kumrn -a prid. suh, mršav: Neboyſe de bi kumern im. ed. m ratal skuſi poſt (V, 185) ǀ v'nebeſyh videm tiga kúmerniga tož. ed. m ži. Joannesa karſtnika (V, 92) ǀ je vidil ſvojga tovarsha taku madliga, inu kumerniga tož. ed. m ži. (II, 349) Prenarejeno iz izposojenke iz nem. kümmerlich, nar. kummerig ‛siromašen, beden, ubog, sestradan’ iz Kummer ‛skrb, breme, obremenitev’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.