begúnec -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter
// kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.