Tiskanje

Bêrgen -gna m, zem. i. (ȇ) |norveško mesto|: v ~u
bêrgenski -a -o [gə] (ȇ)
Bêrgenčan -a [gə] m, preb. i. (ȇ)
Bêrgenčanka -e [gə] ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Bergen-Belsen

Predlog

Bergen-Belsna samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

koncentracijsko taborišče v Nemčiji

IZGOVOR: [bêrgәn-bélzәn], rodilnik [bêrgәn-bélzna]

BESEDOTVORJE: bergen-belsenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Bêrgen-Bélsen -sna [gə lz] m, zem. i. (ȇ-ẹ̑) |nacistično koncentracijsko taborišče|: v ~u
bêrgen-bélsenski -a -o [gə zə] (ȇ-ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati

1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti

2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati

3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati

3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati

4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se

5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati

6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj

7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti

8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati

9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati

10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za

10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga

10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati

11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati

12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti

14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za

15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti

16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom

17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti

17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih

FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

góra, f. 1) ein hoher Berg; solnce gre za goro, die Sonne verschwindet hinter dem Berge; pl. gore, das Gebirge; v gorah, im Gebirge, in den Bergen; — 2) der Bergwald, Cig.; v goro iti po drva, LjZv., jvzhŠt.; — 3) = gorica, der Weinberg, Cig., C., Rec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

medgọ̑rəc, -rca, m. der zwischen den Bergen wohnt, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

medgọ̑rje, n. ein Ort zwischen den Bergen, Mur., Cig., Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

medgọ̑rka, f. die zwischen den Bergen wohnt, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nagọ́rən, -rna, adj. auf den Bergen befindlich, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nátrv, m. der Pfad in den Bergen, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Norveška

Predlog

Norveške samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Kraljevina Norveška

država v Evropi

IZGOVOR: [norvéška], rodilnik [norvéške]

BESEDOTVORJE: Norvežan, Norvežanka, Norvežanov, Norvežankin, norveški

PRIMERJAJ: Norveško

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Oblikoslovno pregibanje imen na -gen

V institucijah EU razmišljamo o poenotenju sklanjanja izraza Schengen. V Slovarju novejšega besedja je v geslu schengenski, uporabljena različica z e (v Schengenu). Ker je mogoča tudi različica brez e, ki se uporablja približno enako pogosto, me zanima, kako naj bi bil zapis normiran v prihodnjem slovarju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

pokriti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

rȃjda, f. 1) die Krümmung: cesta je v rajde delana, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Reihe; rajda ptičev, ein Zug von Vögeln; rajda gora, eine Kette von Bergen, Cig., Jan.; r. skal, eine Felsenkette, Cig.; = r. skalovja, Ravn.-M.; — der Streifen: Gorjanke, gorjanke, 'Majo rajdaste janke, 'Majo rajde drobne, Npes.-Kres; — prim. rida.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

reševáti -újem nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

skriti dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

skrivati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zagọ̑rəc, -rca, m. der hinter den Bergen Wohnende, Hip.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zagọ̑rje, n. die Gegend hinter den Bergen, Mur., Cig.; v zagorju, hinter dem Gebirge, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zagórje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zahrȋbje, n. die Gegend hinter den Bergen: Napoleonova zvezda je že v zahribju, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zanožína, f. eine weit zwischen Bergen hineinreichende Bucht, Cig.; der Fjord, Jan., Cig. (T.), Jes.; — das Hafenbecken, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zgọ̑rəc, -rca, m. der von oben, von den Bergen wehende Wind, der obere Wind, (opp. zdolec), Cig., vzhŠt.-Pjk. (Črt.), Valj. (Rad); in gewissen Gegenden: der Ostwind, Prip.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

žlẹ̑b, žlẹ̑ba, žlẹbȗ, m. die Rinne; voda po žlebovih teče; — die Vertiefung zwischen zwei schiefen Flächen, die Kehle (arch.), Cig., Jan., Cig. (T.); ž. delati dogi, eine Daube ausziehen, sie hohl schneiden, Cig.; — v žleb cepiti, in die Kerbe pfropfen, Cig.; — der Zug im gezogenen Flintenlauf, Cig.; — der Futtertrog, die Krippe im Stall, Cig., Jan., Zora, Notr., Gor.; — eine Furche zur Ableitung des Wassers, die Mulde, Jan., Levst. (Cest.); der Canal, C.; — ein längliches Thal zwischen zwei Bergen, Cig., Nov.-C.; eine Bergschlucht, C.; — der Gang (in der Anatomie), Cig., Jan.; scalni ž., der Harngang, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.