apsída apsíde tudi ápsida ápside samostalnik ženskega spola [apsída] tudi [ápsida] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Apside, frc. apside, abside iz srlat. absida < lat. apsis, kar je prevzeto iz gr. hapsís ‛obok’, iz háptō ‛pritrdim, držim’
arkáda -e ž (ȃ)
1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu
// mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami
2. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bàjžolek -a m bazilika: Jütkine lice szo ednôg tak erdécse grátalo, kak baj'žolek AIP 1876, br. 10, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bazílika1 -e ž (í)
1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike
// rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra
2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bazílika2 -e ž (ī)
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina, Ocymum basilicum: vonj rožmarina in bazilike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bazílika1 -e ž (í) |cerkev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bazílika2 -e ž (í; ȋ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bazílika -e ž
bot. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlinapojmovnik
SINONIMI:
bot. bažiljka, nar. bosilje, knj.izroč. bosiljek, bot. bržiljka, nar. pražiljka, nar. prežiljka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024

bazílika1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bazílika2 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bazílika 1., f. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bazīlika 2., f. die Basilica (eine Art Kirche).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bažilika [bažílika] samostalnik ženskega spola

rastlina bazilika, LATINSKO: Ocymum basilicum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bažíljka -e ž (ȋ) rastl. bazilika2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bosílje -a s (ȋ)
knjiž. bazilika2, bažiljka: šopek bosilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bosíljek -jka m (ȋ)
nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika2dehteči bosiljek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Brezmadežna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Brezmadežne samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko nadomestno ime
Kristusova mati
IZGOVOR: [brezmádežna], rodilnik [brezmádežne]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

bržíljka -e ž (ȋ)
bot. bazilika2, bažiljka: duh po bržiljki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

éncijan éncijana tudi enciján encijána samostalnik moškega spola [éncijan] tudi [enciján] STALNE ZVEZE: rumeni encijan, veliki encijan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Enzian, stvnem. enciān in lat. gentiāna iz gr. gentianḗ, nejasnega izvora - več ...
Frančišek Asiški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Frančiška Asiškega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnik
IZGOVOR: [frančíšək asíški], rodilnik [frančíška asíškega]
ZVEZE: sveti/sv. Frančišek Asiški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

gótski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na gotiko: bazilika v gotskem slogu / gotski obok; palača z gotskim pročeljem / gotska doba
2. nanašajoč se na gotico: težko je bral gotske črke
3. nanašajoč se na Gote: gotski jezik; ostanki gotske vojske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

krípta -e ž (ȋ)
arhit. grobnica, navadno pod oltarnim prostorom romanskih in zgodnjegotskih cerkva: obokana kripta; bazilika s kripto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Lanciano
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lanciana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Italiji
IZGOVOR: [lančáno], rodilnik [lančána]
BESEDOTVORJE: Lanciančan, Lanciančanka, Lanciančanov, Lanciančankin, lancianski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

lateránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Lateran v Rimu: lateranska bazilika
 
zgod. lateranska pogodba pogodba med Vatikanom in Italijo leta 1929, s katero se prizna Vatikanu državna suverenost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

mocaréla mocaréle; tudi mozzarella samostalnik ženskega spola [mocaréla] ETIMOLOGIJA: mozzarella

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Oton I. Veliki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Oton I. Velikega tudi Oton Prvi Veliki Otona Prvega Velikega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
nemški kralj
IZGOVOR: [óton pə̀rvi véliki], rodilnik [ótona pə̀rvega vélikega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

parmezán parmezána samostalnik moškega spola [parmezán] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parmesan in frc. parmesan iz severnoit. parmesano, knjiž. it. parmigiano, prvotno ‛paremski, iz Parme’, po italijanskem mestu Parma - več ...
Peter
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Petra samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime v več jezikih
svetopisemska oseba
Simon Peter
svetnik
domišljijski lik
družabna igra s kartami
IZGOVOR: [pétər], rodilnik [pétra]
BESEDOTVORJE: Petrov
ZVEZE: apostol Peter, sveti/sv. Peter, poštar Peter, črni Peter

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

požílka, f. = bazilika, das Basilienkraut (ocymum basilicum), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

pražíljka -e ž (ȋnar.
1. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo pražiljke
// rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: barvati pirhe s pražiljko
2. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika2vonj rožmarina in pražiljke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prèdrománski -a -o prid. (ȅ-ȃ)
1. um. nanašajoč se na čas pred romaniko: predromanska bazilika
2. predrimski: ilirske in druge predromanske naselbine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prežíljka -e ž (ȋnar.
1. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika2vonj rožmarina in prežiljke
2. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo prežiljke
// rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani s prežiljko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

prežíljka -e ž (ȋ) pokr.: bazilika; bražiljka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

sírček sírčka samostalnik moškega spola [sírčək] ETIMOLOGIJA: sir
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

slôpen -pna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na slop: slopna širina
 
arhit. slopne arkade; slopna bazilika bazilika, ki ima namesto stebrov slope

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

stároitálski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na Italce: staroitalska narečja / staroitalska bazilika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

stárokrščánski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na zgodnje krščanstvo: starokrščanska bazilika / starokrščanska umetnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

stárokrščánski -a -o (ȃȃ) ~a bazilika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Velika ali mala začetnica: »cerkev angelov varuhov«

Katera začetnica je pravilna pri besedi angeli? V rabi pri omembi teh cerkva opažam obe začetnici.

cerkev Angelov/angelov varuhov

Katera je pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Število zadetkov: 40