ansámbel -bla (á) 
  1. 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade
  2. 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ansámbelski -a -o [bəlprid. (á) nanašajoč se na ansambel: ansambelski ples; dovršena ansambelska igra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

aplávz -a (ȃ) z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

baléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na balet: opera z baletnimi vložki / nastopil je baletni ansambel; baletna plesalka; baletna skupina / baletni čeveljčki; hodi v baletno šolo
 
kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

bênd -a m (ȇ) pog.
glasbena skupina, ansambel: rock bend; član benda; V svoj bend je povabil sošolko, ki odlično poje E agl. band, prvotno 'organizirana skupina'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

briljánten -tna -o prid., briljántnejši (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica
  2. 2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh; tekmovalci so bili v briljantni formi; briljantna igra naše reprezentance; briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten
    ♦ 
    fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

díxieland -a [diksilend(ȋ) muz. stil v jazzu po prvi svetovni vojni, ki posnema in modernizira neworleanški jazz: mojster dixielanda; neskl. pril.: dixieland ansambel; dixieland stil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

dráma -e ž (á) 
  1. 1. literarno delo v obliki dialogov: uprizoriti dramo; drama o razkrojenem zakonu; drama v petih dejanjih / radijska, televizijska drama
    // lit. gledališka igra resne vsebine: pisal je drame in komedije
  2. 2. poslopje (osrednjega) dramskega gledališča: sinoči je bila drama nabito polna / prvak ljubljanske Drame / ljubljanska Drama je imela v tujini velik uspeh ansambel, igralci
  3. 3. ekspr. pretresljiv, žalosten, tragičen dogodek: v sosednji ulici se je odigrala krvava drama; družinska drama / drama pesnikovega duševnega življenja
    ♦ 
    lit. družbena, zgodovinska drama; analitična, realistična drama; ekspozicija drame; muz. glasbena drama

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drámski -a -o prid. (á) nanašajoč se na dramo ali dramatiko: dramski kritik, pisatelj; dati romanu dramsko podobo / to je njegov dramski prvenec; dramska umetnost; dramsko delo
 
lit. dramski konflikt
// igralski, gledališki: dramski amaterizem; na šoli so ustanovili dramski krožek / dramska družina ansambel, igralci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

družína -e ž (í) 
  1. 1. zakonski par z otroki ali brez njih: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine; publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine; sosedje so si bili kakor ena družina živeli so v slogi, prijateljstvu
    // eden od zakoncev in otroci: imeti družino; preživljati, zanemarjati družino; ustvaril si je družino; pozdravlja vas Metka z družino; pren. koklja s svojo drobno družino
  2. 2. skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: jetika je v družini; glasbena nadarjenost je v njihovi družini že tradicionalna; imena starih družin; zadnji potomec nekdaj znane družine / ekspr. denarja ni treba vračati, saj ostane vse v družini; pren. besedna družina; družina delovnih ljudi vsega sveta; družina zvezd
  3. 3. navadno s prilastkom skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupno delo: igralska, lovska, ribiška, strelska družina / dramska družina ansambel, igralci
  4. 4. raba peša služabniki, služinčad: gospodar je nadzoroval družino na polju / star., s povedkom v množini moškega spola Družina so se poskrili v kleti in pod streho ali pa so pobegnili v bližnjo hosto (J. Trdina)
  5. 5. zastar. druščina, družba: človeka slaba družina popači; imel je prijetno družino
  6. 6. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od reda: družina psov; rastlina iz družine zlatičnic
    ♦ 
    čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov; lingv. družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; rel. sveta družina Jezus, Marija in sv. Jožef; soc. nepopolna družina v kateri manjka eden od staršev; načrtovanje družine; tisk. črkovna družina vse črkovne garniture istega tovarniškega imena; zgod. družina oboroženo spremstvo plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

estráden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na estrada 2: estradni ansambel, orkester; estradno gledališče / nastop estradnih umetnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

godálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na godalo: godalni orkester / godalni instrument godalo
 
muz. godalni kvartet ansambel, sestavljen iz dveh violin, viole in violončela; skladba za tak ansambel; godalni stavek glasbeni stavek za godala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

humoríst -a (ȋ) duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist; njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom
// kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

igrálski -a -o [u̯s tudi lsprid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na igralce ali igralstvo: igralski kostumi, rekviziti; bogata igralska garderoba / igralski talent; dobra igralska kreacija / igralski poklic; obvladati igralsko tehniko / igralski ansambel; potujoča igralska družina / akademija za igralsko umetnost
  2. 2. redko igralen: nova igralska deska; igralske karte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

instrumentálen tudi inštrumentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na instrument: instrumentalni ansambel, koncert / instrumentalni kvartet; instrumentalna glasba, skladba / instrumentalne meritve / obravnavati tehniko le kot instrumentalno vrednoto
 
aer. instrumentalno letenje letenje, pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izvajálski -a -o [tudi u̯sprid. (ȃ) nanašajoč se na izvajalce ali izvajanje: ta opera zahteva velik izvajalski aparat / ansambel odlikuje visoka izvajalska raven; napredek izvajalske umetnosti / projektivni in izvajalski oddelek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klaviaturíst -a [klavijaturist] m, člov. (ȋ)
glasbenik, ki igra na klaviature: kitarist in klaviaturist; Ansambel je bil sestavljen iz treh glasbenikov z električno kitaro (vodilna, ritem, bas) in bobnarja, včasih pa tudi klaviaturista in harmonikarja E klaviatúra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

klavírski -a -o prid. (ī) nanašajoč se na klavir: klavirske tipke / klavirska spremljava / klavirski večer
 
muz. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali instrumentalno-vokalne skladbe za klavir; klavirski koncert koncert za klavir in orkester; klavirski trio ansambel, sestavljen iz violine, violončela in klavirja; skladba za tak ansambel; klavirska harmonika harmonika s klaviaturo; klavirska skladba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kómoren -rna -o prid. (ọ̑) lit., muz. ki se izvaja, predvaja
  1. a) z manjšim številom izvajalcev: komorna glasba; komorno petje / komorna gledališka umetnost / komorna zasedba
  2. b) za manjše število poslušalcev: komorni koncert / komorno filmsko delo / izvedbi je dal izrazito komorni ton
    // ki sestoji iz manjšega števila izvajalcev: komorni ansambel; komorni pevski zbor; ustanovili so stalno komorno skupino / komorno gledališče
    ♦ 
    fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; metal. komorna peč peč z enim ali več zaprtimi prostori za ogrevanje (različnih) materialov; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kvartét -a (ẹ̑) 
  1. 1. muz. skladba za štiri glasove ali štiri različna glasbila: na sporedu je kvartet znanega skladatelja / zbirka kvartetov in sonat / godalni kvartet
    // izvajanje take skladbe: vadijo kvartet
  2. 2. muz. ansambel, sestavljen iz štirih instrumentalistov ali pevcev: kvartet izvaja skladbe; kvartet in solisti / godalni, instrumentalni, vokalni kvartet
  3. 3. publ. skupina štirih oseb, ki navadno nastopajo skupaj, četverica: znani igralski kvartet; nastopa kvartet odličnih telovadcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

kvintét -a (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz petih instrumentalistov ali pevcev: kvintet je zapel več pesmi / pevski kvintet
// skladba za tak ansambel: zbirka kvintetov in sonat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

light show -- -a in lightshow -a cit. [lájt šôv-] m (ȃ, ȏ)
1. niz svetlobnih efektov, sestavljenih iz večbarvnih svetlobnih pramenov spreminjajoče se jakosti in smeri: laserski light show; Njuno vrhunsko izvedbo podpirajo odlično ozvočenje, animacija in light show
2. naprava, ki omogoča tak svetlobni efekt: Že nekaj časa kupujem light show za ansambel E agl. light show iz light 'luč' in (↑)shów

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nèizvájan -a -o prid. (ȅ-ā) ki ni izvajan, ni izveden: ansambel je imel na sporedu doslej še neizvajane plese; neizvajana skladba mladega avtorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nonét -a (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz devetih instrumentalistov ali pevcev: nastop, sestav noneta
// skladba za tak ansambel: napisati nonet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

oktét -a (ẹ̑) 
  1. 1. muz. ansambel, sestavljen iz osmih instrumentalistov ali pevcev: nastop okteta / pevski oktet / Slovenski oktet
    // skladba za tak ansambel: zbirka oktetov
  2. 2. kem. skupina osmih elektronov: na obli manjkata do okteta še dva elektrona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

óperen -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na opero: operni libreto; operna arija; operna glasba / operni repertoar; operna predstava / operni ansambel, balet; operni dirigent; operni pevec / operno občinstvo / operno gledališče; publ. ljubljanska operna hiša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

orkéstrski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na orkester: orkestrska glasba; orkestrska priredba simfonije / orkestrski ansambel / orkestrski prostor; orkestrska ograja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

oskrbéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom; oskrbeti odjemalce z mlekom; fanta je z vsem oskrbel; oskrbel se je z gorivom; oskrbeti se z vodo in hrano / gnoj oskrbi rastlino s hranilnimi snovmi
  2. 2. knjiž. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: oskrbeti cevi za vodovod; oskrbeti komu pomoč, zdravila; to knjigo naj si vsak učenec sam oskrbi; oskrbeti si potrebne listine
  3. 3. z aktivnostjo doseči uresničitev, nastanek česa: on je oskrbel kraju avtobusno čakalnico; oskrbeti novo izdajo knjige / pogreb je oskrbel in plačal sin
  4. 4. opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: oskrbeti dojenčka; strežnica je bolnika dobro oskrbela / soseda bom prosil, da bo jutri oskrbel mojo živino / v ambulanti so mu rano strokovno oskrbeli
    ● 
    publ. prevod napisov je oskrbela znana prevajalka napise je prevedla znana prevajalka; knjiž. vaščani so oskrbeli spomenik padlim dali postaviti; publ. glasbeno spremljavo je oskrbel domači ansambel spremljal je domači ansambel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

požéti -žánjem dov., nam. požét in požèt (ẹ́ á) 
  1. 1. končati žetev: letos so že poželi
    // s srpom ali strojem odrezati žito, travo: veliko so že poželi / požeti ječmen, pšenico / skoraj vso njivo so požele; pren., ekspr. zdaj je požel sadove svojega truda
  2. 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: ansambel je požel velik aplavz; požeti hvalo, občudovanje; delati noče, slavo bi pa rad požel / film ni požel pričakovanega uspeha dosegel
    ● 
    ekspr. smrt ga je požela sredi dela umrl je; ekspr. v vojski mu je poželo obe nogi je izgubil obe nogi; publ. pri volitvah so socialisti poželi največ glasov dobili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

salónski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na salon: razkošna salonska oprema / zabavati se v salonski družbi / poznati salonsko življenje / salonski čevlji nekdaj lahki nizki ali visoki moški čevlji, navadno lakasti; salonska suknja nekdaj suknjič, navadno črn, ki sega do kolen in ima zadnji del preklan
     
    ekspr. salonski lev moški, ki po lastnostih, zaželenih za družabno udejstvovanje, presega druge
     
    gled. uprizoriti salonsko komedijo komedijo iz meščanskega, aristokratskega življenja; muz. salonski orkester komorni ansambel z obveznim klavirskim triom; žel. salonski vagon vagon z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje
  2. 2. ekspr. uglajen, izbran: njegovo govorjenje ni nič kaj salonsko; salonsko vedenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sekstét -a (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz šestih instrumentalistov ali pevcev: nastop seksteta / godalni, pevski sekstet
// skladba za tak ansambel: zbirka sekstetov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

septét -a (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz sedmih instrumentalistov ali pevcev: nastop septeta
// skladba za tak ansambel: zbirka septetov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tenórsaksofoníst -a (ọ̑-ȋ) muz. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tercét -a (ẹ̑) 
  1. 1. muz. ansambel, sestavljen iz treh pevcev: tercet je zapel več pesmi; peti v tercetu
    // skladba za tak ansambel: pisati tercete / tercet iz drugega dejanja opere
  2. 2. knjiž. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj; trio: igralski tercet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

trío -a (ȋ) 
  1. 1. muz. ansambel, sestavljen zlasti iz treh instrumentalistov: koncert tria / godalni, klavirski trio / nastopati v triu
    // skladba za tak ansambel: izvajati trio znanega skladatelja; pisati trie in kvartete
  2. 2. ekspr. skupina treh oseb, ki navadno nastopajo skupaj: ubran igralski trio; napadalni trio nogometašev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

trobílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trobilo: trobilni ansambel
 
muz. trobilni kvintet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

túš3 -a (ȗ) muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni: ansambel zaigra tuš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

uigráti -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo; orkester se je uigral šele proti koncu sporeda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zabáven -vna -o prid., zabávnejši (á ā) 
  1. 1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje: zabaven dogodek; zabavna zgodba / opera z zabavno vsebino / zabaven pripovedovalec; v družbi ni preveč zabaven
  2. 2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja: zabavna radijska oddaja; zabavne prireditve; zabavna ilustrirana revija / zabavni ansambel; veliki zabavni orkester; zabavni tisk; kulturno-zabavni program; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo
  3. 3. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko manj zahteven: zabavna literatura / resna in zabavna glasba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

zrèl in zrél -éla -o [eu̯prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) 
  1. 1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže; zrele češnje; zgodaj zrela jabolka; zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek
    // pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo
    // knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln
  2. 2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle
    // v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo
  3. 3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi; ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami
    // značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi
  4. 4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel; razstava najzrelejših likovnih umetnikov
    // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo
  5. 5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi; bil je najzrelejši med vrstniki; po nesreči je postal zrelejši; prezgodaj zrel otrok
    // ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena
  6. 6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo; dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti
    // glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žival je zrela za zakol
    // ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo
    ● 
    zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši
    ♦ 
    agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 40