ga boli hrbet

ekspr. nič ne dela, živi pa na mehkem živi udobno, v izobilju

hoditi po mehkem

v, na mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom

nekaj mehkega je v njegovih gibih, pogledih

♦

lov. strel v mehko v drobovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mílilíter mílilítra samostalnik moškega spola [mílilítər]

merska enota za izražanje prostornine, tisočina litra; simbol: ml

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Milliliter, angl., frc. millitre, it. millilitro, iz novoklas. milli.. ‛tisoči del osnovne enote’ iz lat. mille ‛tisoč’ + ↑liter

mladoléten mladolétna mladolétno pridevnik [mladolétən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki mladoletni ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti

1.1.

2.

kot samostalnik v obliki mladoletni, mladoletna kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti; SINONIMI: mladoletnik

ETIMOLOGIJA: iz mlada leta

nágnjenje -a s

1.

duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko nastopi kako duševno ali telesno stanje

SINONIMI:

dispozicija, nagnjenost, knj.izroč. naklonjenost

2.

s prilastkom duševna ali telesna lastnost, značilnost, ki določa, usmerja človekovo hotenje, voljo

SINONIMI:

nagnjenost

3.

hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti

SINONIMI:

afiniteta, nagnjenost, knj.izroč. inklinacija, knj.izroč. nagib, knj.izroč. naklonjenost, ekspr. žila, ekspr. žilica

GLEJ ŠE SINONIM: dar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

napíhati -am dov., tudi napihájte; tudi napihála (í)
1. s pihanjem spraviti kam: burja napiha sneg v špranje; veter je napihal na nebo črne oblake
2. pog. s pihanjem doseči določeno stopnjo vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku pri preizkusu z alkotestom: voznik je napihal precej preveč, zato so ga policisti pospremili v prostore za treznjenje; napihati nad dovoljeno mejo alkohola v krvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nasprótnik -a m (ọ̑)
1. kdor komu nasprotuje: biti komu nasprotnik; dolgoletna nasprotnika sta se pobotala; dokazal je nasprotnikom, da ima prav; pri svojem delu ima veliko nasprotnikov; skušal je onemogočiti svojega političnega nasprotnika; nevaren, ekspr. zagrizen nasprotnik; izjava nasprotnika / nasprotnik v vojni sovražnik
// z rodilnikom kdor je, nastopa proti čemu: postal je velik nasprotnik alkohola; nasprotnik nemštva, samoodločbe narodov / vlada se je pokazala za nasprotnika revolucionarnih prizadevanj
2. publ. nasprotni igralec, tekmovalec, nasprotno moštvo: nasprotnika sta se sporazumela za remi; naša enajstorica ni bila kos nasprotniku; premagati nasprotnika; boksarja sta si bila v tem boju enakopravna nasprotnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nasprótnik -a m, člov. (ọ̑) biti ~ predsedniku; ~ alkohola; imeti ~e; publ. premagati ~a nasprotnega igralca, tekmovalca, moštvo
nasprótnica -e ž, člov. (ọ̑)
nasprótničin -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèproblemátičen -čna -o prid. (ȅ-á)
ki je brez problemov: njegovi liki so notranje neproblematični in zato človeško nezanimivi / tekst je preprost, neproblematičen jasen, razumljiv / publ. koncentracija alkohola v krvi pod to mejo je neproblematična nenevarna, neškodljiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèproblemátičen -čna -o; bolj ~ (ȅá) ~ lik v drami; ~o besedilo jasno, nesporno; publ. Ta koncentracija alkohola v krvi je ~a nenevarna, neškodljiva
nèproblemátičnost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèzméren1 -rna -o prid.(ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
ki mu manjka zmernosti: zelo nezmeren človek je; biti nezmeren v jedi in pijači / nezmerno uživanje alkohola / nezmerna kritika

nèzmérno

prisl.:

nezmerno jesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obraníti se in obrániti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj ubraniti se koga/česa
/S težavo/ se je obranila napadalca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

odstótek -tka m (ọ̑)
del na sto enakih delov razdeljene celote: snov ima enajst odstotkov primesi; proizvodnja je za sedem odstotkov [7 %] večja kot lani / izraziti v odstotkih
● ekspr. negotovost z odstotkom upanja z malo upanja
// ed. količina, izražena s tem delom: odstotek smrtnosti pada; ugotavljati odstotek alkohola v krvi; povprečni odstotek tolšče v mleku; gnojila z majhnim odstotkom dušika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odtegnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od odtegniti: odtegnitev podpore / biti kaznovan zaradi odtegnitve vojaški obveznosti / med. odtegnitev alkohola, kofeina, nikotina; odtegnitev droge včasih povzroči hudo reakcijo; simptomi, znaki odtegnitve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odtegníti in odtégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s hitrim gibom narediti, da kdo česa ne more prijeti, se česa ne more dotakniti: odtegnil je pismo, po katerem je segla; hotel ji je poljubiti roko, pa jo je odtegnila
2. narediti, povzročiti, da kdo
a) ni več skupaj s kom: služba ga je za dolgo odtegnila od družine; odtegnil se je ljudem
b) česa ne dela več: bolezen me je odtegnila od dela, učenja; odtegniti se literarnemu ustvarjanju
c) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: hoteli so jo odtegniti od fanta; odtegniti se družini, prijatelju
č) ni več pod vplivom koga: odtegniti otroka slabi družbi / odtegniti koga tujemu vplivu
3. zmanjšati izplačilo za določen znesek: vsak mesec mu odtegnejo tristo evrov; odtegniti od plače; odtegniti na račun posojila / odtegniti obresti
4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: odtegniti komu pomoč; odtegnil mu je svoje zaupanje ni mu več zaupal
// med. ukiniti uživanje zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: odtegniti pacientu metadon

odtegníti se

in odtégniti se

1.

knjiž.

izogniti se, izmakniti se:

odtegniti se kazni, sodbi

/ odtegnil se je volitvam

/ ni se mogel odtegniti boju za pravico

2.

star.

oditi:

po teh besedah se je počasi odtegnil

/ odtegnil se je v samoto

/ če se le malo odtegnem, me že iščejo

//

umakniti se: napadalci so se odtegnili; premalo nas je bilo za boj, zato smo se morali odtegniti

●

knjiž. to se je odtegnilo našemu spoznanju tega nismo spoznali

odtégnjen

-a -o:

biti odtegnjen slabemu vplivu

odtegnjena vsota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odtísoček -čka m (ȋ) |promile|: dva ~a ‹2 ‰› kuhinjske soli v snovi; pol ~a alkohola v krvi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odvísen -sna -o prid. (í ī) navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z od
1. ki je v takem odnosu do koga, da ta skrbi za njegove potrebe: mladič je dolgo odvisen od svoje matere; zaradi bolezni je bila popolnoma odvisna od drugih / odvisni smo drug od drugega
// ki je v takem odnosu do koga, da potrebuje od njega določeno pomoč: sin študira in je odvisen od staršev; biti finančno, gospodarsko, kulturno odvisen od koga / preveč je odvisen od vašega mnenja preveč ga upošteva
2. ki je v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve: dokler prejema njihovo podporo, je od njih odvisen; žena je bila v preteklosti odvisna od moža
// star. nesvoboden, nesamostojen: boj odvisnih narodov za svobodo; kolonije in druge odvisne dežele
3. ki je v takem odnosu do česa, da to omogoča njegovo uresničitev, določa stopnjo, lastnosti: tudi od pridnosti je odvisen uspeh dela; cena je odvisna od stroškov; vidljivost je odvisna od čistosti ozračja
4. ki je zasvojen, zlasti z alkoholom, mamili: odvisni uživalec; odvisna oseba odvisnik / biti odvisen od moči, politike / biti odvisen od alkohola, drog
● od vaše izjave je odvisna odločitev sodnikov vaša izjava bo odločilno vplivala nanjo; od tega je odvisna njena prihodnost to je zelo pomembno zanjo; vse je odvisno od sreče stvar bo uspela le v ugodnih okoliščinah; od vas je odvisno, kam bomo šli vi boste odločili; od vremena je odvisno, če bomo šli šli bomo le ob ugodnem vremenu
♦ ekon. odvisni stroški stroški v zvezi z nabavo, prevozom, skladiščenjem blaga; jezikosl. odvisni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; odvisni sklon vsak od šestih sklonov razen imenovalnika; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; mat. odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; odvisna spremenljivka količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin

odvísno

prisl., navadno v povedni rabi

izraža omejitev:

stvar je lahko dobra ali slaba, odvisno je, kako nanjo gledate

elipt.: jed je odlična, odvisno od okusa

nekateri odidejo veseli, drugi pa žalostni, odvisno od značaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odvísnež -a m (ȋ) ekspr.
kdor je odvisen od česa, zlasti mamil; odvisnik: nevladne pobude za zdravljenje odvisnežev / adrenalinski odvisnež; postati odvisnež od alkohola / postati odvisnež od droge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odvísnost -i ž (í)
stanje, lastnost odvisnega:
a) odvisnost mladiča od matere / medsebojna odvisnost vsega živega sveta
b) v svoji družbeni in osebni odvisnosti si takrat ni upal uprizoriti te drame / ekonomska, finančna odvisnost; odvisnost uspeha od prizadevnosti
c) zmanjšati odvisnost od mamil; preprečevanje, zdravljenje odvisnosti od alkohola, heroina, kokaina; vzroki za odvisnost; depresija, nasilje in odvisnost / novo zdravilo ne povzroča odvisnosti / odvisnost od iger na srečo
● publ. šole so bile v veliki odvisnosti od proračuna sredstva za svojo dejavnost so dobivale le iz proračuna; publ. v sonetih je njegova odvisnost od nemške metrike manjša je manj posnemal nemško metriko
♦ filoz. odvisnost lastnost pojava, da je pogoj za drug pojav; mat. linearna odvisnost lastnost sistema enačb ali vektorjev, da je ena enačba ali vektor izrazljiv z vrsto drugih enačb ali vektorjev, pomnoženih z določenimi koeficienti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ogíbati se -am se in -ljem se nedov. (ī)
1. z odmikanjem dosegati, da se ne zadene ob kaj: v ozkem prehodu so se težko ogibali drug drugega; kolesar se ogiba pešcem / vozila se ogibajo jam na cesti vozniki vozil si prizadevajo, da kolesa vozil ne zapeljejo vanje
// delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom: otroci se ga plašno ogibajo; ogibala sta se drug drugega; ekspr. vse se me ogiba; ogibajo se ga kot kuge
2. s spreminjanjem položaja, mesta dosegati, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ogibati se udarcem
// delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: ogibati se dolžnosti, obveznostim
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne prihaja do dejanja, kot ga določa samostalnik: ogibati se odgovorom, plačevanju dolgov
3. delati, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: ogibati se nevarnosti, vojne
4. ekspr. ne uporabljati: ogibati se citatov, neprimernih izrazov
● ekspr. ogibati se alkohola ne piti alkoholnih pijač; ves dan se je ogibal kuhinje ni šel v kuhinjo; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ogiba se odgovoriti na to vprašanje ne mara, noče odgovoriti

ogíbati

nar. vzhodno

odstranjevati,

umikati:

ogibati gnoj izpod krav

hitro je ogibala vse, kar je bilo napoti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

omejeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
// določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
4. delati, povzročati, da je kaj manjše
a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
// preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje

omejeváti se

publ.

kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim:

jaz se od tega stališča omejujem

omejujóč

-a -e:

omejujoča določila

omejeván

-a -o:

omejevan v razvoju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

opíjanje Frazemi s sestavino opíjanje:
opíjanje do mŕtvega

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ozavéščati -am nedov. (ẹ́)
delati, povzročati, da kdo kaj spozna, se česa zave: mlade so ozaveščali o nevarnostih čezmernega pitja alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

permisívnost -i ž (ȋ)
1. permisivni nazori, permisivna miselnost: določene družbe po eni strani zaznamuje totalitarnost, po drugi pa popolna permisivnost; moralna, spolna permisivnost
2. dejstvo, da je kdo permisiven: permisivnost učiteljev, uradnikov
3. popuščanje in neomejevanje: permisivnost v vzgoji; permisivnost in splošna družbena strpnost do alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pijača [pijáča] samostalnik ženskega spola

pretirano pitje alkohola, pijančevanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pijančevánje -a s

pretirano uživanje alkohola, ki traja daljši čas

SINONIMI:

pijanstvo, ekspr. opijanje, nar. pijanščina, pog. pitje, ekspr. popivanje

GLEJ ŠE SINONIM: popivanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

pijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pijance ali pijanost: pijanske oči; pijansko življenje / pijanska strast / ekspr. pijanske kvante
♦ med. pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pléterski pléterska plétersko pridevnik [pléterski]

ki je v zvezi s kartuzijanskim samostanom v Pleterjah

STALNE ZVEZE: pleterska hruška
ETIMOLOGIJA: po kraju Pleterje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost]

1.

stanje, ko kdo dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten

Pomen in izvor besede »cenosilikafobija«

Ali lahko razložite pomen in izvor besede cenosilikafobija? Ali gre za strah pred praznim kozarcem piva ali zgolj za strah pred praznim kozarcem (katerekoli pijače)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ponedéljek -jka m (ẹ̑)
prvi dan v tednu: danes je ponedeljek; sestanek bo v ponedeljek, 18. marca / pevske vaje so imeli ob ponedeljkih; izpit je imel zadnji ponedeljek v mesecu
● ekspr. mačkast, mačkov ponedeljek ponedeljek, ko se kdo slabo počuti, je slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola; plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ponedéljek Frazemi s sestavino ponedéljek:
máčkast ponedéljek, máčkov ponedéljek, plávi ponedéljek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ponedeljkováti -újem nedov. (á ȗ) nekdaj
1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval
2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek, ki se mu je poznalo, da ponedeljkuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

popôlni odvzèm poslôvne sposóbnosti -ega -éma -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prèdfílm -a m (ȅ-í)
kratek, vsebinsko samostojen film, ki se predvaja pred celovečernim filmom: predfilm o škodljivosti alkohola / reklamni predfilm / v predfilmu smo gledali otroško risanko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pregánjati -am nedov. (ȃ)
1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver
// delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi
2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča
3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji
4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo
5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka
● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola

pregánjati se

ekspr.

1.

poditi se, divjati:

otroci se ves dan preganjajo okoli hiše

/ jate krokarjev se preganjajo po nebu

/ malo je doma, z babnicami se preganja

2.

zelo se truditi, mučiti:

celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo

pregánjan

-a -o:

preganjan človek

preganjana zver, žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prenêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
/Lahkotno/ prenese otroka in kovček v vozilo.

2.

kdo/kaj usmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
Živec prenese dražljaj do možganskega središča.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Kroj s krojne pole je prenesla na papir.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prestati kaj / veliko česa
Prenesti je moral veliko krivic in očitkov.

5.

čustvenostno, navadno z nikalnico, v posplošenem pomenu kdo/kaj zdržati kaj / veliko česa
Ta človek /z lahkoto/ prenese veliko alkohola.

6.

iz matematike kdo/kaj premakniti kaj v čem / kje
Prenesel je člene v enačbi.

7.

iz prava kdo/kaj preložiti kaj na koga / kam
Lastninske pravice je prenesel na drugega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

pridržánje oséb pod vplívom alkohóla in drúgih psíhoaktívnih snoví -a -- -- -- -- -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pripomočljívost, f. die Förderlichkeit: p. alkohola k človeškemu življenju, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pristrástje -a s (ȃ)
knjiž. pristranskost, neobjektivnost: pristrastje kritike
● zastar. vedeli so za njegovo pristrastje do alkohola močno nagnjenje, strast

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

promil

Predlog

promila in promile promila samostalnik moškega spola

tisoči del delote

pisno znamenje

IZGOVOR: [promíl] in [promíle], rodilnik [promíla]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

promíle -a m (ȋ)
del na tisoč enakih delov razdeljene celote, odtisoček: morska voda ima približno petintrideset promilov soli; cesta je na tem odseku dvignjena za šestnajst promilov [16 ‰]; že pol promila alkohola v krvi zmanjšuje šoferjevo sposobnost za vožnjo
// ed. količina, izražena s tem delom: snov z majhnim promilom primesi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

promílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na promile: meriti promilno vrednost alkohola v krvi / s števnikom 0,8-promilna koncentracija snovi v vodi
♦ mat. promilni račun račun, ki obravnava promile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

promilomát -a m (ȃ)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: promilomat mu je pokazal 3,79 promila alkohola v krvi; pihanje v promilomat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Raba vejice pred zvezo »in ne« (2)

Ali pred zvezo in ne pišemo vejico?

Npr. Odvisna je od kave in ne od alkohola.

Razlikujejo se po izobrazbi in ne po starosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Ramazzotti

Predlog

2 Ramazzottija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

podjetje

znamka

IZGOVOR: [ramacóti], rodilnik [ramacótija]

BESEDOTVORJE: Ramazzottijev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

reflúks reflúksa samostalnik moškega spola [reflúks]

1.

prehajanje vsebine želodca nazaj v požiralnik, usta

1.1.

;

SINONIMI:

iz medicine gastroezofagealna refluksna bolezen, iz medicine gastroezofagealni refluks

STALNE ZVEZE: gastroezofagealni refluks
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Reflux iz lat. refluxus, prvotno ‛vzvratni tok’, iz refluere ‛teči nazaj’

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rúm -a m (ȗ)
alkoholna pijača, ki se pridobiva iz sladkornega trsa ali iz alkohola z dodatkom arome: piti rum; kozarček ruma / čaj z rumom
♦ gastr. jamajka rum; kubanski rum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rum ► ˈrum -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rúša Frazemi s sestavino rúša:
bíti pod rúšo, íti pod rúšo, končáti pod rúšo, správiti kóga pod rúšo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sankcionírati sankcioníram dovršni in nedovršni glagol [sankcijonírati]

1.

udejanjiti s pravnim pravilom določeno negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom

2.

kaznovati koga zaradi kršitve pravil, dogovorov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sanktionieren iz frc. sanctionner, iz ↑sankcija

sindróm -a m (ọ̑)
skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen: vsaka bolezen ima svoj značilni sindrom; ugotoviti sindrom progresivne paralize / med. depresivni sindrom; abstinenčni sindrom skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku; odtegnitveni sindrom; pren., knjiž. raziskovati doživljajsko alienacijski sindrom pri mladini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Sklanjanje in zapis besedne zveze »70-odstotni alkohol« z nečrkovnimi znamenji

Zanima me pravilni zapis besedne zveze 70 % alkohol. Ali se v povedi Dodajte 1 liter 70-% alkohola, zaprite posodo in jo shranite v hladnem in temnem prostoru 2 tedna piše besedno zvezo z vezajem ali brez?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

slabóst -i ž (ọ̑)
1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost
2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo: pokazale so se slabosti takega poslovanja; odstraniti organizacijske slabosti; pozna odlike in slabosti njegovega pisanja / kapitulacija je pokazala vojaško in politično slabost države šibkost
3. navadno s prilastkom moralno, značajsko negativna lastnost: na njem ni našla nobene slabosti; ne zaveda se svojih slabosti; vsak človek ima svoje slabosti; slabosti in vrline
// knjiž. neodločnost, omahljivost: očitali so mu nezanesljivost in slabost; njegov glas je razodeval strah in slabost
4. ekspr., navadno v povedni rabi nemoč upirati se užitkom, ki jih kaka stvar daje: ženske so njegova slabost / slabost do alkohola; poznajo njegovo slabost za avtomobile
● knjiž. počasna hoja je razodevala njegovo slabost onemoglost
♦ med. živčna slabost nevrastenija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

slabôten -tna -o prid., slabôtnejši (ó)
1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico
// nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska
2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo
a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba
b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode
c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip
3. ekspr. neodločen2, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje
● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; bil je slabotnega zdravja rahlega

slabôtno

prisl.:

slabotno je kriknil od presenečenja

slabotno se je smehljal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Sorazmernostni odvisnik

menim, da je v svetovalnici podan neustrezen odgovor, in sicer tukaj: Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd..

Pod točko 5 vidimo: sorazmernostni odvisnik. In tudi primer – prav tak, o kakršnem v zadnjem odstavku svetovalka zapiše, da se z njim slovarji ne ukvarjajo. Vse besede, ki jih ob tem navaja (manj, bolj, več, dlje ...), in seveda vsako stopnjevanje (bolj prijazen, manj zanimiva ...) so v teh primerih sestavine sorazmernostnega odvisnika, katerega veznik je KO (bolj ko, manj ko ...), ne kot. Zato v tej točki slovar NE enači veznikov KO in KOT. Verjetno tudi zato ne, da se ta možnost ne "zamenja" z varianto, ko pa je zveza »bolj kot« dejansko ustrezna: Bolj kot jezen je bil žalosten/Žalosten je bil bolj kot jezen, kjer v resnici gre za primerjavo, ne za sorazmernost. Še ena razlika je, da sorazmernostni »bolj ko« lahko nadomestimo s »kolikor bolj« (in z ustreznim drugim delom: »toliko bolj«, medtem ko primerjalnega kot ne moremo: Kolikor več ima človek alkohola v krvi, toliko manj je primeren za vožnjo. Tu pa se ne da: Premika ustnice, kolikor da bi molil. (Narobe.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sovrážnik -a m (ȃ)
1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: ta človek je njegov sovražnik; nimam sovražnikov; ekspr. smrtni, zagrizen sovražnik; prijatelj in sovražnik / pes in mačka sta si sovražnika / osebni, politični sovražnik
2. s prilastkom kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa: biti sovražnik domovine, revolucije / ta država je naš sovražnik; star. avstrijske dežele je spet ogrožal dedni sovražnik – Turek / sovražnik napredka, svobode / notranji, zunanji sovražniki države; ekspr. boj proti razrednemu sovražniku v socializmu proti sovražnikom delavskega razreda
// kdor čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: biti sovražnik nasilja; sovražnik omahljivosti in popustljivosti / je sovražnik žensk
3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni: sovražnik je vdrl v državo; ne vdati se sovražniku; napasti, premagati sovražnika; spopad s sovražnikom / publ. potopiti, sestreliti sovražnika sovražno ladjo, letalo / kot povelje sovražnik s čela, za – boj
// pripadnik te strani: pet sovražnikov je bilo ubitih, drugi so se umaknili
4. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: tako malomaren odnos je sovražnik uspeha
5. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: ta bolezen je še vedno naš največji sovražnik; potresi, suša in drugi sovražniki človeštva / dvom je sovražnik pravega veselja
● ekspr. tega ne privoščim niti največjemu sovražniku nikomur; evfem. on ni sovražnik alkohola rad pije alkoholne pijače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

specífični dávek -ega -vka m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

spirituóza in špirituóza -e ž (ọ̑)
nav. mn., agr. alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola, v kateri je etanol, nastal z alkoholnim vrenjem sladkorja in destilacijo: vinjak in druge spirituoze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

spirituóza -e ž, snov. (ọ̑) kmet. |alkoholna pijača z visokim odstotkom alkohola|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

strézniti se -im se dov.

izraža, da kdo neha biti pod vplivom alkohola

SINONIMI:

star. zbistriti se

GLEJ ŠE SINONIM: spametovati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

Svojilni pridevnik iz ženskega priimka »Lundy«

Zanima me, kako se pravilno zapiše: Lundyin model ali Lundyjin model?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

škodljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost škodljivega: škodljivost alkohola, nikotina za zdravje / škodljivost in koristnost posameznih rastlin in živali / družbena škodljivost takih ukrepov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

špíritni kuhálnik -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Šrilančanka

Predlog

Šrilančanke samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [šrilánčanka], rodilnik [šrilánčanke]

BESEDOTVORJE: Šrilančankin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

téden-dnasamostalnik moškega spola

čas sedmih dni
- teden česa/koga
- , teden po/v/na čem, kdaj, kje
- , teden pred čim/kom, kdaj
- , teden s kom/čim
- , teden brez česa/koga
- , teden za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tekíla tekíle; tudi tequila samostalnik ženskega spola [tekíla]

žgana pijača iz modre agave, po izvoru iz Mehike

ETIMOLOGIJA: ↑tequila

tekočínski raztézni termométer -ega -ega -tra m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tekóči vósek -ega -ska m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

terán terána samostalnik moškega spola [terán]

rdeče vino s sadno aromo iz grozdja trte refošk, ki ga po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Krasu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. ali furl. teràn, prvotno ‛zemeljski’, iz ben. it., furl. tera ‛zemlja’ < lat. terra, zaradi okusa, v katerem naj bi se občutila sled zemlje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tést -a m (ẹ̑)
1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pisni, ustni test
// postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi
2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja
3. testiranje1, preizkušanje: brezplačen test zavor
4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov
● šol. žarg. pisati test kontrolni test
♦ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tiamín tiamína samostalnik moškega spola [tijamín]

iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v stročnicah, manj obdelanih žitaricah, oreščkih, ribah, svinjini in pozitivno vpliva na delovanje živčevja, možganov; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin B1

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Thiamin, angl. thiamine, okrajšano iz nlat. thi(o).. (iz gr. theĩon ‛žveplo’) + ↑(vit)amin

transferín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tŕd -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ)
1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto
// ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton
// ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki
// ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo
2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh
3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog
// ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem
4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka
5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba / trda droga vsako močno mamilo, ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt
6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen
// neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet
7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle
8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo
● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; šport. žarg. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv
♦ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; glasb. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; jezikosl. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; pravn. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; rač. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke

trdó

tudi tŕdo prisl.:

trdo se bojevati za kaj

trdo delati

trdo odgovoriti

trdo ravnati s kom

trdo stopati po sobi

trdo udariti po mizi

trdo zapreti vrata

/ trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; trdo vezana knjiga knjiga, vezana v trde platnice

●

oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; star. hoditi trdo za kom tik, tesno

tŕdi

-a -o sam.:

ekspr. trda bo za kmete težko bodo živeli

ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja

ekspr. trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju

spati na trdem

v trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom

udaril ga je z nečim trdim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

trẹ́zen -ẹ̄zna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

trošarína -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

učínek-nkasamostalnik moškega spola

rezultativni pojav
- učinek česa
- , učinek na koga/kaj
- , učinek v čem, kje
- , učinek za koga/kaj
- , učinek pri kom/čem
- , učinek s čim, kako
opravljeno delo
- učinek česa
- , učinek v čem, kje
- , učinki za kaj
- , učinek pri čem, kje
- , učinek s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Uveljavljena predložna zveza »na skupini«

Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vájen -a -o prid. (ȃ)
1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben
a) kako delo, dejanje opraviti brez težav: kuhanja, ukazovanja vajen človek; vajen je nastopati, pisati / kdor alkohola ni vajen (piti), se hitro opije / vajen je konj; ker je bil vajen poti, tudi v temi ni zašel / vajenemu jezdecu, strelcu se kaj takega ne bi zgodilo / ekspr. vajeno oko hitro opazi pomanjkljivosti
b) kako stvar, dejanje prenesti brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: ker ni vajen čakanja, se je čudil, razburil / oprostite, takih neprijaznosti pri nas nismo vajeni
c) sprejemati koga, imeti stik s kom brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: otrok joka, ker tujih obrazov ni vajen; vajena sta drug drugega
// ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dela, dejanja opravlja to še naprej: dela, kar je vajen od doma; on je vajen samostojno misliti
// ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dejanja, stanja doživlja njegovo odsotnost kot pomanjkanje, neugodje: vajen je udobja; vajen je voziti se v avtomobilu
// ki se zaradi ponavljanja, pogostosti opravlja brez težav: narediti z vajenim gibom; iti z vajenimi koraki
2. zaradi ponavljanja, pogostosti kakega stanja, okolja sposoben to stanje prenašati brez večjih težav: hrupa, mraza, naporov vajen človek; tropskega podnebja ni vajen / vajen je samote, trpljenja / biti vajen trdih besed

vájeno

prisl.:

vajeno je šel po brvi;

prim. vaditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd.

Vprašanje:

Kaj je pravilno? Več KO ima človek alkohola v krvi, manj je primeren za vožnjo. ALI Več KOT ima človek alkohola v krvi, manj je primeren za vožnjo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Vejica in polstavčni prilastek

Zanima me, če stoji pred odvisnih vejica ali ne.

Torej:

izkušnje izvajalcev zdravstvene nege z obravnavo pacientov odvisnih od alkohola

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ventúza samostalnik ženskega spola

1.

iz alternativne medicine

kozarčku podobna posodica, v kateri se ustvari podtlak, zlasti za terapijo na koži

1.1

terapija z uporabo takih posodic na koži

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vínjenost -i ž

stanje človeka, ki ima zaradi zaužitega alkohola zmanjšano sposobnost normalnega, razsodnega mišljenja, ravnanja

SINONIMI:

knj.izroč. alkoholiziranost, ekspr. okajenost, ekspr. okroglost, ekspr. vinska omotica, knj.izroč. vinskost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

víno -a s (í)
1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; ledeno vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; pelinovo vino v katerem je bil namočen pelin; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; polsuho vino ki ima v enem litru do 15 g sladkorja; predikatno vino vrhunsko vino iz grozdja s podaljšanim dozorevanjem v vinogradu; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
● ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
♦ agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino
// navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina
2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom
// s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]

organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma

STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...

vnetljívost -i ž (í)
lastnost vnetljivega: vnetljivost alkohola, lesa; laboratorijsko preizkušati vnetljivost premogovega prahu / ekspr. svojo vnetljivost je krotila, kolikor je mogla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vodopivec [vodopȋvǝc] samostalnik moškega spola

kdor ne pije alkohola; abstinent

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vósek -ska m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vplív -a m (ȋ)
1. tako delovanje na koga, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju: preprečiti vpliv delomrznežev na pridne delavce; proučevati vpliv družine, okolja; učiteljev vpliv na učence / priti pod vpliv koga; spraviti koga pod svoj vpliv; biti pod vplivom prijateljev / ravnati pod vplivom mamil; vozil je pod vplivom alkohola vinjen
// tako delovanje na kaj, da to poteka drugače, kakor bi sicer: truditi se za vpliv na odločanje v podjetju; spodbujevalni, zaviralni vpliv kake snovi na rast / gospodarski, politični vpliv
// tako delovanje na kaj, da se to spreminja: vpliv na javno mnenje / vpliv sonca in vode na kožo / na tem območju se križajo različni podnebni vplivi
2. sposobnost koga, da deluje na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju: njegov vpliv narašča, upada; biti brez vpliva; publ. zastavil je ves svoj vpliv, da bi ga rešil / imeti, izgubiti vpliv na koga
// kar je posledica delovanja na koga, kaj tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju: podleči vplivu radia, televizije; dober, negativen, slab vpliv; notranji, zunanji vplivi / v kiparstvu se kaže grški vpliv; kulturni vplivi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vplív -a m, pojm. (ȋ) preprečiti ~ okolja; imeti ~ na koga; priti pod ~ koga, česa; biti pod ~om koga, česa; voziti pod ~om alkohola

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vrelíšče vrelíšča samostalnik srednjega spola [wrelíšče]

1.

temperatura, pri kateri ob določenem tlaku snov začne prehajati iz tekočega stanja v plinasto

2.

ekspresivno najvišja stopnja intenzivnosti, napetosti, čustvene vznemirjenosti

ETIMOLOGIJA: ↑vreti

vzdržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne zadovoljiti svojih potreb
/Spolno/ se je vzdržal.

2.

kdo/kaj obraniti se koga/česa
Vzdržal se je kajenja in alkohola.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

zadét -a -o (ẹ̑) ~ ptič; obstati kot ~; sleng. biti ~ |pod vplivom alkohola, mamil|; zadet od česa ~ ~ kapi
zadétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zaklét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. ~ sovražnik alkohola |nepopustljiv, velik|; biti ~
zakléti -a -o (ẹ̑) ~ kraljevič
zaklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zakléti -kôlnem [zakou̯nem] dov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó)
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto

zakléti se

ekspr.

podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa:

zaklel se je, da jo bo dobil

/ hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel

/ policija se je zaklela napraviti red trdno odločila

●

star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo

zaklét

-a -o

1.

deležnik od zakleti:

zaklet grad

zakleta kraljična

stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala

2.

ekspr.

velik,

nepopustljiv:

zaklet sovražnik alkohola

3.

knjiž.,

navadno v povedni rabi

prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti:

usta, zakleta v molk

/ hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zakomírati dovršni glagol

1.

slengovsko

priti v stanje okrnjenega zavedanja kot posledica prekomernega uživanja alkohola, drog

2.

pogovorno

globoko, trdno zaspati

ETIMOLOGIJA: ↑komirati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zakúhati -am dov. (ú ȗ)
1. dati kako živilo v vrelo tekočino, da se v njej skuha in nastane jed: zakuhati rezance, zdrob; zakuhati v juho, krop, mleko / zakuhati na juho, mleko / zakuhati juho z rezanci
2. pog. zaradi nepravilnega delovanja, okvare segreti se do vrenja: voda v hladilniku je zakuhala / avtomobil, hladilnik pri hudem vzponu lahko zakuha
3. ekspr. postati razgret, rdeč zaradi
a) napora, popitega alkohola: od hoje, vina je zakuhal
b) vznemirjenja, razburjenja: ob teh očitkih zakuha, da ne more prikriti rdečice
4. ekspr. zelo se vznemiriti, se razburiti: zbil mu je klobuk z glave, pa ni zakuhal
// zaradi vznemirjenja, razburjenja pojaviti se v visoki stopnji: v srcu zakuha jeza / brezoseb. v njem je zakuhalo
5. ekspr. povzročiti komu kaj neprijetnega, nezaželenega: pazi, da nam kaj ne zakuhaš / zakuhati komu neprijetnosti, sramoto, težave / pog. zakuhati jo komu
// povzročiti kaj neprijetnega, nezaželenega: zakuhati pretep, zaroto

zakúhati se

ekspr.

nastati, razviti se:

utegnejo se zakuhati neprijetne zadeve

/ kadar se zberejo črni oblaki okrog te gore, se rado kaj zakuha

/ v državi, vojski se bo kaj zakuhalo

zakúhan

-a -o:

zakuhani rezanci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zaužíti -žíjem dov. (í ȋ)
1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta: zaužiti zajtrk; ves dan ni nič toplega zaužil / zaužiti tablete, zdravilo / razočaran je zaužil strup
2. star. biti deležen česa; užiti: zaužil je veliko gorja / takrat sem zaužil dosti mraza občutil

zaužít

-a -o:

količina zaužitega alkohola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zavóra -e ž (ọ̑)
1. priprava, mehanizem za zaviranje česa, zlasti vozila: zavore delujejo, pog. primejo; ekspr. zavore so zacvilile; preizkusiti zavoro; zavreti z zavoro; zavore kolesa; zavore pri avtomobilu; pedal, ročica zavore / potegniti zavoro ročico zavore; pritisniti na zavoro na pedal zavore / nožna, ročna zavora; sprednje, zadnje zavore / pohoditi zavoro zavreti
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom kar kak pojav, dogajanje zavira, omejuje: pri odločanju o izvozu deluje več zavor; zavore kulturnega življenja / košarkar je sčasoma postal zavora soigralcem
3. nav. mn. kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah: pod vplivom alkohola so zavore v njem popustile; osvoboditi se zavor in razdvojenosti / čustvene, duševne zavore; estetske, socialne zavore / o svojem razmerju z njim je pripovedovala brez zavor
● star. odvaliti zavoro s ceste oviro
♦ avt. bobnasta, čeljustna, kolutna zavora; tračna zavora ki jo sestavljata zavorni boben ali zavorni kolut in zavorni trak; rib. zavora ribiškega kolesca naprava za zaviranje, uravnavanje odvijanja ribiške vrvice pri utrujanju ribe; strojn. hidravlična zavora; teh. elektromagnetna, mehanična, zračna zavora; žel. avtomatska zračna zavora ki deluje avtomatsko, če pride do pretrga zračnega voda; zasilna zavora avtomatska zračna zavora, ki jo v sili, nevarnosti sproži potnik, železniški delavec s potegom ročice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zavrélica -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin; prevretek, zavretek: popiti zavrelico; zavrelica iz kamilic / zdravilna zavrelica
2. knjiž. redka, vodena jed: za kosilo so dobili nekakšno zavrelico / namesto kave nam je dala slabo zavrelico
3. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj: preprečiti zavrelico
4. star. pokvarjeno, ciknjeno vino: noče piti zavrelice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zavrélica -e ž

agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj

SINONIMI:

agr. zavrelka

GLEJ ŠE SINONIM: prevretek
GLEJ ŠE: vino

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

zavrélka -e ž (ẹ̑)
1. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj; zavrelica: zavrelka in druge vinske bolezni
2. star. pokvarjeno, ciknjeno vino: izliti zavrelko iz soda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zdivjánost -i ž (á)
stanje zdivjanega človeka: pretirano uživanje alkohola povzroča zdivjanost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zdráviti -im nedov. (ā ȃ)
delati, povzročati, da kdo postane zdrav: zdraviti bolnike; zdraviti živino; otroka zdravijo z antibiotiki; zdraviti se s čajem, z dieto, oblogami; zdraviti se v bolnišnici / zdraviti pljučnico; zdraviti rano; rana se dobro, hitro zdravi
● ekspr. zdraviti mačka prizadevati si odpraviti slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola; ekspr. vas še vedno zdravi vojne rane odpravlja posledice vojne; bolje je preprečevati kakor zdraviti

zdrávljen

-a -o:

zdravljeni alkoholiki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zméren -rna -o prid., zmérnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se drži prave mere, ne pretirava: zmeren človek / biti zmeren v jedi, pijači, zahtevah / njegova kritika je zmerna
// ki ne zagovarja, zastopa skrajnih stališč, nazorov: zmeren politik; pripadnik zmerne smeri; zmerno krilo stranke / zmeren nazor; zmerne ideje
2. ki je, nastopa v ne preveliki, še sprejemljivi meri: zmerna telesna dejavnost; zmerna hitrost; poraba je zmerna; zmerno uživanje alkohola / zmerne cene; piti v zmernih količinah / ples v zmernem taktu; zmerno podnebje podnebje z ne prehudim mrazom in ne preveliko vročino
// ki po količini, stopnji ne presega sprejemljive, mogoče mere: zmeren mraz; kuhati na zmernem ognju; sušiti pri zmerni temperaturi / cesta z zmernim klancem / zmerna razvitost; jagode z zmerno rodnostjo
♦ meteor. zmerna oblačnost oblačnost, pri kateri prekrivajo oblaki približno polovico neba; polit. zmerna levica

zmérno

prisl.:

zmerno delati, uživati

zmerno hiter, navdušen

zmerno visoka temperatura

♦

geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; glasb. zmerno označba za hitrost izvajanja moderato

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

želódec Frazemi s sestavino želódec:
bíti kómu v želódcu, iméti dóber želódec, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti véčje očí kot želódec, láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu, láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu, láčen, da se v želódec vídi, na prázen želódec, ne iméti [dóbrega] želódca, obležáti kómu v želódcu, píti na prázen želódec, v želódcu je kàj obležálo kómu, v želódcu krúli kómu, želódec krúli kómu, želódec se obráča kómu, želódec se obŕne kómu, želódec se ogláša [kómu], želódec se vzdígne kómu, želódec se vzdigúje kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.