A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ȃlfa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

apartheid -a m [apȃrthajd-]

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

B 1. V slovenskem fonemu b se ohranja pslovan. *b (iz ide. *b ali *bh), npr. brȁt. 2. V starih germanskih izposojenkah je zamenjal stvnem. ali srvnem. f (pisano tudi v), če je ta nastal iz pgerm. f ali če je tujega izvora, npr. bọ́ter. Nadomestil je tudi srvnem. in nem. w, npr. bȃjar. V romanskih in madžarskih izposojenkah ustreza tujejezičnemu b, npr. bála, betẹ́žen. 3. V imitativnih besedah večkrat služi za posnemanje neartikuliranega govorjenja, npr. bebljáti.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

báhati se -am se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bájati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȃrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȃrje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȁt báta m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

báti se bojím se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bebljáti -ȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bẹ́da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bedẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bédro -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bẹ́l -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȅs bésa in bẹ́sa m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȅt betȁ in béta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bezȅg -zgȁ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bežáti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bi pogojnik glagola bíti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bíster -tra prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bíti1 sȅm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bíti2 bȋjem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blȃg blāga prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bláto -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blázen -zna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blazína1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blebetáti -ȃm in -ẹ́čem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blẹ̑d blẹ́da prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blẹ̄jati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blȇsav -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blȅsk blẹ́ska m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blésti blédem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blískati se 3. os. ed. -a se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blízu prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bljúvati -am in bljújem nedov.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

blọ̑nd neskl. prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȍb1 bóba m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bọ́ber1 -bra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bọ̑g bogȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bohótiti se -im se nedov.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bolẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bọ́lha -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bolščáti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bọ̑m prih. glagola bíti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȍr1 bóra m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bọ̑r2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

borīti se -ím se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bọ̑s bósa prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bósti bódem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bráda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brȃn branȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brána -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brášno -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brȁt bráta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bráti bérem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brȃv bravȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brázda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brbotáti -ȃm in -ọ́čem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brẹ̑g -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brẹ́j -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

-brẹ́kniti -brẹ̑knem samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bréme bremẹ́na s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brẹ̄st -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brésti brédem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brẹ́za -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brȉn brína m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bríti brȋjem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȓk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brnẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȓst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

brusīti brúsim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȓv brvȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȓz -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bŕzda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bučáti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

budīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

budžẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búhniti bȗhnem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

buhtẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bújen -jna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búkev -kve ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búla1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

búniti se bȗnim se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

bȗnka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

būriti -im nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

būtati bȗtam nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

cepīti1 cẹ́pim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

čebẹ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

débel debẹ́la prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dẹ́tel -tla m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dlẹ́to -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dọ̑b -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

dȗr -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ẹ́rbati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

F 1. V slovenskem fonemu f (a) se morda ohranja pslovan. *f, ki pa ni bil redni fonem, temveč kvečjemu obrobni, omejen na ekspresivne in imitativne besede, glej pod številko 3. (b) Lahko je nastal iz pslovan. sklopa *xv, npr. frlẹ́ti. 2. V mlajših ljudskih izposojenkah ustreza tujejezičnemu f in stvnem., srvnem. pf, ph, npr. fȁnt, cȍf, fábrika, fájmošter. 3. Pogost je v imitativnih besedah, kjer včasih ni več ugotovljivo, ali so podedovane iz praslovanščine ali pa so nastale kasneje, npr. frfráti, frčáti.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fȃbula -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

famọ̑zen -zna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fermȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fọ̑kus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

fȗkati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

futȗr -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ganīti gánem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gasīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gībanica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gíbati -ljem in -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gīniti gȋnem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

glọ́ba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gnẹ̑v -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gofljáti -ȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

govẹ́do -a ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grabīti grábim nedov.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grȃd -a in gradȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gŕba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grebẹ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

grébsti -bem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gubīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

gúzniti gȗznem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

H 1. V slovenskem fonemu h se ohranja pslovan. *x (pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), (a) ki je nastal iz ide. *s neposredno za ide. *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯ ali *gu̯h. (b) Na začetku besede večkrat izgleda, da je nastal iz ide. *sk- (ali *zg-), verjetno prek vmesne premetane stopnje *ks-. Pri izvoru pslovan. *x je še precej nejasnega. Glej tudi s, š. 2. Pri izposojenkah se s sloven. h nadomeščajo germanski h-jevski glasovi, tj. srvnem., nem. ch in h, npr. cẹ̑h, hẹ̑c. Nem. h pri izposoji včasih odpade, npr. rọ̑tovž. V romanskih izposojenkah se najde v primeru hláče, kjer je nadomestil prvotno rom. *c, tj. [k]. 3. Fonem h se večkrat pojavlja v imitativnih besedah in onomatopejah, tudi v zelo starih, kar verjetno izvira iz časa, ko praslovanščina še ni imela fonema *x, tj., ko je bil njegov predhodnik še *ṣ̌, npr. hahljáti se. Glasovi, ki so v rednem sestavu nekega jezika redki, so v onomatopejah in imitativnih besedah še posebej primerni.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

hčȋ hčẹ̑re ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

I 1. V slovenskem fonemu i (a) se ohranja pslovan. *i (iz ide. *ī, *iH, *ei̯ pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ē̃), npr. čȋr, hčȋ. (b) Nastal je iz pslovan. *y (iz ide. *ū ali *uH pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ō̃), npr. sȋn. (c) V vzglasju je lahko nastal tudi iz pslovan. *jь-, npr. imẹ̑, v izglasju pa iz pslovan. *-ьjь ali *-ъjь, npr. v določni obliki prid. vẹ̑liki. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu i, npr. cȋlj, čīčerka, v star. tudi rom. ẹ̄ in ọ̄, npr. míza, kríž. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah služi za posnemanje visokih glasov, npr. hihitáti se, in za označevanje česa majhnega, npr. mȋcken.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

J 1. V slovenskem fonemu j (a) se ohranja pslovan. *j (< ide. *i̯ pred samoglasnikom), npr. mọ́j. (b) Slovan. *j- je lahko nastal tudi pred prednjimi samoglasniki v vzglasju, npr. slovan. *ję́ti (sloven. jẹ́ti, zajẹ́ti) < *m̥tḗi̯, sloven. jẹ́lša, tudi pri izposojenkah, npr. jẹ́sih. (c) Lahko je nastal iz pslovan. *d' (iz starejše skupine *di̯), npr. sáje. 2. V izposojenkah praviloma ustreza tujejezičnemu j, npr. jọ́pa, jọ́pica, jọ̑ta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jāhati -am in jāšem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jȇbati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jézik jezíka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

jọ̑d -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kārati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kȅs -ȁ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

klafẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

klóbko -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kolọ̑1 -ẹ̑sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kȍnj kónja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kováti kújem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kragúlj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kúmrn -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

kurīti kúrim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

L 1. V slovenskem fonemu l (a) se ohranja pslovan. *l (< ide. *l), npr. ležáti. (b) Medsoglasniška skupina ol se je lahko razvila iz pslovan. *ьl ali *ъl, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *l̥, npr. pọ̑ln, stȍlp, ali *il, *ul pred soglasnikom. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. *lь in *lъ (< ide. *li oz. *lu), npr. sọ́lza, jȃbolko. (c) Sloven. lj je praviloma nastal iz pslovan. *l', ta pa iz še starejšega sklopa li̯. Sloven. lj (in pslovan. *l') je v skupinah plj, blj, mlj in vlj lahko nastal sekundarno. Te skupine so se lahko razvile iz starejših *pi̯, *bi̯, *mi̯ oz. *u̯i̯, npr. zémlja. 2. Na mestu tujejezičnega l je v sloven. navadno l ali lj, npr. lẹ̄ct, cȋlj, lȃjdra. Tujejezični l v sloven. včasih odpade, kar je posledica slovenskega jezikovnega razvoja, npr. ubọ̑gati. 3. V imitativnih besedah velja l za mehek glas, npr. lȃ.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

láma2 -e m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lápor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lebdẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lẹ́či1 lẹ̑žem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lepīti lẹ́pim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

lọ̑sos -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mẹ̑sec -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mesọ̑ -ȃ s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mẹ̄zga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

mọ̑l1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nagnīti1 nágnem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

narȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

navpȋk prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

nẹ̑hati -am dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

O 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko o, (a) se ohranja pslovan. *o (< ide. *o, *a, *ə, neposredno pred predsamoglasniškim u̯ tudi iz e), npr. nóga, dọ́ber, nȍv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *ǫ (< ide. *on, *an, *om, *am pred soglasnikom in v redkih primerih ide. *n̥, *m̥), npr. róka. 2. (a) V ljudskih izposojenkah ustreza tujejezičnim o-jevskim glasovom, npr. grȍš, rọ̑ža, kolerȃba, jọ̑ta. (b) Ustreza tudi srvnem. in nar. nem. a, ki se v bavarskih narečjih izgovarja o-jevsko, npr. rọ̑tovž. (c) V starejših izposojenkah ustreza tudi tujejezičnemu kratkemu a, npr. oltár, saj je bil pslovan. in prvotno sloven. o domnevno a-jevski glas. (č) Sloven. o se je lahko razvil iz srvnem. dvoglasnikov uo in ou, npr. cọ̑prati. (d) Sloven. dvoglasnik ov je lahko nastal iz srvnem. dolgega ū oz. njegovega mlajšega nem. naslednika, npr. rọ̑tovž.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ob1 predl. s tož. in mest.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ob2 predl. s tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

obȓv -i in obrvȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

očȃrati -am dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

očītati -am dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

odẹ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ognīti se ọ́gnem se dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ogȓlica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oklȅp -ẹ́pa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oklȍp -ọ́pa in -ópa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

okọ̑ očẹ̑sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

okọ̑li predl. z rod. in tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oprȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oprẹ́miti -ẹ̑mim dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oprostīti -ím dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

orọ̑žje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osẹ̑ba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ọ́sem štev.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osọ̄jen -jna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ošáben -ābna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ọ̑špice -pic ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

oštẹ́ti -ẹ̑jem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

otéči -éčem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ótok1 otọ́ka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

otọ́žen -ọ̄žna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovẹ́sti se ovẹ́dem se dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ovȍj -ója m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

P 1. V slovenskem fonemu p se ohranja pslovan. *p (< ide. *p), npr. pẹ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. b, ki se je (in se še) v bavarskih narečjih izgovarjal kot p, npr. pẹ́k. V starejših izposojenkah je nadomestil tudi srvnem. pf, npr. pónev. V starih izposojenkah iz romanskih jezikov je nadomestil f, npr. pogáča. V izposojenkah sicer ustreza tujejezičnemu p. 3. Ker se p izgovarja z ustnicami, je pogost v imitativnih besedah, ki označujejo kako dejavnost z usti, predvsem z ustnicami, npr. pȗpati, pāpati.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pan- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pȃnati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pāre pȃr ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pásti2 pásem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

péhar pehárja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

perọ̑ -ẹ̑sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pẹ̑t štev.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pírh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pisáti píšem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pívo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plȁv2 pláva prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

-pognīti -pọ́gnem samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pogrȅb -ẹ́ba m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pọ́hati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

povȍj -ója m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prȃh -a in prahȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

prȃvi -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

-prẹ́či -prẹ́žem samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pȓh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

profẹ̑sor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

pūšpan -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

R 1. V slovenskem fonemu r (a) se ohranja pslovan. *r (< ide. *r), npr. róka. (b) Sloven. zlogotvorni r je navadno nastal iz pslovan. *ьr ali *ъr, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *r̥ (ali *ir, *ur), npr. pȓst. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. skupini *rь in *rъ (< ide. *ri oz. *ru), npr. rdȅč. (c) Sloven. r se je lahko razvil iz pslovan. *ž v legi pred nenaglašenim *e, če so izpolnjeni še nekateri drugi pogoji (Cvetko Orešnik, Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft XIII–XIV, 433–446, Greenberg, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies II, 63–76), npr. -r, mordȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnemu r, npr. rȋbati. (b) Zlogotvorni r je v star. izposojenkah lahko nadomestil tujejezični *or ali *ar, npr. tŕta, vȓt.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rásti rástem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ráven1 -vna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

razodẹ́ti -nem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rẹ̑č rečȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

réči -em dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rọ̑b2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

S 1. V slovenskem fonemu s (a) se ohranja pslovan. *s (< ide. *s /razen neposredno za *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯, *gu̯h/ ali *k'), npr. svọ́j, desẹ̑t. (b) Lahko je nastal iz starejšega *x (glej H) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno le, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. vȅs. (c) V skupini *st je lahko nastal tudi iz *t pred ide. *t, *d ali *dh, npr. plésti. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. ʒʒ, npr. básati, in ss, npr. pȃsati, mnogokrat romanski s, npr. soldȁt, in madž. sz, npr. sȗrka, sẹ̑gedin.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sȃm sāma zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

se1 rod., tož. zaim.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sȅn snȁ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sẹ̑nca -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sesáti -ȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

séstra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skȓb skrbȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

skúbsti -em nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slȁb slába prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slȃp -a in slapȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slíšati1 slȋšim nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

slovọ̑1 -ẹ̄sa s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sọ̄drga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sọ̑k -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sọ̑l solȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

srẹ̄bati -am in -ljem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stebȅr -brȁ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

stọ̑ štev.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

svȅt2 svẹ́ta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

svínja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

svobóda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Š 1. V slovenskem fonemu š (a) se ohranja pslovan. *š, ki je po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) nastal iz starejšega *x (glej H), npr. šȅl. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *s' (kar nekateri označujejo s š), ki je po jotaciji nastal iz *si̯, npr. šíti. (c) Pred samoglasnikom č se je asimiliral iz s, npr. ščípati. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil (a) srvnem. in nem. sch, npr. šípa, (b) srvnem. ss, npr. prẹ́ša, (c) rom. s (zlasti pred p, t ali k), npr. špináča, (č) madž. s, npr. šantáti. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah posnema predvsem šelestenje, šumenje in šepetanje, npr. šelestẹ́ti, šumẹ́ti, šušljáti.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ščȅp1 -ȁ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ščípati -am in -ljem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šẹ̑st štev.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šíniti šȋnem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

škrabljáti -ȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

škrọ̑b -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

škrobȍt -óta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

štírje štíri štev.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

švȋgati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

telébniti -ȇbnem dov.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

temȁ1 -ȅ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tȍp2 tópa prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tribȗn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

tropína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

U 1. V slovenskem fonemu u se ohranja pslovan. *u (iz ide. *eu̯ /v tem primeru navadno pslovan. *'u/, *ou̯ ali *au̯ pred soglasnikom), npr. rúda. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim u-jevskim glasovom, npr. cúker, múla. (b) Nadomestil je srvnem. dvoglasnika uo ter ou, npr. lūg. (c) V starejših izposojenkah je nadomestil rom. refleks za lat. dolgi ō, npr. mȗrva. 3. V imitativnih besedah se pojavlja predvsem (a) v besedah, ki posnemajo nizke, globoke, zamolkle glasove, npr. hȗkati, mūkati, in (b) v besedah, ki posnemajo glasove, nastale pri pretakanju tekočin, npr. lȗlati, pȗpati, curljáti.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ugībati -am in -ljem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

V 1. V slovenskem fonemu v (a) se ohranja pslovan. *v (iz ide. *u̯ pred samoglasnikom), npr. vọ̑z. (b) Pslovan. *v- je lahko nastal tudi pred zadnjimi samoglasniki v vzglasju, npr. vīdra < *ūdrah2. V nekaterih primerih se je takšen v domnevno razvil šele v popraslovanskem obdobju, npr. vọ́tel. (c) Pslovan. vzglasni *v- je pred nekaterimi soglasniki v sloven. odpadel, npr. lȃst, tórek. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnim v-jevskim glasovom, npr. vȋža, vijọ̑lica.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vélik velȋka prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vlẹ́či -em nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vrȃn1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vŕba1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Z 1. V slovenskem fonemu z (a) se ohranja pslovan. *z (iz ide. *g' ali *g'h v vseh legah, pa tudi iz ide. *s pred zvenečimi zaporniki), npr. vọ̑z, mȅzda. Pslovan. *z je pod posebnimi pogoji lahko nastal iz ide. *s tudi ob zvočnikih, npr. dŕzen (Sn, 54 ss.). Pslovan. skupina -zd- se je lahko razvila iz ide. -d(h)d(h) ali -td(h). (b) Lahko je prek dz nastal iz star. *g (glej G) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. zelọ̑, stezȁ. 2. V ljudskih izposojenkah se skoraj ne pojavlja, ker se nem., srvnem. in večkrat tudi rom. s praviloma nadomešča z ž. Izjema so zelo mlade izposojenke tipa závber, zọ̑fa in one, ki so bile stalno pod vplivom clat., npr. zakramȅnt. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah se pojavlja pri posnemanju brenčanja insektov, npr. bzīkati.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zavȍj -ója m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zémlja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zọ̑b zobȃ in zọ̑ba m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Ž 1. V slovenskem fonemu ž (a) se ohranja pslovan. *ž, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) iz starejšega *g (glej G), npr. žélja, žẹ́ja, žába, žȋv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *z' (kar nekateri označujejo z *ž), ki je po jotaciji nastal iz *zi̯, npr. pọ̄lž. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. s, npr. žafrȃn, rom. g pred mehkimi samoglasniki (tj. dž-jevske in ž-jevske glasove), npr. žọ̑ga, pȃž, ben. it. s, npr. dọ̑ž, pa tudi hrv. dž in đ, npr. žȅp. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah ali v besedah, ki so postale imitativne, ponazarja nekatere naravne glasove, npr. žvrgolẹ́ti, žužẹ̑lka.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žába -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žȃvba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žéna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žuborẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

žvẹ́čiti -ēčim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 266