dvakrat prisl., F
17, I.
biferus, tú kar
dvakrat v'leiti ſad perneſſe;
biothamatos, dvakrat mertou;
bipartus, -a, -um, kateri
dvakrat rody;
bis, dvakrat, [str. 32b ];
bis, dvakrat [str. 234a ];
bis stultè facere, dvakrat eniga k'norzu ſturiti;
bis terve, dvakrat, ali trikrat;
dibaphus, -a, -um, dvakrat farban;
duodecas, dvakrat deſſet;
duplum, -pli, dvakrat tolikain;
duplus, dvakrat tulik;
febris semitertiana, kir ſe zh
[l]ovéka en dán
dvakrat loti, drugi dán li enkrat;
ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupet rezhi;
nauticus panis, brodnarṡki kruh,
dvakrat pezhen, biṡcot;
panis biscotus, biṡkot
dvakrat pezhen;
recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati,
dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; II.
bimater, dvakrat mati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
norec m, F
10,
bienni, norzi;
bis stultè facere, dvakrat eniga
k'norzu ſturiti;
captus mente, préproſt, nepameten,
norez;
hebetem aliquem reddere, eniga reṡdraṡhiti, ali
k'norzu ſturiti;
illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati;
infatuare, omamiti,
k'norzu ſturiti;
inscitus, -a, -um, neumen, ṡaroblen, nepameten, nèbez,
norriz;
morio, -onis, en
norez;
sannio, -onis, en tak ṡhpotliviz, kateri s'ludy
norze déla;
subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu
norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bruno s, F
5,
fistucare, kole, ali
bruna notar vbyati;
secamentum, -ti, en odréṡan koṡ eniga
bruna, ali leſſa;
trabalis, -le, trabalis arbor, drivú ṡa
bruna;
trabes parietales, oſteinki, ali
bruna ṡa ſteino;
trabs, -bis, en trám, enu
brunu v'zimpri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cimper m, F
12,
aedificium, -cÿ, zimper, ẛydanîe, pohishtvu;
aedilis, -is, en zimerman ali moiſter, per hiſhnih
zimprih, ali ẛydeih;
amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali
zimper ẛa gledanîe;
constructio, en
zimper, v'kúp ṡloṡhenîe;
coronis, coronidis, tá nar ṡgurniſha ſhpiza, eniga
zimpra, ali hriba;
intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali
zimpri;
odeum, odei, enu meiſtu ali
zimper ṡa pevze, piṡzhize, inu trubetarje;
pinaculum, verh, ali ſhpiza eniga
zimpra;
structura, zimper, ali zimpranîe;
trabs, -bis, en trám, enu brunu
v'zimpri, ali ṡa
zimper, greda;
trichorum, -ri, en
zimpar, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gnilost ž, F
9,
apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó
gnylóſt vun ſpravi;
gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek
gnyloſti;
marcor, -oris, gnyloſt;
putredo, gnyloſt, ſtrohniloſt;
rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina,
gnyloſt, ſmerdizhina;
sideratio, tudi kadar ṡkusi
gnyloſt je vṡhè en vud mertou;
sphacelus, kadar ṡkuṡi
gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid;
tabes, -bis, gnyloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui;
tabitudo, gnyloſt, pogublenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gnoj m, F
24,
bolbiton, volovṡki
gnui;
empyema, tur na perſih, de eden naſnago,
gnoi, inu kry vun mèzhe;
feretrum stercorarium, trage ṡa
gnui;
fimetum, -ti, kúp
gnojá, kamer ſe
gnoi ſpravla, gomila;
fimus, -mi, gnoi;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi
s'gnojam ſturjeni;
laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati;
marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu
gnui;
muscerda, miſhji
gnoi, miſhji drek;
praetergere, obriſſati, otréti, en
gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim;
pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da
gnoi;
pus, -puris, gnoi;
sanies, -ei, gnoi, ſokerviza
s'gnojom, gnui;
saniosus, -a, -um, gnoján, polhin
gnoja, vuṡ gnyl;
saperda, en kúp ſmardezhiga
gnojá, inu ſmradú;
stercorarius, -a, -um, kar
k'gnoju ſliſhi;
stercorosus, -a, -um, polhin
gnoja, ali govne;
stercus, -oris, gouna, lén,
gnui, drek;
sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa
gnoi;
suscerda, -ae, ſvinski
gnoi;
tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul
gnui
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
golob m, F
10,
columba, columbus, golobica,
golób;
columbarius, kateri
golobe redy, predája, golobár;
golob, columbus; minarrire, gurgati kakòr
golobi;
palumbes, -bis, en divji
golób, en grivnik;
palumbinus, -a, -um, od divjiga
goloba, od grivnika;
palumbus, et palumba, divji
golob, inu golobiza;
pennipes, -dis, kar ima perje na nogah, kakòr ſo ty kozaſti
golobi;
pipio, -onis, en mladi
golób;
plumipes, -dis, kateri ima perje na nogah, kakòr cyprianṡki
golobi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
greda ž, F
2,
ó ò cum accentu corripitur, ut gredó, gredò,
veniunt: aliàs gredo, trabem apud quosdam significat, apud nos tram;
trabs, -bis, en trám, enu brunu v'zimpri, ali ṡa zimper,
greda
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: greda ž, tignum, -ni, vel tignus, -ni, grêda [po Verant.107: Tignus,&,m, Tachrafen, Gredicza]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grivnik m, F
2,
palumbes, -bis, en divji golób, en
grivnik;
palumbinus, -a, -um, od divjiga goloba, od
grivnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jama ž, F
35,
antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei;
arenaria, peiṡzhena
jama, proſtor ẛa fehtanîe;
caverna, votlu pezhovjè,
jama, luknîa, ṡvirinska
jama, vòtle ṡhkale;
decrepitus, -a, -um, en ſtar zhlovik, kateri
v'jamo viſſy, cilú ſtar;
fodina, jama ṡa rudo;
latomia, -ae, jama ṡa kamen lamati, ali lomiti;
scrobs, -bis, ena
jama;
specus, vel spelaeum, -lei, enu duplu, ali
jama, ṡvirinṡka
jama, ena votlina;
spelunca latronum, jama teh raṡboinikou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jetika ž, F
4,
hectice, -ces, vel hectica, -ae, jetika, neduſhlivoſt, neduha;
marasmus, et marcor, tá huda ſuha
jetika, katera kir ſe vkoreny, pomalim ter pomalim ṡhivot ferzera;
phtisis, -sis, jetika;
tabes, -bis, gniloſt,
jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
madež m, F
10,
borit, enu ṡheliszhe, s'katerim ſe
madeṡhi ſpiraio;
cicatrix, ſhrimf, ſhrumf, rana, ẛnaminîe,
madeṡh ene rane;
emaculare, madeṡhe pregnati;
inexpiabilis, -le, kar ſe ne more odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga
madeṡh vſelei oſtane;
labecula, -ae, en maihin
madeṡh, en madeṡhiz;
labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te ṡemle: tudi en
madeṡh, oṡkrunenîe;
macula, -ae, madeṡh, pége;
naevus, -vi, en
madeṡh na ṡhivotu, tadel, prigovor, falinga;
pollutio, madeṡh, oṡkrunenîe, omadeṡhovanîe, omadeṡhenîe. Judith.4;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali
madeshi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oblak m, F
11,
caecias, en véter, kateri
oblake naſe vleizhe;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók
v'oblakih, kar deṡh pomeini;
innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu, jaſnu, pres
oblakou;
innubis dies, jaſni dán preṡ
oblakou;
iris, -iridis, maura, lok
v'oblakih;
nubes, -bis, oblák;
nubifugus, -gi, tá kateri
oblake preganîa;
nubigena, -ae, od
oblakou rojen ali ſturjen;
nubilus, -a, -um, temmán od
oblakou;
praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od
oblaku temmán;
subnubilus, -a, -lum, enu malu oblazhin, ali
s'oblaki ṡkriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oskrunjenje s, F
4,
foedatio, oṡkrunenîe;
labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te ṡemle: tudi en madeṡh,
oṡkrunenîe;
pollutio, madeṡh,
oṡkrunenîe, omadeṡhovanîe, omadeṡhenîe. Judith.4;
profanatio, oṡkrunenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prepad m, F
6,
abyſsus, -si, prepad, bresdan, greſnu, globozhina, pres dná, presdnu;
amello, en pregloboki
prepad;
baratrum, enu veliku globoku meistu, ali jama, en globoki
prepod, is kateriga ſe ne more vunkai priti;
chaos, tudi
prepod;
chasma, ẛemle reſpoka, inu
prepod;
labes, -bis, en
prepad, ena velika vpadezha jama te ṡemle: tudi en madeṡh, oskrunenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sahnota ž, tabes, -bis, gniloſt, jetika,
ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tram m, F
8,
intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei
trami v'enim ṡydi, ali zimpri;
laquear, -ris, s'tramu ṡgurni pod;
mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim
tramovi leṡhè;
ó ò cum accentú corripitur, ut gredó, gredò
ueniunt: aliàs gredo,
trabem apud quosdam significat, apud nos tram;
superliminare, -ris, tá ṡgurni práh,
tram, ali kamen nad vratmi, ṡhurz;
trabs, -bis, en
trám, enu brunu v'zimpri, ali ṡa zimper, greda;
transtra, -orum, ta klóp, ali v'prég poſtavlena deṡka, ali
trami, na katerih ſe ſedy, voṡke klopy;
transtra, vel transversaria, v'prég
trami, preizhniki, ali ṡhperouzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
trikrat prisl., F
3,
bis terve, dvakrat, ali
trikrat;
ter, trikrat;
trifer, -a, -um, kar
trikrat v'leiti ſad parneſſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vpadeč del., labes, -bis, en prepad, ena velika
vpadezha jama te ṡemle: tudi en madeṡh, oṡkrunenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zemlja ž, F
84,
cardines terrae, gruſti te
ẛemlè, ali tega ſvitá;
fistulosa terra, ena nerodovita
ṡemla;
geometria, mèra, ali mèrjenîe te
ṡemlè, ali ſvitá;
gleba, -ae, ena gruzha
ṡemlè;
humus, -mi, ṡemla;
labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te
ṡemle: tudi en madeṡh, oṡkrunenîe;
magnates, veliki oblaſtniki na
ṡemli;
nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, de ga
ṡemla noſſi;
solum agri, ṡemla na nyvi;
terrigenus, -a, -um, is
ṡemlè rojen, ali na
ṡemli ṡhiveozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zgolj prisl., F
9,
acoetum, mèd,
ẛgul zhiſt mèd;
legio, -onis, ena voiṡka
ṡgúl junakou h'ṡhtritanîu, ena mozhna mnoṡhiza, iṡbranih ṡholnerjou;
merus, -a, -um, ṡgul ſam, ceil, neṡméſhan;
persolus, -a, -um, ṡgul ſam;
pulpa, -ae, ṡgúl meſſú pres koſty;
purus, ṡgúl, zhiſt, ſnaṡhen;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode v'meiṡ;
tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu,
ṡgul gnui;
testaceus mons, en hrib v'Rimi
ṡgul is zhripyn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.