antilópa -e ž (ọ̑) hitra stepska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
antilópin -a -o (ọ̑) pridevnik od antilopa: antilopin trup
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gnú -ja m (ȗ) zool. antilopa z govedu podobno glavo, Connochaetes: belorepi gnu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kudú -ja m (ȗ) zool. antilopa z dolgimi, šilastimi rogovi, Strepsiceros
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
óriks -a m (ọ̑) zool. antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel: čreda oriksov;
neskl. pril.: antilopa oriks
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
samotárka -e ž (á) ženska oblika od samotar: postala je čemerna samotarka / lisica je velika samotarka; antilopa samotarka / gora samotarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.