Tiskanje

Amsterdam

Predlog

Amsterdama samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Nizozemske

IZGOVOR: [ámsterdam], rodilnik [ámsterdama]

BESEDOTVORJE: Amsterdamčan, Amsterdamčanka, Amsterdamčanov, Amsterdamčankin, amsterdamski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Ámsterdam -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Nizozemske|: v ~u
ámsterdamski -a -o (ȃ)
Ámsterdamčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ámsterdamčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Amsterdamska pogodba

Predlog

Amsterdamske pogodbe samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

mednarodni sporazum

IZGOVOR: [ámstǝrdamska pogódba], rodilnik [ámstǝrdamske pogódbe]

PRIMERJAJ: amsterdamski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

amsterdamski

Predlog

amsterdamska amsterdamsko pridevnik

IZGOVOR: [ámsterdamski]

ZVEZE: amsterdamski vrh

PRIMERJAJ: Amsterdamska pogodba

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Benetke

Predlog

Benetk množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [benétke], rodilnik [benétk]

BESEDOTVORJE: Benečan, Benečanka, Benečanov, Benečankin, beneški

ZVEZE: dolenjske Benetke, male Benetke, severne Benetke

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drèk Frazemi s sestavino drèk:
bíti do góbca v dréku, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti v dréku, bíti za èn drèk, ísti drèk, pustíti kóga v dréku, státi v dréku, za èn drèk, znájti se v dréku, živéti v dréku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

mŕtvi Frazemi s sestavino mŕtvi:
boríti se na žíve in mŕtve, boríti se za žíve in mŕtve, dréti se za žíve in mŕtve, kričáti na žíve in mŕtve, na žíve in mŕtve, nalíti se do mŕtvega, napíti se do mŕtvega, opíjanje do mŕtvega, opíjati se do mŕtvega, pobíti kóga do mŕtvega, premlátiti kóga do mŕtvega, pretépati kóga do mŕtvega, pretêpsti kóga do mŕtvega, pretêpsti kóga na žíve in mŕtve, za žíve in mŕtve

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nadímek nadímka samostalnik moškega spola [nadímək]

1.

nadomestno, neformalno poimenovanje za osebo ali kraj, navadno po kaki značilnosti

1.1.

ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv., srb. nádimak iz ↑nad + ↑ime

Prevedena večbesedna naselbinska imena in raba začetnice

Ali se v neprvi sestavini (ki ni mesto, vas itd.) v večbesednem naselbinskem imenu, ki je prevedeno v slovenščino, uporablja velika ali mala začetnica?

Hipotetičen primer: mesto, imenovano Korintska vrata/Vrata?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Vezaj ali pomišljaj med točkami bojne linije

Pozdravljeni, zanima me kako se pravilno zapiše linija mest Seversk-Soledar-Bahmut ali Seversk - Soledar - Bahmut ali Seversk–Soledar–Bahmut. Torej ali se piše z vezajem ali s pomišljajem. Gre se za bojno linijo, ki poteka od enega do drugega mesta in ne v enem in drugem mestu. Hvala za vaš odgovor

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

žémljica Frazemi s sestavino žémljica:
bíti [kot] vróče žémljice, íti kot vróče žémljice, poíti kot vróče žémljice, postáti vróče žémljice, prodájati se kàkor vróče žémljice, prodájati se kot vróče žémljice

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.