bíser, -sera, m. die Perle, Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

biser (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, margarita, vel margaritum, biser

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

drȃg, drága, adj. 1) theuer, kostspielig; drago veselje, theuer erkauftes Vergnügen; drago kupiti, prodati; — kostbar: drago kamenje, Edelsteine, drage kovine, Edelmetalle, Cig. (T.); draga jagoda = biser, V.-Cig.; — dragega, drago se delati, spröde thun, Cig. (T.); — 2) theuer, lieb; draga mati! theure Mutter! — drago mi je, es freut mich, Cig., nk.; ako Vam je drago, wenn es Ihnen beliebt, Cig., nk.; komur drago = komur koli, C.; — vso drago noč, die ganze liebe Nacht, Cig., Navr. (Let.); vsak dragi dan, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

džǜndž -a m biser: D'sünd's KMS 1780, A8b; Jezus d'sund's predrági KM 1783, 41; D'sünd's KM 1790, 94; Od d'zünd'za KŠ 1771, 42; iscsejoucsemi dobri d'zünd'z KŠ 1771, 46; nej vu kondrovanyi ali d'zünd'zi KŠ 1771, 636; je oblecsena bila i zd'zünd'zom KŠ 1771, 796; ino d'sünd'som obilno okincsenov korónov obdaruje KOJ 1848, 87; niti ne mecste d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21; dvanájſzetera vráta z-dvanájſzet d'sünd'sov KM 1783, 215

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pērla 2., f. = biser, die Perle, Cig., Trub.-C.; (pl. m. perlini, Dict., Mik., Bas.); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

perla -e ž biser: Oh koku je lepu zerana ta dusha lepshi kakor krailiza Gleopatra, de ſi lih je imela perle tož. mn. de millonou ſo velale (V, 341) Možen je tudi nastavek perl m; → perlin.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

perlin m, F9, bacchatus, -a, -um, s'perlini, ali s'lepim ẛernîam poziran, nataknîen, zhednu napravlen; elenchus, -chi, ena ſorta perlinou, podovgovatih kakòr ena hruſhka; leonice, -ces, ṡeliṡzhe na gorrah raſte, ima ſéme kakòr beili perlini; margarita, vel margaritum, en perln, ṡhlahtni kamen biser; margaritarius, -rÿ, kateri perline, ali ṡhlahtne kamene predaja; margaritifer, kateri perline noſſi; stalagmium, uſheṡ perlini; unio, -onis, tudi en perlin, ali ṡhlahtni kamen; unio exaluminatus, en leip ſvitál perlin, kateri je zhiſt, inu nei temmán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

perlin -a m biser: Zhe perlin im. ed. nej sfetal taku nej nezh ureden ǀ kaku ſe ſaredj, inu raſte ta shlahtni perln im. ed. ǀ Ta kateri hozhe en morski perlin tož. ed. vdobit, inu najti, more shtentat, inu dragu ga plazhat ǀ kadar ta sgubleni perln tož. ed. je bila nashla ǀ ſò shtimani, inu vredni kakor perlni im. mn. ǀ Crates Philoſophus, kateri je imel en velik shakel shlahtneh kameinou, inu perlnou rod. mn. ǀ kakor Plinius pravi od teh morskih perlinou rod. mn. ǀ Kaj more pomenit, de vrata ſo s'perlnu rod. mn., inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou ǀ De bi jest ſi sadubil vezh … perlnu rod. mn., Kakor Krajliza Cleopatra ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne tož. mn. ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline tož. mn. yskal ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni or. mn. pokril ← srvnem. perle < stvnem. per(a)la ← vlat. pernula ‛biser’; → perla

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pirelj [pírǝlj] (perel, perelj, pirel) samostalnik moškega spola

biser

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sklóniti 2., -klǫ́nim, vb. pf. zusammenbiegen, C.; s. se, sich beugen, sich bücken, Jan., Zora; pred noge ti je vržen biser: skloni se in poberi ga! Naprej-Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

stəklę̑n, adj. gläsern, Glas-, Mur., Cig., Jan., nk.; steklena posoda, das Glasgefäß, das Glasgeschirr, Cig., Jan., nk.; steklena kaplja, das Tropfglas, stekleni biser, die Glasperle, steklena pena, die Glasgalle, Cig. (T.); stekleni zlitek, der Glasfluss, Cig. (T.); steklena elektrika, die Glaselektricität, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.