biti1 nedov., F
849,
adſum, tú
ſim vprizho;
aſsum, et adſum, tú
ſim;
coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam,
ſem ẛazhèl;
communiter putabant, ſo bily gmain miſli;
ejactamentum, kar
je vunkai verṡhenu;
emitti â Deo, od Boga
biti poſlán;
enitere, ſvitál
biti;
enitescere, imeniten
biti;
esſe, biti;
esurire, lazhen
biti;
exoptabilis dies, en dán kakòr
ſmo ga ṡheléli;
falsus sum, ſim ogolufan;
fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu;
fieri, ratati,
biti;
madere vino, vinen, ali pyan
biti;
malum est prae manibus, neſrèzha
je pred rokami;
narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr
ſo narciſſi;
omniparens terra, ṡemla
je vſih rizhy ena mati;
pollere, premoṡhin
biti;
prosum, ſim h'pridu;
ſic, ja takú, takú
je;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt
ſim, ti
ſi, on
je, jeſt
ſim bil,
biti;
ubinam gentium sumus? per katerih ludéh
ſmó my;
vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29;
prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
biti2 nedov., F
21,
adverberare, biti, tepſti;
aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle
bye: tudi trobentar;
arteria, ta ẛhyla, katera vſeṡkuṡi
bye, ali ſe gible na roki;
batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati;
caedere, ſékati,
byti;
calcitrosus, kir s'nogami
bye, ali berza;
circumpavire, okuli ſebe
biti, mlatiti, tepſti;
cornupeta, -ae, kateri s'rogmi
bye ali vdari;
crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo
bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu
biti, sgoniti, peiti, ali ygrati;
depunire, byti, tepſti;
incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi
biti, inu s'nogami berzati, ali pehati;
lamino, pleh
biti;
organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute
byejo, ali ygrajo;
organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe
bye;
percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri
bye, ali vdari;
pulsator chitarae, kateri na Arfe
bye;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu
biti, ṡupèt naṡai vdariti;
reverberare, ṡupèt
biti, ali tepſti, naṡai vdariti;
tundere, tleizhi,
biti, tepſti, tolzhi;
verberare, tepſti, gaishlati,
byti, vdariti, mlatiti;
prim. bijen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
biti se nedov., F
9,
agnitari, bojovati,
ſe s'kúm
byti, ali tepſti;
andabate, kateri s'ẛapertimi ozhmy
ſe byejo;
compugnare, ſe v'kupai
byti, voiṡkovati;
conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati,
ſe bojovati,
byti;
confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi
byti, bojovati, boi derṡhati;
dimicare, ſe fehtati,
ſe biti, ali bojovati;
duellator, tá kir
ſe bye v'mei dvéma;
praeliari, bojovati,
ſe biti, voiṡkovati;
pugnans, tá kateri
ſe bye, inu fehta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
imeniten prid., F
30,
almus, -a, -um, ſvet, viſſok, rodovitin,
imenitin;
celebris, imenitin, zhaſtitliu;
clueo, -ere, imeniten biti;
egregius, -a, -um, imeniten, junazhki;
enitescere, imeniten biti;
enuntiatio, -nis, enu
imenitnu iṡrezhenîe, oṡnanenîe;
excellens, viſſok, preṡhlahtni,
imenitin;
famosus, -a, -um, imeniten, viſſokiga glaſſá, inu imèna;
opus praeclarum, enu
imenitnu déllu;
praelustris, -tre, ſylnu
imenitin, cilú
imenitin, veliku ṡhtiman
- imenitnejši , F6, exuperare, premozhi, poviſhati, imenitniſhi biti, viſhi biti, vézh velati; metropolis, tú imenitniſhe méſtu v'deṡheli, poglavitu méſtu; miles triarius, teh imenitniſhih ſoldatou eden; praecellere, zhes druge biti, tá imenitniſhi biti; primarius, -a, -um, tá nar pervi, imenitniſhi; primatus, -tus, tú narpervu, ali imenitniſhe
- najimenitnejši , F3, archiatrus, tá nar imenitniſhi Arzat, ali dohtar; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe sholnerṡke druṡhbè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
močan prid., F
60,
adagia sunt: Potréba je taku
mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi;
carus, -us, mozhnu ſpanîe po merṡlizi;
celeti, mozhni voiszhaki. 3.Reg:1;
dejurium, -ry, ena
mozhna perſega;
efficax vir, en
mozhán moṡh;
emunire, mozhno brambo ſturiti;
fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripak;
musculosus, -a, -um, mozhán, ṡhylnaſt, kripkih ṡhyl;
oxyporumori, ſalṡha
s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna;
pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu
mozhán, ali mogozh;
pollere viribus, mozhán biti;
praevalere, premozhi,
mozhán biti,
mozhán ratati, premagati, premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti;
praevalere, mozhán poſtati,
mozhán biti;
roborare, múzh dajati,
mozhnu ſturiti;
titanes, ſylnu
mozhni ludje;
prim. močni, močno - moènejši , F5, communire, popraviti, perterditi, mozhnéſhe ſturiti, povſod ẛavahtati, ẛadélati; invadere, invalescere, raſti, vekſhi, inu mozhnéſhi perhajati, premagati; praepollere, mogózhniſhi, inu mozhnéſhi biti, kakòr en drugi; praepoſse, vezh premozhi, doſti mozhneiſhi biti; rigoratus, -a, -um, oſter inu mozhnéſhi ſturjen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bolan prid., F
21,
aeger, -ra, -rum, bolán, bolna, beteshin;
aegrescere, oboléti, ſláb ratati,
bolán perhajati;
aegrotans, bolán leẛhati;
aegrotare, bolán biti;
condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú
bolán biti, ṡhalovati;
decumbere, doli lezhi,
bolán leṡhati;
elangvere, v'veniti,
bolán inu ſlab biti;
hepaticus, na jetrah
bolán;
infirmus, -a, -um, ſlab, kumern,
bolán;
invalidus, -a, -um, ſláb,
bolán, pres mozhy;
jacere graviter, mozhnu
bolán leṡhati;
laborans, ut laborans mulier, bolna, ali tarpeozha ṡhena;
laborare, déllati, ſe mujati,
bolán biti, tarpéti, potrébo iméti;
lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na ſliṡeni
bolán;
morbidus, neṡdrou,
bolán;
nephriticus, -a, -um, tá kateri je na obyſtih
bolán;
perinfirmus, -a, -um, ſylnu
bolán;
peripneumonicus, -a, -um, na pluzhah
bolán;
pulmonarius, -a, -um, na pluzhah
bolán;
rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali
bolne, vun isverṡhene;
spleneticus, -a, -um, bolán na ſliṡeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
martran del., F
5,
concruciari, na vſih glidih
martran biti;
conflictari, martran biti, reṡhalen, ſhtraffan biti, mujo iméti;
discruciari, hudú
martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti;
praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt,
martran;
tortus, -a, -um, martran, peiṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
žal prisl., F
9,
aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi,
ṡhou djati, lubiti;
condolere, condolescere, enimu
ẛhal biti, ſlú bolán biti, ṡhalovati;
displicere, nedopaſti,
ṡhou biti, hudú dopaſti;
distaedet mihi, meni ſe ferṡhmaga, meni je
ṡhal;
dolere, ſe kaſſati,
ṡhal biti;
doliturus, -a, -um, eden kateriga bó ena reizh ṡhalila, ali katerimu bó
ṡhal dialu, de bó ſam na ſe reẛhal;
malè habere aliquem, enimu
ṡhou, ali teṡhku djati;
poenitere, ſe ṡgrévati, kaſſati,
ṡhou biti, ſe ſpokoriti;
poenitet me, meni je
ṡhou, me ṡgréva, ſe kaſſám
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
moker prid., F
17,
demadere, ſe ẛmozhiti,
moker biti, cilú ſe ẛmozhiti;
humectus, -a, -um, faihtnu,
mokru, reṡmozhenu;
humens, moker biti;
humere, moker biti, faihten poſtati. Jud:16;
humidus, -a, -um, moker, faihten;
humifer, -a, -um, vel humificus, -a, -um, kar
mokru, inu faihtnu déla, ali daje;
latex, -cis, ſléherna
mokra reizh, voda, vinu, olie,
etc:;
madefactus, -a, -um, mozhen,
moker, ṡmozhen;
madens, moker;
madere, mokru, ali faihtnu biti;
madescere, ſe mozhiti,
mokar perhajati;
madidus, -a, -um, moker, faihten;
permadere, vel permadescere, cilú do konza biti, ali do konza
mokar perhajati;
udus, -a, -um, mokar, mozvèrin;
uliginosus, -a, -um, vſeṡkuṡi
moker, inu mozvèrin;
uvidus, -a, -um, moker, faihten, mozvèren, cilú do konza
moker;
prim. polmoker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pokoren prid., F
16,
da te mihi, bodi
pokoren;
dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe;
morigerari, poſtrezhi, poſluṡhiti, po voli eniga ſturiti,
pokoren biti;
morigeratus, -a, -um, zhedin,
pokoren;
morigerus, -a, -um, poſluṡhen,
pokoren, podverṡhen;
obediens, pokoren;
obedire, ſluſhati,
pokoren biti, bugati;
obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti,
pokoren, inu podloṡhen biti;
obsequens, poſluṡheozhi,
pokorin, kateri rad volga;
obsequi, vdán, inu
pokoren biti, poſluṡhiti;
parens, â pareo, pokoren, bugajozhi, ſluſhajozhi;
parere, bugati,
pokoren biti, ſluſhati;
perdomare, premozhi, cilú vkrotiti, lipú pervaditi,
pokorniga ſturiti;
poenitens, pokuren, ſpokorjen;
poenitentes, pokurni, ſpuvidni ludè;
sequax, -cis, od sadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe,
pokorin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
visok prid., F
52,
académia, -ae, viſſoka ſhula;
alto precio, predragu,
viſſoke zeine;
altus, viſſok;
excelsus, -a, -um, viſsok;
famosus, -a, -um, imeniten,
viſſokiga glaſſá, inu imèna;
fastigium tenere inter homines, v'viſſoki zhaſti biti v'mei zhovéki
[!];
pelagus, -gi, viſſoku morjè;
peplus, -li, en ṡa
viſſoke praṡnike gvánt;
sublimis, -me, viſſok, ſylnu
viſſok, previſſok
- višji , F12, confiscari, enu blagú h'Ceſſarski kamri potegniti, ali drugi viſhi Goſpodṡki; dictatorius, -a, -um, kar ſliſhi enimu viſhimo[!] oblaſtniku; dictatura, -ae, tá obláſt ... tega viſhiga oblaſtnika v'Rimi; eminulus, enu malu viſhi; exuperare, premozhi, poviſhati, imenitniſhi biti, viſhi biti; fasces, -cium, ena butora, ali puſhel ſhib, katere ſo nékadai pred viſho Goiſpoiṡko noſſili; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju, goſpodár; patriarcha, ozhák, viſhi ozha; praefectorius vir, en viſhi Capitán na voiṡki; praefectus, -a, -um, en naprei poſtavleni, valput, viſhi ſluṡhabnik; primatus, -tus, ta viſha oblaſt; prodictator, -oris, en viſhi oblaſtnyk; prim. vihši
- najvišji , F2, abruptiſsimae petrae, tú narviſhe pezhovje; summus, -a, -um, tá narviſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
visoko prisl., F
31,
altè, viſſoko;
altivolans, altivolus, viſſoku létajózh;
arduitas, ſtermúſt,
viſſoku, inu teṡhku hoditi;
excelse, viſsoku;
glorificatus, -a, -um, viſſoku zheṡzhen;
sublate, viſſoku, prevṡètnu;
sublimiter, viſſoku- više , F9, altius, viſhe gori, glaſnéſhe; ascendere, gori poiti, viſhe ſtopiti; citra modum, prevezh, viſhe, pres vſe mère; eminens, tá kir viſhe ſtojy, previſſok; eminere, previſſoku vun gledati, viſhe ſtati, ſe puſtiti viditi; excellere, viſhe biti kakòr en drugi; prominere, viſhe biti, vun ſtati, zhès druge gledati, ſe ṡkaṡati; supereminere, oṡgorai viſhe ſtati, oṡgorai vun gledati; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai
- najviše , summè, narviſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zoperstati nedov., F
7,
adversari, ẛuperſtati, ẛupar biti, ſe ẛuparſtaviti, pruti biti;
contrastare, ẛuparſtati;
hostire, ṡuparſtati, ṡupèt poverniti, poverniti;
obsistere, ṡuperſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati;
obstrigillare, ṡuparſtati, ṡupar biti;
reluctari, ſe ṡuparſtaviti,
ṡuparſtati, ṡuparṡhtritati;
reniti, ſe braniti,
ṡuparſtati, ſe vpirati;
prim. zoperstoječ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
žalovati nedov., F
7,
algeo, -ere, mras tarpéti, ali
ẛhalovati, ẛmersovati;
condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú bolán biti,
ṡhalovati;
dolere, ſe kaſſati, ṡhal biti: tudi boléti, terpéti,
ṡhalovati, ſe ṡgrévati;
indolere, indolescere, ṡboléti, ṡbolévati: tudi
ṡhalovati;
infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſèrzu
ṡhalovati. Job:16;
lugere, ṡhaloſten biti,
ṡhalovati, klagovati, trorati;
moerere, vel merere, ṡhalovati, ſe ṡhaliti, trorati, ſe kumrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
porok m, F
19,
appromittere, s'eniga drusiga oblubiti,
porok biti;
compraes, porok s'drugimi
poroki, s'raven
porok;
consponsor, porok;
expromiſsor, porok, riſnizhni oblubaviz;
expromittere, porok biti, ṡa eniga druṡiga oblubiti;
fidejubere, porok, biti;
fidejuſsor, porok;
intercedere, ṡaproſſiti,
porok biti, s'eniga oblubiti, ſe v'meis poſtaviti;
obses, porok;
obsides dare, poroke dati;
praedes, -dis, vel praes, -dis, porok s'eniga druṡiga;
sponsor, -oris, porok, kateri kai oblubi;
subpraes, -dis, porok, pod
porokam;
vadari, k'pravdi
porok biti;
vades, porok;
vas, -dis, porok
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bogati nedov., F
4,
consectator, kateri ẛa enim hodi, inu ga
buga;
obedire, ſluſhati, pokoren biti,
bugati;
obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu podloṡhen biti;
parére, bugati, pokoren biti, ſluſhati;
prim. bogajoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bridko prisl., F
6,
acutè, bridku, modru, tenku;
angustiari, enimu
britku biti, ſtokati;
discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu
britku biti;
peracutè, cilú
britku, cilú modru, tenku inu ṡaſtopnu;
stipticus, -a, -um, tú kar mozhnu, ali
britku ṡkupai ſtiṡka;
tribulari, enimu
britku biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bridkost ž, F
12,
afflictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga,
britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe;
agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati,
britkúſt na ſmertno vro;
angustia, teſnoba, nadluga,
britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡkozha, ſtiskanîe;
asperitas, bridkúſt, kiſſilost;
bosra, v'nuji, inu
britkuſti;
devexare, kumrati,
britkúſt ṡadeiti, doli tlazhiti;
discruciari, hudú martran biti, velike
britkuſti pozhutiti, enimu britku biti;
inaestuare, veliko vrozhino ſturiti, ſylnu vrozhe biti,
v'britkuſti, ali v'nuji biti;
paſsio, tarplenîe: tudi ṡhela,
bri[t]kúſt;
torsio, -onis, martranîe,
britkúſt;
tribulatio, britkúſt, nuja, nadluga;
vexare, kumrati, fopati,
britkúſt ẛadéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
premožen prid., F
8,
evalere, múzh iméti,
premoṡhen biti;
impos, ne
premoṡhen;
impugnatus, -a, -um, premoṡhen;
pollens, -tis, premoṡhin, mozhán, mogozh;
pollere, premoṡhin biti;
praevalere, premozhi, mozhán biti, mozhan ratati, premagati,
premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti;
praevalidus, -a, -um, ſylnu mozhán, inu
premoṡhin;
valescere, mozhán, inu
premoṡhin poſtati, ali ratati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
razbeljen del., F
11,
caminus ignis ardentis, ena gorezha
reṡbélena pèzh, apneniza;
candens ferrum, resbélenu ẛheléṡu;
candere, reṡbélenu biti, ognîenu;
candicare, beil biti,
reṡbélen perhajati, beilúſt iméti;
cauterium, fontanella, s'reṡbélenim ṡheléẛom vuṡhgana, ẛheléẛu ẛa ẛaṡhiganîe, ali tú ſturjenu ẛnaminîe
s'reṡbeilenim ẛheleiẛom;
fornax accensa, gorèzha,
reṡbélena pèzh;
ignitus, -a, -um, ognîen,
reṡbélen, gorák kakòr ogîn;
recandens, ſylnu
reṡbeilen;
recandere, ſylnu beil biti, ali perhajati, cilú
reṡbeilen biti;
strictura, -ae, te yṡkre, katere od
reṡbeileniga ṡheléṡa ferkajo, kadar ſe ková
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tepsti1 nedov., F
12,
adverberare, biti,
tepſti;
caedere flagris, bizhovati,
tepſti;
circumpavire, okuli ſebe biti, mlatiti,
tepſti;
converberare, tepſti;
depunire, byti,
tepſti;
flagellare, gaiṡhlati,
tepſti;
percutere, vdariti,
tepſti, tolzhi, mahniti;
reverberare, ṡupèt biti, ali
tepſti, naṡai vdariti;
verber, -ris, gaiṡhla, ſhiba, polénu, paliza, inu vſe tú ṡ'zhim
ſe tepe;
verberare, tepſti, gaishlati, byti, vdariti, mlatiti;
virgator, kateri s'ſhibo, ali s'palizo
tepe;
tundere, tleizhi, biti,
tepſti, tolzhi;
prim. tepen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tiho prisl., F
13,
bat, tihu;
muſsare, vel muſsitare, ſhepetati,
tihu govoriti;
pacatè, tihu, myrnu;
placatè, krotku,
tihu, pres obeniga ſerda;
quietè, tihu, myrnu, pokoinu;
requiescere, pozhivati, ſpati,
tihu biti;
resedare, ṡupèt
tihu biti, inu ſedeiti, potihniti, potolaṡhiti;
restitare, vſeṡkuṡi napooti poſtaviti, ali
tihu ſtati;
sedatè, myrnu,
tihu;
silere, molzhati,
tihu biti;
silescere, cilú
tihu biti;
tacere, molzhati,
tihu biti;
tranquillè, tihu, pohlevnu, myrnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zmamljen del., F
14,
ceritus, ẛmamlen;
confluctari, zviblati, v'zviblanîu biti, ẛmeſhan, inu
ẛmamlen biti;
delirus, -a, -um, ẛmamlen, ſpoderzhen, matovilaſt;
externatus, -a, -um, ṡmamlen, pres pameti;
fatuari, ṡmamlen biti, norréti;
fatuus, -a, -um, norzhaſt,
ṡmamlen, pres pameti;
perfatuus, -a, -um, ṡlu
ṡmamlen, cilú pres pameti;
perplexari, v'zviblanîe poſtaviti,
ṡmamlen biti;
perplexus, -a, -um, vel perpexus, ṡmamlen, zvibleozhi;
perturbatus, -a, -um, ṡméſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen, reṡhalen,
ṡmamlen, preſtraſhen;
temulentus, -a, -um, vinen, pyan,
ṡmamlen;
turbatus, -a, -um, ṡmoten,
ṡmamlen, kolán, omotizhin, omamlen;
vecors, -dis, ṡmamlen, norzhaſt, v'glavi ṡméſhan, pres pameti, pres ſarzá, zagliu;
vinolentus, -a, -um, vinen, pyan, od vina
ṡmamlen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
deleč prisl., F
26,
amplè, delezh, ſhiroku;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je
delezh poſtavlenu;
distans, enu meiſtu
delezh od tega druṡiga;
distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú
delezh biti;
elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi;
intantum, tolikain, taku
delezh;
longè, delezh;
magna distantia, delezh naroṡen;
mediterraneus, -a, -um, ſerd
[!] ṡemlè,
delezh od morja leṡhezh;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi
delezh;
non procul hinc, nikár
delezh od tód;
orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku
delezh, kakòr
delezh ſe more viditi, ali doſezhi;
percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti;
porricere, delezh vrézhi;
procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati;
procul, delezh, od
delezh;
projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen;
quatenus, dokle, kakú
delézh, dokler;
quosque, taku dolgu, kakú
delezh, noter doklè;
relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi;
sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar
delezh od te tekozhe vodè Save;
vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
drug prid., F
281,
aliò versum, v'en
drugi krai;
alius, en
drugi;
alter, drugi;
apploro, -are, per enim
drugim ſe jokati, s'enim
drugim ſe jokati;
collimitari, eden per
druṡim meinyk iméti, mejáṡh biti;
contiguae domus, hiſhe ſe ena
druge tiṡzhè, tikajo;
convector, voṡnyk
s'drugimi;
excellere, viſhe biti kakòr en
drugi;
frustillatim, od eniga koṡza do
druṡiga;
guttatim, po kapelzi, od ene kaple do
druge;
lamina, -ae, kufraſt, ali
s'druṡiga metala pleh;
non extat alius, nei obeniga
druṡiga;
obrogare legem, eno poſtavo ṡuper ti
drugi gori poſtaviti, eno
drugo poſtavo ſturiti;
peraequè, cilú glih, enu kakòr tú
drugu;
plus caeteris, mimu veliku
druṡih;
praeeſse, zhes
druge biti, zhes
druge obláſt iméti: naprei ſtati;
refutatio, ṡaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga
druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reis tega
drugiga govorjenîe;
tharso, -nis, en nêrgaviz zhes
druṡih ludy djanîe;
unus, et alter, eden, inu tá
drugi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gorak prid., F
29,
adaestuare, vrozhe biti,
gorkú perhajati, perpékati;
calda, -ae, gorka voda;
caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba;
caldarium, kotel ṡa
gorko vodó;
caldus, -a, -um, gorák;
calens, topál,
gorák;
calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti;
calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen;
coctura, -ae, gorka roſſa,
gorku vremè;
concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti,
gorku ſturiti;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti
gorák;
defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam
gorku ſturiti, povréti;
excalefacere, ṡagréti,
gorku ſturiti;
excalefactoria vis, ena
gorka múzh;
fervidus, -a, -um, vrózh, vrél,
gorák, fliſſik;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je
gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni;
ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen,
gorák kakòr ogîn;
obcalere, ogréti, okuli, inu okuli
gorák biti, ali ſe ogréti;
praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu
gorák;
prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je
v'gorkih inu vrozhih deṡhelah;
propinigeon, ena kamra, ali
gorki shtibilz per hiſhi;
recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali
gorku perhajati;
refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali
gorku ratati;
Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu
gorka;
themas, en
gorák gvant;
thermopôla, -ae, en kuhar, kateri
gorke jidy predaja;
thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe
gorke ṡhpiṡhe predajajo;
thermopotare, gorke ṡhupe pyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
lačen prid., F
6,
adesurire, vekſho lakoto imeti, ſylnu
lazhin biti;
appetitus ad cibum, ẛhela k'jédi,
lazhen biti;
esurire, lazhen biti;
famelicus, -a, -um, lazhen, lakoten;
impastus, -a, -um, lazhen, ne napaſſen;
laborare fama, lazhen, lakoten biti, ſtradati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nemaren prid., F
18,
deses, -dis, desidiosus, nemaren, lén, tragliu, gingau;
desidere, ſe ṡaſediti, inu
nemaren biti;
incuriosus, -a, -um, nemaren, ṡanikern;
indiligens, nefliſſik,
nemaren;
lachanizare, nemaren, inu lein biti;
lentus, -a, -um, kaſſán,
nemaren, mekák;
murcidus, -a, -um, en tempe
nemaren, trempaſt, kaſſán, nebaſt;
negligens, vtragliu, lein,
nemaren, nefliſſen;
ociari, vel otiari, nemarin biti;
otiari, nemaren pres déla ſtati;
otiosus, -a, -um, nemaren, nedéloven, leṡhák, poſtoplaviz;
piger, -ra, -rum, vtragliu, lein,
nemarin, nedélovin;
pigrari, pigritari, lein,
namarin, inu vtragliu biti per déllu;
pigrescere, pigritare, nemarin, ali lein perhajati;
remiſsus, -a, -um, odpuṡzhen, reṡvajen,
nemarin, ṡanikern, tragliu, odvien, doli puṡzhen;
signis, -gne, nemaren, lein, vtragliu;
socors, -dis, nemarin, lein, nepametin;
torpidus, -a, -um, obterpnên,
nemarin, cilú lein, inu tragliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
obilno prisl., F
21,
abundans, kir ima vſiga
obilnu, inu ẛadoſti, bogat;
abundantius, tem vezh
obilnu;
abúndare, obilnu iméti, polhen biti;
abundè, obilnu;
affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh;
affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti,
obilnu iméti, pertezhi;
copiosè, obilnu;
dapsilis, veliku, doſti, inu
obilnu;
dare abundè, obilnu dati;
exuberare, ſylnu doſti perneſti, vſiga
obilnu biti;
exuperare, premozhi, vézh velati,
obilnu biti, ali iméti;
largè, obilnu;
largifluus, -a, -um, kateri
obilnu tezhe, ali na ſhiroku;
largiri, obilnu dati, dajati;
largiter, cilú
obilnu;
lautè, ſlaṡhnu, po goſpodṡku, zhednu, poſhtenu,
obilnu;
opulenter, ſylnu
obilnu, inu bogatu;
profluenter, ſylnu
obilnu;
refusè, refusius, refusiſsimè, obilnu, preobilnu, s'plaṡom;
sumptuosus, -a, -um, potroſhliu, kateri
obilnu, ali doſti vunkai daje;
supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati,
obilnu mladyz iméti
- obilnejše , supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
truden prid., F
24,
acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa
trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite;
defatisci, trudin perhajati;
defeſsus, -a, -um, truden;
defetisci, truden biti,
truden poſtati, ſe utruditi;
delaſsare, vtruditi,
trudnu ſturiti;
elaſsescere, truden perhajati;
fatigatus, -a, -um, truden;
feſsus, truden;
laceſsitus, -a, -um, draṡhen,
truden;
laſsare, truditi,
trudniga ſturiti;
laſsari, trudin poſtati;
laſsescere, truden biti, tarpéti;
laſsulus, -a, -um, enu malu
trudin;
laſsus, -a, -um, trudin;
oblangvere, ſlab, ali
truden biti, oſlabiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
znan del., F
13,
dispalescere, ſléhernimu
ẛnán biti;
enotescere, ſe
ẛnan ſturiti,
ṡnan biti, v'ṡnanîe priti;
ignorabilis, kateri nei
ṡnan;
innotescere, ṡnán poſtati, na ṡnanîe priti, reſloveiti;
notescere, ṡnán poſtati,
ṡnán ratati;
notus, -a, -um, ṡnán, ṡnaniz;
patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od dalezh
ṡnán biti, ali
ṡnanu biti;
perinsignis, -ne, cilú imenitin, inu cilú dobru
ṡnán;
pernobilis, -le, cilú ṡhlahten, inu dobru
ṡnán;
rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru
ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zoperstaviti se nedov., F
3,
adversari, ẛuperſtati, ẛupar biti,
ſe ẛuparſtaviti, pruti biti;
reluctari, ſe ṡuparſtaviti, ṡuparſtati, ṡuparṡhtritati;
repugnare, ſe vpirati,
ṡuparſtaviti, ṡupar biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ardrija ž, F
9,
adjurgium, -gÿ, krég,
ardria;
contentio, arvanîe, krég,
ardria, prepiranîe, ẛuperſtvu, ṡdraṡhba, ṡvada;
diſsensio, ṡuparnoſt,
ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt;
diſsidere, v'ardrji[!] biti, ne ẛloṡhen biti;
factio, -onis, en punt, ṡdrashenîe, v'kup ſtékanîe teh ludy,
ardria, inu ṡmotnîava v'mei ludmy;
jurgia, ardrie;
jurgium, kreig,
ardria, ṡvada;
rixa, -ae, ardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe;
rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu
ardrie ṡazhenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bel prid., F
76,
alabaster, en leip
beil kamen;
albeo, albere, bélu biti, béliti ſe;
albescere, beil perhajati;
albicalculi, beili maihini kaminzi;
albidus, nekoliku
beil;
albus, -a, -um, beil;
althea, -ae, tá
beili ſliṡ;
anilitas, beila, ali ſiva ſtaroſt;
arsenicum, béla miſhniza;
blataria, enu
bélu ẛeliszhe, pluzhniku enaku;
botulus, et botellús, béla klobaſſa;
candidus, -a, -um, beil, prebeil, ſvitál, laskazhejózhi;
ceresa duracina, te
beile zhréſhnîe;
holor, vel olor, -ris, ena tyza, labúd,
beila inu velika;
incanere, beil, ali ſiv biti. 1.Reg:12;
lacteolus, Lacteolae puellae, diklizhi
beili kakòr kry inu mléku
- belejši , hippolapathum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor ta vertna
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bel prid., nymphaea wel pluzhnek Scopoli
[315: Nymphaea, Carniol. beu blusthkick,a Pluzhe; pod Nomina Carniolica pa: Beu-Blutschnik]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
čast ž, F
69,
advenerari, zháſt ṡkaṡati,
zháſt ſturiti, pozhaſtiti;
ambitio, zhaſty lakomnoſt, vekſhe
zhaſty ẛhela, ſamogoltnoſt, poẛhelenîe
zhaſty inu hvale;
colere, zhaſtiti,
zhaſt ṡkaṡati,
v'zhaſti derṡhati;
cultus, zháſt, ẛapuvid, zheṡzhenîe;
decus, zháſt, hvala, poſhtenîe;
dignitas, obláſt,
zháſt, vrédnoſt;
excolere, v'zhaſti imeti, okopati, otrébiti, zirati;
fastigium tenere inter homines, v'viſſoki
zhaſti biti v'mei zhlovéki;
gloria, -ae, zháſt, velizhaſtvu, hvala;
honor, vel honos, zháſt, ſpoſhtovanîe;
inambitiosus, -a, -um, zhaſty nelakomni, nelakomni po
zhaſti;
inanis gloria, praṡna
zháſt;
infamare, opravlati, enimu zhes
zháſt govoriti;
inglorius, -a, -um, nezheṡzhen, pres
zhaſty;
instalari, v'zháſt, ali ſluṡhbo poſajen biti;
installare, eniga
v'zháſt poſſaditi;
instituere, poſtaviti, vlaſtiti:
v:g: ga je
v'zháſt vſtavyl;
intronizare, v'zhaſt poſtaviti;
intronizatus, v'zhaſt poſtavlen;
litterae honorariae, piſma te
zhaſty;
observantia, -ae, zhaſty ṡkasanîe;
scema, oblaſt,
zhaſt. Sap:6;
stola gloriae, oblazhilu te
zhaſty;
venerandus, -a, -um, zhaſty vréden, viſſoku vréden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
enak prid., F
50,
aequalis, -lis, enák, enulik, ravnu tolik, glih raván;
aſsimilare, perglihati,
enák biti, ravnu takú biti;
bellutus, ṡvirini
enák;
blataria, enu bélu ṡeliszhe, pluzhniku
enaku;
concors, ẛloṡhén,
enake miſli,
enakiga ſerzá;
conformari, enák poſtati;
consentaneus, enake vole;
disparilis, ne
enák;
imitamen, enaku delanîe, poſnemanîe;
inconcinniter, neṡloṡhnu, nikár
s'enako ṡhtimo;
par, -ris, en par: tudi glih,
enák;
persimilis, -le, cilú
enák, cilú glih;
simillimus, -a, -um, cilú do konza
enák, inu podobin;
subsimilis, -le, enu malu
enák;
verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi
enák- enakejši , similior, -oris, doſti enakiſhi, ṡlú podobin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gel prid., F
14,
capiteamenta, ti laſſi, na katerih ſtojè ti
geli tiffilzi v'gartroshi;
cerinus, gele farbe;
crocota, en ṡhenṡki gvant po ſtari ſhegi,
gele farbe;
flammeolum, en takeſhen maihen
giel ſhlár;
flammeum, -mei, en
giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile;
flavere, vel flavescere, gielbati,
giel ali ṡholt biti,
giel perhajati;
flaveus, giel ali gèlbaſt biti;
flavus, -a, -um, ṡholt,
giel;
gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek;
hiacynthus, -ti, tudi
gele ṡhide;
luteolus, -a, -um, kar na gèlu vleizhe, enu malu
gèlu;
sil, -silis, ena ſorta
giele ylovate ṡemlè, katera ſe naide v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gnojan (gnojen) prid., F
10,
exulcerare, reṡraniti, koṡho reṡdréti,
gnoinu ſturiti;
purulentus, -a, -um, gnojen, ali
gnoján;
saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl;
scarabeus, -ei, en kèber, ali en
gnoini kèber, en govnîazh;
supporatio, en
gnoini otúk;
suppurare, podgniti,
gnoinu biti, en tur ali bolezhina ṡréla biti, ali
gnoinu perhajati;
tabidus, -a, -um, gnyl, uvel,
gnoján;
vomica, -ae, en ṡnotarnî reſpuszheni tur, kateri tezhe: ṡkrivna
gnoina bolezhina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kakor vez., ab aurora, kakòr ſe je ṡarja pokaṡala;
ac, inu,
kakòr, inu, tudi:
est coniunctio copulativa; antecellere, bulſhi biti, vezh
kakòr drugi velati, premozhi;
ceu, ravnu
kakòr, ali
kakòr;
fatum, -ti, poſlanîe Boṡhye, ſmert,
kakòr Búg hozhe;
gruere, krizhati
kakòr ṡherjavi;
imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti,
kakòr de bi hotlu paſti;
pernicior, hitréſhi
kakòr véter;
priusquam, poprei
kakòr;
proximè, berṡh
kakòr bó moglu biti;
sicut, sicuti, kakòr, raven, takú;
supra tres, zheṡ try, vezh
kakòr try;
tanquam, kakòr;
ut, uti, kakòr;
ut famae est, kakòr ſe pravi;
volucer, hiter
kakòr tyza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kesati se nedov., F
4,
dolere, ſe kaſſati, ṡhal biti;
poenitere, ſe ṡgrévati,
kaſſati, ṡhou biti, ſe ſpokoriti;
poenitet me, meni je ṡhou, me ṡgréva,
ſe kaſſám;
suppoenitare, ſe enu malu
kaſſati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
len prid., F
22,
ab re est remiſsior, on je v'ſvoih rizhéh prevezh
lejn, ali tragliu;
bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga
leiniga volla ẛraſtejo;
desediosus, nemaren,
len, tragliu, gingau;
discinctus, -a, -um, reſpaſſani: tudi
lein, tragliu, ṡanikeren;
hebere, lein biti;
ignavus dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga
leiniga, ṡanikarniga;
iners, -tis, leṡhák,
lein;
iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka
leiniga déla;
lachanizare, nemaren inu
lein biti;
negligens, vtragliu,
lein, nemaren, nefliſſen;
persegnis, -ne, cilú
lein, inu tragliu;
piger, -ra, -rum, vtragliu,
lein, nemarin, nedélovin;
pigrari, pigritari, lein, nemarin, inu vtragliu biti per déllu;
pigrescere, pigritare, nemarin, ali
lein perhajati;
reses, -dis, lein, tragliu, kateri li poſeida, inu n'hozhe délati;
signipes, -dis, en
lein zhlovik, kateri nei dubelṡhi hoditi, en
leini, kaſni peiṡhiz, kateri kaſnú nogè prestavla;
signis, -gne, nemaren,
lein, vtragliu;
socors, -dis, nemarin,
lein, nepametin;
taediosus, -a, -um, tragliu,
lein, toṡhliu;
torpescere, lein perhajati;
torpidus, -a, -um, obterpnên, nemarin, cilú
lein, inu tragliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
moči nedov., F
157,
clibanus, pèzh, katera ſe
more preneſti;
datò, et non conceſso, poſtavim,
more biti;
fieri potest, more biti, ſe
more ṡgoditi;
haeret lingva metu, jeſt ne
morem od ſtraha govoriti;
poſsum, ṡamórem,
mórem, mógel, samózhi,
mózhi;
proximè, berṡh kakòr
bó moglu biti;
queo, morem;
quire, múzh iméti,
mozhi;
prim. morati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mogočen prid., F
2,
exaltatum regnum, mogozhnu kraileſtvu;
potens, mogozh,
mogozhin- mogoènejši , praepollere, mogózhniſhi, inu mozhnéſhi biti, kakor en drugi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mojstriti nedov., F
5,
domabilis, et le, kar ſe lahko pervadi, ali
moiſtry;
magistrare, moiſtriti, regierati, goſpodariti;
moderabilis, kateri ſe more lahku
moiſtriti;
refraenare, berṡdati, ali bruṡdati,
moiſtriti, perderṡhati;
supero, -are, premozhi, bulſhe biti, vezh velati, obladati,
moiſtriti, zhes tú, ali unu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nadstojati nedov., praeeſse, naprei ſtati, zhes eno reizh poſtavlen biti,
nadſtojati, zhes druge biti, zhes druge obláſt iméti: naprei ſtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nakladati (na kladati) nedov., F
11,
acervare, na kúp ẛnaſhati, polagati,
nakladati, grabiti;
adaggerare, v'kupai noſſiti, na kúp ſtaviti,
na kladati;
astruere, gori zimprati,
nakladati, polig ẛydati;
construere, zimprati,
nakladati, v'kúp ṡloṡhiti, naloṡhiti, ṡkleniti;
corbitare, v'trébuh metati,
nakladati;
gravare, nakladati, teṡhák biti, preteṡhák biti;
ingravescere, zhe dle, li vekſho teṡhavo
nakladati;
interstruere, zimprati, inu doſty rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga
nakladati, ṡlagati, inu skladati;
onerans, kateri teṡhavo
naklada;
onerare, naloṡhiti,
nakladati, teṡhavo dati;
succollare, na garli noſſiti, na ſe
nakladati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nepotrpežljiv prid., F
3,
impatiens, nepotarpeṡhliu, nevoln;
stomachari, ſe ſarditi,
nepoterpeṡhliu biti, ſe jeṡiti;
stomachosus, -a, -um, ſerdit,
nepoterpeṡhliu, gnuſſán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
neroden prid., F
6,
immoriger, immorigeratus, reṡvajen,
neroden, neſranen
[!];
indisciplinatus, neroden, ṡkaṡhen;
ineptus, -a, -um, neroden, malu vrèden, ṡa nyzh, nepripraven;
lasciviare, vel lascivire, hotliu, inu pregréſhin biti, ali objeſten,
neroden, inu nepoſſajen biti;
licentiosus, -a, -um, prevezh ſlaboden, nepoſſajen,
neroden, ferbéṡhen;
petulans, obliedin,
nerodin, nedleṡhin, obſediu, nerodliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
obesiti dov., F
9,
affigere, obéſſiti, perbiti, goriperbiti;
appendo, -ere, obeiſſiti, ẛvagati, navèẛati;
patibulo affigi, na gaugo
obeiſſiti;
pendere, viſſéti,
obeiſſiti, vagati, zvibleozhi biti, peiṡan biti;
praependere, naprei
obeiſſiti;
suffigere, perboſti, gori perbiti, gori
obeiſſiti;
suffigere cruci, na kriṡh perbiti, ali
obeiſſiti;
suspendere, obeiſiti, gori
obeiſiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
objesten prid., F
2,
impucidus, -a, -um, neſramoṡhliu, neſramen,
objeſten;
lasciviare, vel lascivire, hotliu, inu pregréſhin biti, ali
objeſten, neroden inu nepoſſajen biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
obladati dov., F
2,
supero, -are, premozhi, bulſhe biti, vezhvelati,
obladati, moiſtriti, zhes tú, ali unu biti;
vincere, premozhi, premagati,
obladati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
podgniti dov., suppurare, podgniti, gnoinu biti, en tur ali bolezhina ṡréla biti, ali gnoinu perhajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
popašen del., F
3,
depasci, popaſhen biti, ſneiden biti;
depastus, -a, -um, popaſhen, objeiden;
pastus, -a, -um, paſhen,
popaſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
poslužiti dov., F
8,
aſservire, poſluṡhiti;
morigerari, poſtrezhi,
poſluṡhiti, po voli eniga ſturiti, pokoren biti;
obsequi, volán, inu pokoren biti,
poſluṡhiti;
obsequibilis, -le, ſluṡhaben, kateri je perpravin
poſluṡhiti;
obsequiosus, -a, -um, en ſluṡhabni zhlovik, kateri rad
poſluṡhi;
subministrare, enimu
poſluṡhiti, ali dati, ali pomagati;
subservire, poſluṡhiti, ṡdai ter ṡdai
poſluṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
povišati dov., F
6,
attolere, povsdigniti, gori vsdigniti,
poviſhati;
exaltare, poviſhati, povṡdigniti;
extollere, ṡavṡdigniti,
poviſhati;
exuperare, premozhi
poviſhati, imenitniſhi biti, viſhi biti;
magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti, ṡa velikiga darṡhati,
poviſhati;
sublimare, poviſhati, viſſoku povṡdigniti, poviſhovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
priglihati dov., F
6,
adaequare, porovnati, ẛglihati,
perglihati, vglih ſturiti;
aequiparare, perglihati, ẛaglihati, glyh perpraviti;
aſsimilare, perglihati, enák biti, ravnu takú biti;
coaequare, v'glyh ſturiti, porovnati, poglihati,
perglihati;
coaptare, perglihati, v'kup ẛglihati;
comparare, perglihati, perpraviti, ṡdruṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prihajati nedov., F
104,
adnubilare, oblazhnu
perhajati, ali biti;
adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi
perhajati;
adventitare, po goſtim
perhajati;
aporiamur, vbogi
perhajamo;
defatisci, trudin
perhajati, biti;
flaccescere, uvèlu ali ſlabú
perhajati;
fortescere, mozhán, kripak
perhajati;
incanescere, ſiu
perhajati;
palescere, bleid
perhajati;
relanguescere, v'velu
perhajati;
rubescere, rubefieri, ardèzh biti, ali
perhajati [str. 191a ];
rufescere, ardèzh, ali rumen ratati, ali
perhajati [str. 191b ];
torpescere, lein
perhajati;
ventilare, vſeṡkuṡi
perhajati;
vesperascit, ſe mrazhy, vezhèr
perhaja;
veterascere, ſtar
perhajati;
virescere, ṡelenu
perhajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
razprostraniti se dov., patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od dalezh ṡnán biti, ali ṡnanu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
razsiliti dov., praevalere, premozhi, mozhán biti, mozhán ratati, premagati, premoṡhen biti, vezh pomozhi,
reſyliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
razveseliti se dov., F
11,
acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim
ſe resveſſeliti;
applaudo, -ere, s'rokami v'kupai od veſſelja pluskati,
resveſſeliti ſe;
congaudere, ſe reṡveſſeliti, ſe s'drugim veſſeliti;
congratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti;
delectare, -ri, ſe reṡveſſeliti, luſht iméti;
exsultare, et exultare, ſe reṡveſſeliti;
gratari, ſe ṡa kai dobriga veſſeliti, ali
reṡveſſeliti;
gratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti;
jucundari, ſe resveſſeliti, veſſel biti;
laetificari, ſe resveſſeliti, veſſel biti;
oblectare, vel oblectari, ſe reṡveſſeliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
razžaljen del., F
10,
afflictus, ẛhaloſtin,
reshalen, révin, nevolin, resdján;
conflictari, martran biti,
reṡhalen, ſhtraffan biti, mujo iméti;
contristari, ſe ṡhaliti,
reṡhalen biti;
conturbatus, preſtraſhen, ẛmeſhan, ẛmoten, ſpazhen,
reṡhalen;
exarcerbatus, reṡdraṡhen,
reṡhalen;
laesus, -a, -um, reṡhalen, pobyen, nakaṡhen, ali nekaṡen;
offensus, -a, -um, reṡhalen;
perduellio, -onis, reṡhalenu velizhaſtvu;
perturbatus, -a, -um, ṡméſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen,
reṡhalen, ṡmamlen, preſtraſhen;
turbulentus, -a, -um, reṡhalen, reſerden, reṡjesen, nepokojin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sedeti nedov., F
26,
aſsidere, perſeſti, polég
ſedéti, tia ſeſti, tam
ſedéti, ſe poſtavit
ſedéti;
conseſsor, kateri v'pravdi
ſedy, paiṡizer;
incubare, verhu leṡhati, ali gori leṡhati,
ſedeiti,;
incubare ovis, na jaizih leṡhati,
ſedeiti;
persedere, vſeṡkuṡi
ſedéti;
praesidere, naprei
ſidéti, ali v'oblaſt poſtavlen biti;
resedare, ṡupèt tihu biti, inu
ſedeiti, potihniti, potolaṡhiti;
residere, ſideiti, doli ſeſti, ṡupèt doli ſeſti, na enim meiſti oſtati;
sedere, ſidéti, ſeſti;
senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi
ſidè;
subsidere, ſpodai
ſedéti, ſe vſeidati;
prim. sedeč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
skriti se dov., F
4,
delitere, delitescere, ṡkriven biti,
ſe ṡkriti;
latere, ſe ṡkriti, ṡkrit biti, ali leṡhati;
latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer
ſe more eden
ṡkriti, ali ṡaleiſti;
parra, -ae, ena tyza, katera
ſe vſelei ob paſjih dnèvih
ṡkrije
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
srditi se nedov., F
10,
aegrè ferre, sa slù vsèti,
ſe ſerditi;
aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati,
ſe ſerditi, ṡhou djati, lubiti;
apprehendo, k'ſerzi ſi gnati, ſe ẛavṡèti, hitru
ſe ſerditi;
de nihilo irasci, ẛa niſhter
ſe ſerditi;
indignari, ſe enimu ferṡhmagati,
ſe ſarditi;
infensare, ſe mozhnu
ſerditi, ſe reṡlobiti, resjeṡiti, reṡdraṡhiti;
irasci, ſe ſarditi;
stomachari, ſe ſarditi, nepotarpeṡhliu biti, ſe jeṡiti;
subirasci, ſe vzhaſſi enu malu
ſarditi, ali ſardit biti;
succendi contra aliquem, ſe ſarditi zhes eniga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
suša ž, F
3,
aritudo, ariditas, ſuſha;
marasmus, ſuhota ali
ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne;
siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti, ali ṡkuṡi
ſuſho, ali ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
štrafan del., F
3,
conflictari, martran biti, reṡhalen,
ſhtraffan biti, mujo iméti;
punitus, -a, -um, ṡhtraffan, kaṡhtigan;
vexatus, -a, -um, ṡhtraffan, kumrán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
težak1 prid., F
16,
alter, alteris, ſvizhena
teẛhka kugla k'vsdigovanîu;
difficilis, teṡhki, teṡhák;
difficultas, teṡhka reizh, teṡhkúſt;
gravare, nakladati,
teṡhák biti, preteṡhák biti;
gravis, -ve, teṡhák, obloṡhen;
ingestabilis, -le, nenoſliu,
teṡhák k'noſhnî;
navis suburrata, ladja s'debelim peiṡkom
teṡhka ſturjena;
onerariae naves, teṡhke ladje s'blagom naloṡhene;
onerosus, -a, -um, teshák, kar doſti vaga, inu ſtury teṡhavo;
perdifficilis, -le, cilú, ali ſylnu
teṡhák;
pergravis, -ve, ſylnu
teshák;
ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali obilne;
praegravis, -ve, ſylnu
teṡhák, preloṡhen, prevezh naloṡhen;
subdifficilis, -le, enu malu
teṡhák;
tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en
teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tlačen del., F
2,
onere premi, s'teṡhavo
tlazhen biti, teṡhavo iméti;
premi angustÿs, s'nadlugami
tlazhen, ſtiṡkan biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tragljiv prid., F
10,
ab re est remiſsor, on je v'ſvoih rizhéh prevezh lejn, ali
tragliu;
deses, -dis, desidiosus, nemaren, len,
tragliu, gingau;
discinctus, -a, -um, reſpaſſan: tudi lein,
tragliu, ṡanikeren;
hyems ignava, ena
tragliva ṡyma;
persegnis, -ne, cilú lein, inu
tragliu;
remiſsus, -a, -um, odpuṡzhen, reṡvajen, nemarin, ṡanikern,
tragliu;
reses, -dis, lein,
tragliu, kateri li poſseida, inu n'hozhe délati;
taedere, tragliv biti, zagovati, vtragati, otoṡhnu biti;
taediosus, -a, -um, tragliu, lein, toṡhliu;
torpidus, -a, -um, obterpnên, nemarin, cilú lein, inu
tragliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
udariti1 dov., F
15,
aggredi, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom
vdariti;
cornupeta, -ae, kateri s'rogmi bye ali
vdari;
feriens, tá kir
vdari;
ferire, vdariti, raniti;
ico, -is, icere, ẛadéti,
vdariti;
impingere, ſe ṡadeiti,
vdariti, v'ṡhkodo priti, ſpotikovati, ſpotakniti;
impingere alapam, ṡa uhu
vdariti, ṡhlaffernizo dati, na ṡobe zverkniti;
irrumpere, predréti, naglu bukniti, po ſyli notar
vdariti;
percutere, vdariti, tepſti, tolzhi, mahniti;
percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri bye, ali
vdari;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai
vdariti;
repercutere, ṡupèt naṡai
vdariti, vezhkrat
vdariti;
reverberare, ṡupèt biti, ali tepſti, naṡai
vdariti;
verberare, tepſti, gaishlati, byti,
vdariti, mlatiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
uveniti (v'veniti) dov., F
10,
areo, -re, aresco, -ere, ſuhú biti,
uveniti, poſahniti;
contabescere, obnemozhi,
uveniti, poſuſhiti;
deflacare, uveniti;
distabescere, v'veniti;
elangvere, v'veniti, bolán inu ſlab biti;
flaccere, uvèniti, vſahniti, kakòr roṡhe;
intabescere, vſahniti,
v'veniti, na ṡhivotu ſe ſuſhiti;
marcere, marcescere, gnyti, ſegniti,
uveniti;
perarescere, poſahniti, ṡlu poſuſhiti,
uveniti;
tabescere, ſe na ṡhivotu ſuſhiti, ſahniti,
uveniti, ſe ṡzèrati
[str. 214a , 214b , 246b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zadržati dov., F
13,
coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati,
ẛaderṡhati, braniti;
cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti,
ẛaderṡhati;
detinere, obderṡhati, perderṡhati,
ṡaderṡhati;
diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè
ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe;
diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more
ṡaderṡhati;
impedire, braniti,
ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti,
ṡadarṡhati;
praepedire, ohraniti,
ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more
ṡadarṡhati;
reservare, ṡkraniti, ohraniti,
ṡaderṡhati;
retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti,
ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei;
retinere, ohraniti,
ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati;
sistere, vſtaviti,
ṡaderṡhati, poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zložen prid., F
6,
concors, ẛloṡhén, enake miſli, enakiga ſerzá;
congruere, ẛraimati,
ṡloṡhnu biti, ali
ṡloṡhen biti;
diſsidere, v'ardrji biti, ne
ẛloṡhen biti;
unitus, -a, -um, ṡloṡhin, v'edinen, ṡdruṡhen
[str. 231a ];
unitus, sloshin, v'edinen, sdrushen
[str. 244b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zrajmati dov., congruere, ẛraimati, ṡloṡhnu biti, ali ṡloṡhen biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zrel prid., F
15,
abscéſsus, -us, en
ẛrél tur, ali ẛnotarnîa, ena tekozha bolezhina;
ceres rubicunda, ẛrélu ẛhitu;
ematurescere, ẛoriti,
ẛrélu biti;
maturatus, -a, -um, ṡrél, inu zaitik biti;
maturescens, ṡrél perhajozhi;
maturiſsimus, cilú do konza
ṡrél;
maturus, -a, -um, ṡrél;
poma praecocia, per zaiti
ṡreila jabulka;
poma serotina, poṡnu
ṡreila jabulka;
praeciae uvae, ṡgudnu groṡdje, kateru je poprei
ṡrélu, kakòr tú drugu;
praecoquus, -a, -um, ṡgudai
ṡrel;
praecox, -cis, ṡgudai
ṡrél, pred pravim zhaſſam godán;
sementinum pyra, hruṡhke ob ṡhetvi
ṡréle;
suppurare, podgniti, gnoinu biti, en tur ali bolezhina
ṡréla biti, ali gnoinu perhajati;
uvae precociae, per zaitu
ṡreilu groṡdje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zvezdišče s, F
2,
astrum, -a, ṡvésdiszhe, ali ẛnaminîe na Nebu;
siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti, ali ṡkuṡi ſuſho, ali ṡkuṡi notar vlytje tega
ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
žaliti se nedov., F
3,
comoerere, ṡhaloſten biti, ſe kumrati,
ſe ẛhaliti;
contristari, ſe ẛhaliti, reṡhalen biti;
moerere, vel mereri, ṡhalovati,
ſe ṡhaliti, trorati, ſe kumrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
blizi prisl., F
12,
adinere, blisi, ali notar poſtaviti;
admotus, -a, -um, permaknîen,
blisi poſtavlen;
admovere, permakniti, pertakniti,
blisi poſtaviti;
adnatare, perplavati,
blisi perplavati, doplavati;
adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen,
bliẛi poſajen;
circa, circum, okuli, poleg,
bliṡi;
collimitari, eden per druṡim
bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti;
cominus, et emenus, od
bliẛi inu od dalezh;
penè, ṡkorai,
bliṡi;
penes, cilú
bliṡi, poleg, s'raven, per;
propinquè, cilú
bliṡi;
proximare, bliṡhati, cilú
bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cagovati nedov., F
5,
angi, ſe klati, kumrati,
zagovati, ſe vjédati;
consternare, preſstraſhiti,
zagovati, vſtraſhiti;
desperare, zagati,
zagovati;
pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati,
zagovati;
taedere, tragliv biti,
zagovati, vtragati, otoṡhnu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cviblanje s, F
11,
ambiguitas, zviblanîe;
confluctari, zviblati,
v'zviblanîu biti;
dubiè, dubitanter, dubitatim, s'zviblanîam, negviſhnu;
dubiosus, -a, -um, poln
zviblanîa;
dubium, dubitatio, zvibel,
zviblanîe;
fluctuatio, nepokoi, ſem ter tiá miſlenîe, negmah,
zviblanîe;
fluctuosus, -a, -um, polhen valuvou, ali
zviblanîa;
haesitatio, haesitantia, zviblanîe;
indubitare, zviblati, inu
zviblanîe iméti;
perplexari, v'zviblanîe poſtaviti, ṡmamlen biti;
titubatio, titubantia, zviblanîe, omahovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cviblati nedov., F
15,
addubitare, enu malu
zviblati, ſhe
zviblati;
addubitatus, -a, -um, eden, nad katerim ſe
zvibla;
ambigo, -ere, zviblati;
confluctari, zviblati, v'zviblanîu biti;
contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati;
dubitare, zviblati;
dubitatus, -a, -um, ṡa kar ſe
zvibla;
haesitare, zviblati, jezati, od ſtraha molzhè ſtati;
nutare, zviblati, en zhas ene, en zhas druge vole biti: kimati;
subdubitare, enu malu
zviblati;
suspicari, meiniti,
zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti;
titubare, ſhlekedrati, omotihati, ſe ſpotikati, omahovati,
zviblati;
vacillare, ſe ſpotikovati,
zviblati;
venire in dubium, zviblati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
deležen prid., F
15,
compos, deléṡhen;
communicare, podiliti,
deleṡhnu ſturiti, obhajati, na ṡnanîe dati;
communio, -is, deleſhnu ſturjejne
[poznejši pripis neznane roke];
communio, -onis, deleṡhnu ſturjenîe, obhailu;
dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi tolikain, kolikain je ona Boṡhye dobrute
deléṡhna;
effici particeps, en deil s'nym iméti,
deléṡhan biti;
municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize
deléṡhen, kakòr en domazhi;
partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek;
particeps, -pis, deleiṡhen;
parciteps vitÿ, deleiṡhen pregréhe;
participare, deléṡhen biti, podilenu iméti;
participatio, deleſhnu ſturjejne
[poznejši pripis neznane roke];
particips, participes, deleiṡhni;
voti compos, oblubo doſezhi, oblube
deleṡhen;
Xſtus invitat ad communi ... ne ſui Corporis. Xſtus vabi
k'deleſhnu ſturjejnu svojga teleſsa
[poznejši pripis neznane roke]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
hotljiv prid., F
7,
cerva catuliens, koſhuta, katera ẛazhne
hotliva biti;
cupidus, -a, -um, ṡhelán,
hotliu, pegerig;
lasciviare, vel lascivire, hotliu, inu pregreſhin biti;
libidinosus, -a, -um, hotliu, k'nezhiſtoti nagnîen, kurbliu;
percupidus, -a, -um, hotliu, ſylnu ṡhelán, mozhnu ṡhelán;
petulcus, -a, -um, hotliu, nebrumen;
tragelaphus, en
hotlivi jelen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
neposajen prid., F
3,
impacatus, -a, -um, nemyren, ṡhkadliu,
nepoſſajen;
lasciviare, vel lascivire, hotliu, inu pregréſhin biti, ali objeſten, neroden, inu
nepoſſajen biti;
licentiosus, -a, -um, prevezh ſlaboten,
nepoſſajen, neroden, ferbéṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
noseč1 del., F
11,
foetifer, breja,
noſſezha;
gerere partum, noſſezha biti;
gravida mulier, ena
noſſezha ṡhena;
gravidare, vbreyti,
noſſezho ſturiti;
graviditas, noſſezha biti, ali noſhnîa eniga poroda;
gravidus, -a, -um, brei,
noſſezh, teṡhák;
malacia, tudi luṡht
noſſezhih ṡhèn;
nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te
noſſezhe ṡhene na porodu;
pica, -ae, tudi teh
noſſezhih ṡhèn preveliki luṡht, ali ṡhela;
praegnans, noſſezha, breja, debèla, napolnîena;
praegnatio, ta noſhnîa ene
noſſezhe ṡhene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nuja ž, F
6,
anxietas, ṡkerb,
nuja;
bosra, v'nuji, inu britkuſti;
inaestuare, veliko vrozhino ſturiti, ſylnu vrozhe biti, v'britkuſti, ali
v'nuji biti;
malum est praesens, ṡlú,
nuja, neſrèzha je v'prizho;
neceſsitas, potrébnoſt, potréba, ſyla,
nuja;
tribulatio, britkúſt,
nuja, nadluga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pezan del., F
2,
pendere, viſſéti, obeiſſiti, vagati, zvibleozhi biti,
peiṡan biti;
tortus, -a, -um, martran,
peiṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
počutiti dov., F
10,
conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám,
pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh;
dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne
pozhutiti;
discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti
pozhutiti, enimu britku biti;
dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup
pozhuti, ne
pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine;
percipere, ṡapopaſti, prejeti,
pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati;
praesentire, prasentiscere, obzhutiti, pomeiniti,
pozhutiti;
sapor, -oris, ṡhmáh, kateri
ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi;
sensibilis, -le, pozhuteozhi, kar ſe lahku
pozhuti;
sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pravičen prid., F
13,
causarius, -a, -um, kateri da urṡhoh
pravizhin, ſluṡhbó ẛgubiti;
insons, -tis, pravizhen, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin;
juridicus, -a, -um, kar je prou, inu
pravizhnu;
justa bella gerere, pravizhne voiṡke rovnati, pelati;
justificare, eniga
pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati;
justificari, ṡa
pravizhniga ſpoṡnán biti, ſe
pravizhan délati;
justus, -a, -um, pravizhen;
justus miles, en brumen, inu
pravizhen ſoldát;
juvat eſse justum, nuznu je
pravizhnimu biti;
pedarius, -rÿ, kateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir ſe nîemu dobra, inu
pravizhna ṡdy;
sinceris, pravizhniga ſerzá;
sincerus, -a, -um, vel syncerus, zhiſt, redlih, gviſhin,
pravizhniga ſerzá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pretežak prid., F
2,
gravare, nakladati, teṡhák biti,
preteṡhák biti;
subgravis, -ve, enu malu
preteṡhák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
slab prid., F
38,
analectes, ſlábe pameti;
enervare, ſlabiga ſturiti, ob múzh perpraviti, múzh vṡèti;
enervatus, -a, -um, preṡ mozhy,
ſláb, nevézhen;
flaccescere, uvèlu ali
ſlabú perhajati;
iners membris, ſlabih glidou;
invalidus, -a, -um, ſláb, bolán, pres mozhy;
labefacere, labefactare, ſhvoh, ali
ſlabú ſturiti, omamiti;
labefieri, ſlab perhajati, oſlabiti;
langvere, ſláb, mlahou, v'viel biti;
langvidus, -a, -um, ſláb, mlahou, v'viel;
meraculus, -a, -um, enu
ſlabu vinu, v'katerim je malu vodé;
oblangvere, ſlab, ali truden biti, oſlabiti;
sublestus, -a, -um, ſláb, nehiter, mlahau, omahliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sneden del., F
5,
adesus, -a, -um, ſneiden, ogriẛen, cilú pozèran, inu vshyt;
depasci, popaſhen biti,
ſneiden biti;
exesus, -a, -um, ſneiden, pozeran;
peresus, -a, -um, dojiden, do konza
ſneiden;
semesus, -a, -um, polovizo
ſneiden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
storjen del., F
126,
antelucanus, pred dnèm
ſturjen, jutern;
cervisia, vol, pytje s'ẛhita
ſturjenu;
cinefactus, v'pepèl
ſturjen;
confieri, ſturjen biti;
factus, -a, -um, ſturjen;
formatus, ſturjen, ſhtaltan;
ictum foedus, ſturjena ṡavèṡa, ṡklenîena;
infabrè, ut infabre factum, fretarṡku
ſturjenu, nekunṡhtnu, nemoiſterṡku, inu cilú nyzh prou, kakòr bi imeilu biti;
ingeminatus, -a, -um, v'dvei gubi
ſturjen, topelt
ſturjen;
irinus, -a, -um, od plavih lily
ſturjenu, is plavih lily;
laudativus, -a, -um, kar je k'hvali
ſturjenu, ali kar hvali;
paries concratitius, ena ſteina s'gartri, ali s'plotá
ſturjena;
spiceus, -a, -um, is klaſja
ſturjen;
vermiculatio, zhervojédina, ali ṡhkoda od zhervou
ſturjena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
šalkov prid., F
12,
facetiae, ſhavkova govorjenîa, ſhale;
facetus, -a, -um, ſhavkou;
fluere facetÿs, polhen biti
ſhaukoviga govorjenîa;
gesticulari, ſe ſpakovati, kei kai ſmeiſhniga délati, ſhaukovu govoriti,
ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti;
jocosus, -a, -um, ſhaukou, norzhaſt, ſmeiſhen, preſhèren;
joculans, -tis, kateri kai
ſhavkoviga perpovéda;
jocularius, -a, -um, veſſèl,
ſhavkou v'govorjenîu;
lepidus, -a, -um, ſhavkou, lubeṡniu, ſmeiſhen;
ludibundus, -a, -um, ſhalkou, luṡhten, ſhaliu, ygrazhaſt;
percantatus, -a, -um, ſhaukou, inu pregnán;
perlepidus, -a, -um, ſylnu
ſhaukou, cilú lubesniu, inu ſmeiſhin;
salax, -cis, preſhèrin,
ſhalkou, loternṡki, kurberṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
štata ž, F
3,
natura, ſhega,
ṡhtata, natura;
sibi non potest ullo auxilio, on ne more ſebi
k'ṡhtati biti;
viribus destitui, ob múzh priti, nyzh biti ſebi
h'ṡhtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
težava ž, F
37,
aggravare, pertiskati, obloshiti,
teshavo naloshiti, prevezh naloshiti;
bilibris, dvéh funtou
teṡhava;
ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko
teṡhavo, kakor de bi ga tlazhil;
exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati;
gravari, biti obloṡhen
s'teṡhavo;
nixus, -us, tá
teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu;
onere premi, s'teṡhavo tlazhen biti,
teṡhavo iméti;
onus suscipere, eno
teṡhavo, ali opravilu gori vṡèti;
parturiens, tá katera je v'ti
teṡhavi de rody, ali ima roditi;
peccatorum onus, teṡhava teh gréhou;
pondus, -eris, teṡhava, vaga, teṡhkúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
utragati nedov., taedere, tragliv biti, zagovati,
vtragati, otoṡhnu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zadržovati nedov., F
5,
albegnina, mréna na ozheſſi, tá koshiza, katera
ẛadershuje tá pogled;
distinere, ẛaderṡhovati;
morator, en ṡadershaviz, kateri eniga mudy, inu
ṡaderṡhuje;
obsistere, ṡuparſtati, braniti,
ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati;
obstare, ṡaderṡhovati, kai na pooti biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ali vez., F
3102,
aceuere, okiſſati,
ali kiſſiliti,
ali kiſſilu ſturiti;
addicere, perſoditi, timu perlaſtiti,
ali voszhiti;
adinere, blisi,
ali notar poſtaviti;
adire, k'enimu poiti,
ali priti;
aditus, -us, priſtop,
ali perſtop;
advectere, ſem
ali tiá pelati;
anilitas, beila
ali ſiva ſtarost;
anterius, ſprédai,
ali naprei;
aut, ali;
erivare, vodó reſpelati,
ali is potoka ſem ter tam odpelati;
natator, kateri plava,
ali kir plava;
oblangvere, ſlab,
ali truden biti, oſlabiti;
praetervehere, mimú pelati,
ali daile pelati;
ſideralis, -le, tega ṡveiṡdja,
ali kar tem ṡveiṡdam,
ali ṡveiṡdju ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
beli sam., F
11,
albatus, -a, -um, v'bélo oblizhen;
albugo, tú
bélu v'ozhéh;
alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta
beili;
candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar;
galbamatus, takú
v'beilu oblizhen;
interalbicare, nabélu vleizhi;
lienteria, -ae, takaſna griṡha, ali tá
beila, dertje, drift, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè;
oculi albugo, albumen, tú
beilu v'ozhéh;
ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem
beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drugi krúh;
subalbicare, beilkaſt biti, na
beilu vleizhi;
ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis
s'beilim ṡmeiſhan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
beliti se nedov., F
4,
albeo, albere, bélu biti,
béliti ſe;
candere, ſe beiliti;
gramina candent, ṡeliṡzha inu trave
ſe beilè od ſlane, je velika ſlana padla;
latescere, mleiku ratati, ali
ſe beiliti kakòr mléku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
belost ž, F
5,
albedo, albor, beilúſt;
candicantia, beilúſt;
candicare, beil biti, reṡbélen perhajati,
beilúſt iméti;
candor, beilúſt;
canidies, canitudo, ſivoſt, ſtaroſt,
beilúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
blisk m, F
3,
fulgetrum, -tri, bliṡk;
fulgur, -uris, bliṡk, treṡk;
siderari, ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali
bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bliskati nedov., F
4,
coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti;
effulgere, ſe laṡkatati,
bliṡkati;
fulgere pro fulgurare, bliṡkati;
fulgurare, bliṡkati, hudu vremè biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bližati nedov., proximare, bliṡhati, cilú bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bodi vel., F
13,
aequo animo sis, imi poterplenîe,
bodi dobre vole;
ave, Búg te primi, ẛdrou
bodi, bodi zheszhen, zheṡzhena;
da te mihi, bodi pokoren;
esto, bodi ſi takú, jeſt puſtym taku biti,
bodi;
fiat, ṡgodiſe,
bodi; Letú vſe
bodi popiſſanu;
salve, ṡdrav
bodi, zheṡzhen
bodi;
salvete, ṡdravi, ali zheṡzheni
bodite: bodite poṡdravleni;
sobrÿ estote, bodite tréṡni, ſtréṡni, tréṡvi;
valete, odhudnîa, ṡdrau
bodite
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bodi vez., F
19,
esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi;
evectus, -us, ena voṡhnîa
bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim;
facinus, -oris, enu djanîe,
bodi ſi kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ
bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe;
immolitus, -a, -um, ṡydan,
bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh
bodi;
pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi
bodi gvant, ali danarji;
perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
qualiscunque, kakerſhenkuli
bodi;
qualitercumque, v'kakerſhno kuli
bodi visho;
quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe;
quantumcunque, kolikar kuli
bodi;
quocunque, kamer kuli
bodi;
quoquomodo, kakorkuli
bodi;
stupa, -ae, predivu, ſi
bodi lanenu, ali konopnu;
ubicunque, kirkuli
bodi;
undelibet, is katerigakuli meiſta
bodi, od kateriga kuli kraja
bodi;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi
bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bojovati nedov., F
4,
agnitari, bojovati, ſe s'kúm byti, ali tepſti;
depugnare, bojovati;
praeliari, bojovati, ſe biti, voiṡkovati;
pugnare, bojovati, voiṡkovati, ṡhtritati, ſhvirkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bojovati se nedov., F
10,
agonitari, ſe bojovati;
batuere, biti,
ſe bojovati, ṡkuſhati, prepirati;
certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati,
bojovati, ṡkuſhati, prepirati;
conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati,
ſe bojovati, byti;
confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi byti,
bojovati, boi derṡhati;
conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi,
ſe bojovati;
decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati,
boyovati;
dimicare, ſe fehtati,
ſe biti, ali
bojovati;
pugnax, -cis, kateri
ſe rad
bojuje;
velitari, ſe s'enim
bojovati, ali fehtati, ſharmizerati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
boljši prid., F
3,
antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi;
meliusculus, -a, -um, enu malu
bulſhi;
potior es mihi, ti ſe meni
bulſhi ṡdyṡh
- najboljši (naj boljši) F5, aurum obrizum, tú nar bulſhe ṡlatú, zhiſtu ṡlatu; optimus, -a, -um, tá narbulſhi; pervigere, v'ti narbulſhi mozhi oſtati; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; praecipua remedia, te narbulſhe arznie
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
braniti nedov., F
23,
abarcere, prepovédati,
brániti, odbraniti;
coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛadérṡhati,
braniti;
cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati;
defendere, braniti, ṡagovoriti;
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
inhibere, prepovedati,
braniti, ṡabraniti;
obsistere, ṡuparſtati,
braniti, ṡadarṡhovati;
prohibere, prepoveidati,
braniti, ṡabraniti;
propugnare, braniti ob zhaſſu te voiṡkè;
stipare, obſtopiti, inu
braniti;
tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati;
tutari, braniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
braniti se nedov., F
7,
â frigore ſe defendit, on
ſe ẛupar mraẛa
brani;
cavere, ſe varovati, merkati,
braniti, ſe ṡderṡhati;
contutari, ſe ohraniti,
ſe braniti;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti;
reniti, ſe braniti, ṡuparſtati, ſe vpirati;
resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi,
ſe braniti;
tergiversator, kateri
ſe brani ali krati, k'eni ali drugi rizhei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
brcati nedov., F
5,
calcitrare, berzati, pahati, ritati;
calcitro, -nis, en koîn kir
berza;
calcitrosus, kir s'nogami bye, ali
berza;
incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi biti, inu s'nogami
berzati, ali pehati;
recalcitrare, s'nogami naṡai
berzati, odberzati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
brz prid., F
4,
celeris, celer, hiter, jedern,
berṡ;
gnavus, -a, -um, fliſſig, hiter,
berṡ;
praepes, -tis, hitar na nogah, lagák,
berṡ;
satagere, ſe pofliſſati, hiter, inu
berṡ biti, ṡkarbéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
brž prisl., proxime, berṡh kakòr bó moglu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cikati nedov., F
2,
acescere, jeſſih poſtati, jeſſizhin biti, na jeſſih
zikati, ali perhajati;
vinum acescens, vinu kateru na jeſſih
zika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
čez predl., ab hinc post annum, od sdai
zhes enu leitu;
ad haec, zhes letú;
aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti;
canalis, en graben
zheṡ ror;
detractare, hudú
zheṡ eniga govoriti;
lex agraria, polṡka, ali
zhes pula poſtava;
modicum, malu,
zhes enu malu;
obsaevire, ſe
zhes eniga jeṡiti;
pernox, -ctis, celó núzh,
zhes ceilo núzh;
placa, -ae, ena berv
zhes vodó;
prodigiosè, zhes naturo;
quinetiam, já tudi,
zhes tú;
rex regum, krail
zhes kraile;
subdiu, zhes dán, po dnèvi;
succensere, zhes eniga ſa reſſerditi;
superstagnare, zheṡ yti,
zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda
zheṡ veyer ali
zheṡ jeiṡ gre;
supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti;
supra, ṡgorai, verhu, nad,
zhes, na
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
črneti se nedov., carbunculare, tleiti, vuṡhgán biti, tudi
ſe zhernéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
čuden prid., F
20,
admirabilis, -le, zhuden, prezhudin;
admirandus, zhudin;
discolus, pregnán,
zhudin;
fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nadleṡhen,
zhuden, neluſhten, oſtuden;
gesticulari, ſhavkou biti,
zhudne ſhege na ſe vṡèti;
insolens, hudoben,
zhuden, nepokojn, nevajen, nekaṡen, oblèden;
insolitus, -a, -um, nenavajen,
zhuden;
mechanicus, -ci, en
zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar;
melicus, -ci, en
zhudni, inu kunṡhtni peiviz;
merificare, zhudniga ſturiti;
mirabilis, -le, zhuden, ſhegau;
mirus, -a, -um, zhuden;
modo mirabili, v'eno
zhudno viṡho;
monstrifer, -a, -um, monstrificus, -a, -um, ſylnu
zhudne ṡhtalti;
monstrosus, -a, -um, zhudne, ſtraſhne ṡhtalti;
paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu
zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati;
permirus, -a, -um, prezhudin, ṡalu
zhudin;
portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe
zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo;
prodigiator, kateri iṡlaga kai
zhudniga pomeinenîa;
sphinx, -gis, vel sphingos, ene affine, ali morṡke mazhke
zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
daleč prisl., F
11,
abstare, od
dalezh ſtati;
allucinor, tudi s'fliſsom gledati, od
dalezh viditi;
cominus, et eminus, od bliẛi, inu od
dalezh;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ
dalezh leṡhy;
eminus, od
dalezh, ali od daile;
eo usque, noter do tam, taku
dalezh, noter do letu;
longinquus, -a, -um, dalezhn, ali
dalezh;
patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od
dalezh ṡnan biti;
perlongè, dalezh od leti;
perlonginquus, -a, -um, ſylnu dalezhen, cilú od
dalezh;
prostare, od
dalezh ſtati;
prim. deleč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
delati se nedov., F
8,
aspirat dies, dán
ſe déla;
diescit, dán
ſe déla, ſe dnévi;
dilucescit, dán
ſe déla, ſvitlú perhaja;
fingere amicitias, ſe priatel
délati;
illucere, illucescere, reſvitléti ſe, ſvitlú perhajati,
ſe dán
délati;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati,
ſe markakiga, ali ſmeſhniga
délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
justificari, sa pravizhniga ſpoṡnán biti,
ſe pravizhan
délati;
simulare, ſe hliniti,
ſe dober
délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
dežela ž, F
109,
Affrica, ẛamorska
deshela;
agyrta, po
desheli klatesh;
area, tudi ena ſuha
deṡhela, gubnu;
dictio, derṡhava, ladanîe,
deṡhela;
Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski
deṡheli;
externus, vunaini, ptuji, s'ene druge
deṡhele;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali
v'deṡhelo priti;
geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali
deṡhele mèri;
Illyris, ſlovénṡka
deṡhela;
incola arbor, drivú s'ene druge
deṡhele;
insula, -ae, ottok, enu meiſtu
deṡhele na ſredi vodè;
Latium, -ÿ, ta latinṡka
deṡhela v'laṡhki
deṡheli poleg Rima;
patria, -dum, ozhetina, ali domazha
deṡhela;
proceres, ti viſhi eniga méſta, ali
deṡhelè glavarji;
provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava;
regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán;
regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila
deṡhela;
rusticatio, kmetovanîe, na
deṡheli, ali na puli prebivanîe;
scolymos, laṡhki oſſad,
v'deṡheli naſhi ga je doſti;
subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ
deṡhelo;
tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati;
terra, -ae, ṡemla, perſt:
deṡhela;
vestrans, -tis, vaſhe
deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
divjati nedov., F
11,
debacchare, vel ri, baleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati, pyan
divjati, norreti, vſe ṡapyti;
desaevire, divjati od velikiga ſerda;
desaevit in omnes, zheṡ vſe ſe jeṡy inu
divjá;
excandescere, ſe reṡlobiti, od jeṡe
divjati, ſe reṡjeṡiti;
ferocire, divjati, groṡovit perhajati;
fremere, puhati, ruliti, erjovéti, ſhuméti, arnzhati,
divjati;
furere, divjati, s'ṡlobán biti;
furiare, divjati;
interfurere, v'meis
divjati, v'meis norreti;
perfurere, ṡlu
divjati, ali norréti;
saevire, divjati, ſe ṡlobiti, vſtezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
dolg m, F
14,
aes alienum, ludski danary,
dolg;
creditum, -ti, ṡavupan, ali poſſojen danár,
dolg, dolṡhni danár;
culpa, -ae, pregréha,
dolg, dolṡhenîe, kriviza, urṡhoh;
debitio, debitum, doug, dolṡhnúſt,
dolg;
exactor, kateri
dolgè terja, perganîaviz;
impedita nomina, ſtari ṡaloṡheni
dougovi;
impendere solutionem, dolg doli obaliti;
nomina ancipitia, negviſhni
dolgovi;
nomina diſsolvere, dolgè plazhati;
obaerarius, -a, -um, kateri
v'dolgeh tezhy, dolṡhnyk;
obligatio, ṡaveṡanîe, dolṡhnúſt,
dolg;
opprimi aere alieno, s'velikimi
dolgmy obloṡhen biti;
versuram facere, en maihin
dolg plazhati, inu vekſhi ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
domu prisl., F
10, I.
advenire, priti,
damu priti, perraishati;
capeſsere se domum, damú poiti,
damu ſe pobrati;
domuitio, damu prihod;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti
damu, ali v'deṡhelo priti;
reditio, nasai prihod,
damu naṡai perpelanîe;
vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame,
damu perneſſe, en hert; II.
colonia, -ae, prymṡzhina, katera po ſmerti te ṡhlahte timu goſpudu
damu pade;
postliminium, -nÿ, iṡ réve
damu prihod;
remigrare, ṡupèt
damu k'ſvojmu ſtanu priti, ali pervandrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
dopasti nedov. in dov., F
12,
adlubescere, perlubiti, dobru
dopaſti;
collibere, dopaſti, lubeṡniu, ali prieten biti;
complacere, dopaſti;
libet, aku lubi, aku
dopade, dopade, lubi;
lubet, dopade, meni
dopade;
perlubet, ſylnu dobru
dopade;
perplacere, ſylnu
dopaſti;
placendus, -a, -um, kar ima
dopaſti, k'dopadenîu;
placere, dopaſti;
prim. nedopasti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
dopustiti dov., F
6,
concedere, perpuſtiti, dovoṡzhiti,
dopuſtiti, derlabati, dodeiliti;
copiam facere, dopuſtiti;
fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu
dopuſtiti;
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne
dopuſtiti, ṡabavlati;
praepedire, obraniti, ṡaderṡhati, ne
dopuſtiti, mozhnú braniti;
sino, sinere, puſtiti,
dopuſtiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
držan del., F
9,
contemptibilis, ṡhleht, ṡa nyzh
derṡhán;
fotus, -a, -um, v'gorkim
derṡhán, vardévan, hranîen;
habitus, -a, -um, biti shtimán, preshtiman,
derṡhán;
habitus est pro bono viro, je
derṡhán s'eniga dobriga moṡhá;
ollares uvae, groṡdje v'lonzi
darṡhanu;
repreſsus, -a, -um, naṡai
derṡhán, potlazhen;
retentus, -a, -um, ṡaderṡhán, gori
darṡhán;
tractatus bene, dobru
derṡhán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
erbič m, F
9,
cohaeres, -dis, v'kupai
erbizh;
consors, ṡraven deléṡhnik, ali
erbizh; Dedizh
pro haerade positum nemo noſtrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh;
haeredipeta, kateri ſe perbliṡhuje de bi
erbizh ratal;
haeres, -dis, erbizh, deidizh;
haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pravi
erbizh oglaſſi;
intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateri
erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy nema;
suus haeres, bliṡhnî
erbizh, nîegou
erbizh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
fajhten prid., F
12,
humectus, -a, -um, faihtnu, mokru, reṡmozhenu;
humere, moker biti,
faihten poſtati. Jud:16;
humescens, faihten;
humidus, -a, -um, moker,
faihten;
humifer, -a, -um, vel humificus, -a, -um, kar mokru, inu
faihtnu déla, ali daje;
locus humidus, enu
faihtnu, marzvornu, ali mozvèrnu meiſtu;
madere, mokru, ali
faihtnu biti;
madidus, -a, -um, moker,
faihten;
oniscus, -ci, praſizhiza ſiva s'doſti nogami, maihina, ṡkorai okrogla, ſe naide pod léſſam, ali pod kaminîam kir je
faihtnu;
phlegmaticus, -a, -um, faihtne nature;
rorifera aura, roſſán, inu
faihten lufft;
uvidus, -a, -um, moker,
faihten, mozvèren, cilú do konza moker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
fehtati se nedov., F
8,
conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti;
digladiari, ſe fehtati, s'mezhom ſe ṡkuſhati;
dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati;
luctari, ſe s'enim metati,
fehtati;
obluctari, ſe ṡupar
fehtati, ſe ṡupar poſtaviti;
pancratium, -tÿ, ena hitra viṡha
ſe metati inu
fehtati, enimu nogó ſpodmakniti, inu ga prequantati;
pugnans, tá kateri
ſe bye, inu
fehta;
velitari, ſe s'enim bojovati, ali
fehtati, ſharmizerati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ferahtan del., F
3,
contemptus, -a, -um, ferrahtan, ṡanizhovan, ṡaverṡhen;
despectus, -a, -um, ferrahtan, na kateriga ſe oben ne oṡre;
evilescere, ferrahtan, inu ṡanizhovan biti;
prim. frahtan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
fretarsko prisl,
infabrè, ut infabre factum, fretarṡku ſturjenu, nekunṡhtnu, nemoiſterṡku, inu cilú nyzh prou kakòr bi imeilu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gelbati nedov., flavere, vel flavescere, gielbati, giel ali ṡholt biti, giel perhajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gnil prid., F
13,
catheracticum, arznia katera divje nepridnu inu
gnylu meſſú odjéda;
deacinatus, -a, -um, od
gnîlih jagod tá otrébleni groṡd;
exputrescere, ſegnîti,
gnylu rátati;
febris putrida, tá
gnyla marṡliza;
fracidus, -a, -um, gnyl;
fragilis, -le, lahku k'reṡbyenîu, ſlabu, ſláb,
gnyl, rotán;
marcidus, -a, -um, gnyl, pléſniu, ṡkaṡhen;
putrefactus, -a, -um, gnyl, vſmraden, ſtrohnên;
putrere, gnylu inu ṡkaṡhenu biti;
putrescere, gnylu perhajati, ali gnyti;
rancidus, -a, -um, pleiſniu,
gnyl, ſmerdliu, ṡhavtou, ṡhaltou;
saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ
gnyl;
tabidus, -a, -um, gnyl, uvel, gnoján
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
goniti se1 nedov., F
4,
admiſsura, -ae, perpuszhanîe, ali jésdenîe te ṡhivine kadar
ſe goni;
canis catulit, pſiza
ſe goni;
catulio, -ire, ſe goniti, ṡheléti breja biti;
equire, kobilina ṡhela po paſtuhi,
ſe goniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
greti se nedov., F
2,
appricari, na ſonzi biti, ſtati,
ſe greiti;
calescere, gorku, toplu perhajati,
ſe greiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
grom m, F
4,
fulmen, -nis, grum, tréṡk, ſtréla;
fulmine ictus, od
gruma vdarjen;
siderari, ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali
gruma oṡkrunîen biti;
tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum, treiṡk, gameinîe
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
groza ž, F
7,
adhorere, adhorescere, od
grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko
groṡo iméti;
formido, formidatio, groṡa, ſtráh;
horescere, ſe ṡderṡniti,
groṡa biti, ſe ṡleniti;
horror, groṡa, ſtráh, trepetanîe;
pavor, ſtráh,
groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe;
reformidatio, velik ſtráh, ali
groṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
hrib m, F
17,
Aetna, gorezhi
hrib v'Sicily;
claudius mons, Rogazha
hrib;
collis, hrib;
coronis, coronidis, tá nar ṡgurniſha ſhpiza, eniga zimpra, ali
hriba;
deruptus collis, en ſterm
hrib;
fastigium, verh ali ſhpiza ene gorrè ali
hriba;
jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh ali ſhpiza eniga
hriba;
montosa via, v'hrib ſterm poot;
montosus, -a, -um, v'hrib ſtermú;
oceanus Atlanticus, tú morjé v'Mauritanji pod tem
hribom Atlans;
olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali
hrib, ali gorra s'olikami naſajena;
promontorium, -rÿ, en
hrib, ali gorra, pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe;
radices montis, pod
hribom, kir gorra ṡazhne;
supervehi montem, zheṡ
hrib preneſſen biti;
testaceus mons Romae, en
hrib v'Rimi ṡgúl is zhripyn;
transalpinus, -a, -um, is une ſtrani
hriba, ali gurrè;
transire colles, po
hribéh poskakovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
hudo prisl., F
30,
a pecunia imparatus, hudú s'danarji ṡaloṡhen, ali preskarblen;
detractare, hudú zheṡ eniga govoriti;
displicere, nedopaſti, ṡhou biti,
hudú dopaſti;
infortunatus, -a, -um, neſrèzhen, katerimu
hudú grè;
imprecari, kleti,
hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti;
malè, ṡlú,
hudú;
maledicus, -a, -um, lajavez,
hudu jesizhin;
male educatus, hudu ṡrejen;
peſsimè, cilú
hudú, ſylnu
hudú;
sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe
hudu zhutim
- hujše , F3, deterius, ſhe huiſhe; nequius, huiſhe; pejor, pejus, huiſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
igrati nedov., F
20,
agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom
ygrá, inu ſe po desheli klati;
alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti,
ygrati;
chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami
ygrá;
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir
ſe ygrá;
choragus, tá kateri
ygrá, ali naprei pleſhe;
citharaedus, kir na ſtrune
ygra, tudi godiz;
colluere, ygrati, norzhuvati, ſe polyvati;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali
ygrati;
cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali
ygrá;
diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt
ygrá;
fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument
ygrati;
ludo, -re, ygrati;
lusitare, li eno ygró
ygrati;
lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi
ygra;
organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali
ygrajo;
par impar ludere, ygrati, glih ali neglih? glih ali ſodez?
pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam
ygrá;
psallocitharistae, kateri na ſtrune
ygrajo;
scenicus, -ci, kateri v'Comediah
ygrá;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo
ygrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
iti nedov., F
85,
caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir
ſe gre h'potrebi, aiṡhilz;
conternans, tú kar v'tretje leitu
grè;
egreſsus, -s, -um, kateri
je vunkai
ſhel;
enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun
gredó;
grandinat, tozha
grè;
hac transivit, je ſhel tukai mimú;
maniacus, -a, -um, kateri ob pamet
grè;
ningit, ſneṡhy, ſnéh
grè;
pertransiri, ṡkuṡi
jiti, ṡkuṡi preiti;
pluit, deṡh
grè, deṡhy;
postcoenium, tu povezherji pytjè, kadar
ſe grè ſpati;
radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja
je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge;
redundare, zhes
jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes
jiti, napolniti;
tua interest, tebe ṡadene, tebe an
grè, tebi je pridnu;
vadens, kateri
grè;
vadere, iti, poiti;
prim. aniti, gredeoč, gredoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
jalov prid., F
3,
sterilescere, nerodovitin ratati,
jalou oſtati, ali biti, ali perhajati;
sterilis, -le, nerodovitin,
jalou, neporoden, neporodna;
taura, ena
jalova krava
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
jasen prid., F
16,
alcedonia, tihu morje, krotku, tihi
jaſni dnèvi na murju;
clarificare, jaſnu, biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti;
clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter,
jaſni, ſlovezh;
illustris, -re, mozhnu
jaſnu, ṡkuṡividezhe ſvitlu, reſveitnu;
innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu,
jaſnu, pres oblakou;
innubis dies, jaſni dán preṡ oblaku;
insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu,
jasnu;
lucidus, -a, -um, ſvitál,
jaſſen;
luculentus, -a, -um, ſylnu
jaſſen, ṡalu
jaſſen, zhiſtu vidéozh, velik;
luminosus, -a, -um, ſvitál,
jaſſen, ſylnu ſvitál;
praeclarus, imenitin, ſylnu
jaſſin;
praenitere, cilú
jaſnu, inu laṡkazheozhe biti, poprei ſe ſvitliti;
serenitas, jaſnu, inu lipú vremè;
serenus, -a, -um, jaſnu, vedrú,
jaſſin, leip, tih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
jesičen prid., acescere, jeſſih poſtati,
jeſſizhin biti, na jeſſih zikati, ali perhajati;
prim. jesišen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
jesih m, F
15,
acescere, jeſſih poſtati, jeſſizhin biti, na
jeſſih zikati, ali perhajati;
acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa
jeſſih. puldrugi peharz, ali
jeſſih;
acetaria, -ae, s'jeſſihom ſalata;
acetum, -ti, eſſih, ali
jeſſih;
coacere, jeſſih perhajati;
lasertiatum acetum, jeſſih s'letem diſhezhim ṡhonftom ṡmeiſhan;
oxos, jeſſih;
oxygarum, -ri, en kiſſil brodet is rib,
s'jeſſiham narejen;
oxymeli, vel oxymel, -lis, enu ſiruperanîe v'opoteki s'medà,
s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu;
oxyporum, -ri, ſalṡha s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena,
s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna;
oxys, -dis, krugla ẛa
jeſſih;
posca, -ae, vel Lora, enu ṡhleht pytje ṡa druṡhina, patoki, ṡhonta,
jeſſih, inu voda;
vinum acescens, vinu kateru na
jeſſih zika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
jeziti se nedov., F
6,
adfremere, dreṡhnîati, rushtlati, mermrati,
ſe jesiti;
desaevit in omnes, zheṡ vſe
ſe jeṡy inu divjá;
fremebundus, -a, -um, kateri ruli, arnzhy,
ſe jeṡy;
indignè ferre, ſe jeṡiti;
obsaevire, ſe zhes eniga
jesiti;
stomachari, ſe ſarditi, nepoterpeṡhliu biti,
ſe jeṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kaj zaim., F
231,
afficere, kaj ſturiti;
connixus, -a, -um, kir ſe
kai podſtopi ſturiti;
de qua re, od
zheſá;
ductarius, -a, -um, tú
s'zhim ſe vleizhe;
ecquod, kai;
existere, biti, de je
kai, kai biti;
functus, -a, -um, kateri
kai opravi;
quâ re, s'zhym;
quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo,
h'zhemu;
quid, kai;
quid curamus, kaj je nam mari ṡa tú;
quid prodest, kai nuza,
hzhemu, kai pomaga;
quid sibi vult? kai pomeini?
quo medio, s'zhym;
ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga;
siquid, aku
kai;
solvendo eſse, iméti
s'zhym plazhati;
undè, od kod, ṡatorai,
s'zhim, od kodai;
unde reddam, s'zhim bóm plazhal?
verber, -ris, vſe tú
ṡ'zhim ſe tepe;
prim. kej
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kakov zaim., F
5,
cujusmodi, kakovi viṡhi;
diploma, Papeshou oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru
kakovo múzh ima;
qualis, kakou;
qualis talis, kakou takou, kakerſhen, takeſhen;
subeſse, pod
kakovo oblaſtjó biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kejkaj prisl., F
6,
adnare, h'plavanîu perpravlen biti, ali perplavati,
keikai perplavati;
aliquid, keikai;
quidpiam, keikai, kolikai;
quiequam, quidquam, keikai;
unquam, kadai,
keikai;
vermiculari, etiam significat minuta opera facere, opus Mosaicum, od vdélaniga délla
keikai narejati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kipeti nedov., F
9,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti,
kipeiti;
bullire, vréti,
kipeti;
bullit mare, murje
kipy, gori ṡhene;
ebullire, vréti, ṡavréti,
kipéti;
effervere, kipéti, ṡavréti de vun
kipy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku
kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti
kipy;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu
kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klagovati nedov., F
10,
complorare, s'drugimi ſe jokati,
klagovati;
delamentari, klagovati, jamrati;
lugere, ṡhaloſten biti, ṡhalovati,
klagovati, trorati;
lugetur, ſe ṡhaluje,
klaguje, trora;
plangere, plakati,
klagovati, od ṡhaloſti ſe po perſih tlézhi;
quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati, ſe jamrati, inu
klagovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
košuta ž, F
3,
cemas, -tis, ena maihina ſerniza,
koſhuta, ali jeleniz;
cerva, koſhuta;
cerva catuliens, koſhuta, katera ẛazhne hotliva biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
krasti nedov., F
13,
abigeus, -gei, en ẛhivinski tat, kateri ẛhivino
krade;
compilare, kraſti, rupati, poſyli vṡèti, oṡkupſti;
directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de
kradeo;
furceri, kraſti;
latrocinari, raṡbiati, en raṡboinik biti,
kraſti;
mango, -onis, en martalos, kateri ludy
krade, inu kupuje, ter predaja;
manticulari, vunkai s'arṡheta, ali torbe
kraſti;
manticularius, en tát, kateri moſhnè, torbe, biſſage
krade;
peculator, -oris, en tat, kateri eni gmaini, ali enimu firṡhtu
krade;
plagiarius, -rÿ, en raṡboinik, kateri ludy
krade, inu ſhusenṡtvu odpelava;
saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih
krade, ali moſhnó odréṡhe;
suppilare, rupati,
kraſti, po ſyli jemati, inu oskubſti;
zonarius sector, kateri is arṡhetou
krade, ali yh odréṡuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kratiti nedov., F
7,
circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas
kratiti, vadlanîe;
denegare, ṡataiti, odpovédati,
kratiti;
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti,
kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
negare, tajiti, ſe v'taibo poſtaviti,
kratiti, odpovédati;
sigillaria, -orum, povṡdignîenu déllu od maihinih malou, ali pildkou, s'katerimi ſe otrozi ygrajo, inu zhas
kratijo;
tricari, s'nepridnim govorjenîam zhas
kratiti;
xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ ſe ſprehajati, en s'ſtrého muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ
krati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
krhati se nedov., hebescere, ſe ṡazheti
kerhati, neoſtru biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kumrati se nedov., F
4,
angi, ſe klati,
kumrati, zagovati, ſe vjédati;
comoerere, ṡhaloſten biti,
ſe kumrati, ſe ẛhaliti;
moerere, vel mereri, ṡhalovati, ſe ṡhaliti, trorati,
ſe kumrati;
perdolere, veliko ṡhaloſt iméti,
ſe mozhnu
kumrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
lahkaj prisl., F
2,
fors, forsan, lahkaj more biti;
forsitan, fortè, fortaſsis, fortaſse, more biti,
lahkai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
lakota ž, F
9,
adesurire, vekſho
lakoto iméti, ſylnu lazhin biti;
bulimus, ena nesitna
lakota;
coenaturire, lakoto, ali luſht k'vezherji imèti;
duram famen depellere, tó teṡhko
lakoto pregnati, ſe naſititi;
esuries, lakota;
fame enectus, od
lakote vmorjen;
famen ferre, lakoto tarpéti;
fames, -mis, glad,
lakota;
invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti,
v:g: me je
lakota, ali ṡhela obſhla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
lakoten prid., F
2,
famelicus, -a, -um, lazhen,
lakoten;
laborare famen, lazhen,
lakoten biti, ſtradati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
laskačeoč del., F
9,
explendescans, laṡkazheózh;
fulgentia arma, laṡkazheozhe oroṡhye;
infulgeus, laṡkazheozhi;
nitella, -ae, aurea nitella, laṡkazheoz[h]a ṡlata ṡernza, katera ſe v'mei peṡkam ſvitlè, ali naidejo;
praefulgens, ſylnu ſvitál, inu
laṡkazheozhi;
praenitere, cilú jaſnu, inu
laṡkazheozhe biti, poprei ſe ſvitliti;
radians, laṡkazheozhi;
rutilus, -a, -um, ſvitál,
laṡkazheozhi kakòr ṡlatú;
stellans Coelum, Nebú s'ṡvéṡdami
laṡkazheozhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
leben m, F
10,
anima, duſha,
leben, ẛhivénîe;
conversatio, poménik, ṡguvor,
lebna rovnanîe;
genialis, -le, kateri je dobrimu
lebnu navajen;
immortalitas, neomerjenîe, vézhni
leben;
insidiae, -arum, ṡaſedenîa, buſſie, ṡaviti ovinki, kir ſe na eniga ſtreiṡhe, na
leben trahtanîe;
non sum securus de vita, ſi néſim
lebna ṡhiher;
periclitari, v'nevarnoſti biti,
leben v'neṡhihroſt, inu v'ṡgubo poſtaviti;
superstes, ſhe per ṡhivenîu, ali
lebnu, kateri je ſhe oſtal, ſhe ṡhiveozhi;
totaliter perfecta vita, cilu ṡverſhen
lebin;
vita, -ae, ṡhivenîe,
leben, ṡhivot, ṡhitek
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mejnik m, F
15,
collimitari, eden per druṡim bliṡi
meinyk iméti, mejásh biti;
collimium, meinikou ſtikanîe;
confinium, meinyk;
determinare, odlozhiti, reṡlozhiti: tudi en
meinyk poſtaviti;
disterminare, meinike reſtaviti, odlozhiti;
finitor, -ris, kateri
meinike ſtavi;
limes, melnÿk, vel meinyh v'mei ṡemlami;
limitare, mejé poſtavlati,
meinyk ſtaviti, per
meinikah ſtasè narejati;
limitatio, meinikou ſtavlenîe, premerkanîe;
marginare, melnike ſtaviti;
palmare, ſhibe pleſti, ṡnamonovati, ali
meinike ſtaviti, s'dlanjó partiṡkati;
terminare, dokonzhati, koniz ſturiti,
meinike ſtaviti;
terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
misliti nedov., F
14,
cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati;
diſsentire, nepervoliti, drugazhi
miſliti;
insidiosus, -a, -um, tá kateri
miſli eniga prequantati, inu ogolufati;
intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti,
miſliti, meiniti, naprezhi;
moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali
miſliti kai ſturiti;
muto, -are, mutare mentem, drugu
miſliti, preminiti;
obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh veden
miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti;
praemoliri, poprei ſe ene rizhy podſtopiti, ali
miſliti kai ſturiti;
praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe napreivṡetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar
miſli;
proscripturire, premiſhlovati, inu
miſliti, eniga pregnati;
recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti,
miſliti;
spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my
miſlimo, ṡmama;
tendere, napèti, zylati, naprei
miſliti, ſtegniti;
terrena sapere, na poṡemilṡke rizhy
miſliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mlahav prid., F
5,
langvere, ſláb,
mlahou, v'viel biti;
langvescere, ſláb,
mlahou, omahliu, v'viel perhajati, ali biti;
langvidus, -a, -um, ſláb,
mlahou, v'viel;
sublestus, -a, -um, ſláb, nehiter,
mlahau, omahliu;
vietus, -a, -um, mlahau, mekák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mlatiti nedov., F
7,
adagia sunt: zégil pere, vodó
mlati;
circumpavire, okuli ſebe biti,
mlatiti, tepſti;
frustra conari, vodó
mlatiti, zégel prati, ṡabſtojn ſe mujati;
tribulum, -li, en zeipiz, s'katerim
ſe ṡhitu
mlati;
triturare, mlatiti;
trituratorium, -rÿ, ṡkladên: pod, kir
ſe mlati;
verberare, tepſti, gaishlati, byti, vdariti,
mlatiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
molčati nedov., F
5,
interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima
molzhati, inu odahníti;
obmutere, vel obmutescere, vmolkniti, ṡamolkniti, potihniti,
molzhati, mutaſt poſtati;
silere, molzhati, tihu biti;
tacendus, -a, -um, kar ſe ima
molzhati;
tacere, molzhati, tihu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
motiti nedov., F
5,
conturbare, ṡmotiti, ſpazhiti, preſtraſhiti, ẛméſhati,
motiti;
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati,
motiti, pazhiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
perturbare, ẛlú
motiti, ẛlú pazhiti, cilú ṡméſhati, ali braniti, ṡmamiti;
turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti;
turbator, kateri
moti, ali druge mami, ṡmotnyk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mujati se nedov., F
11,
adlaborare, perdélati, mozhnu délati,
ſe ſylnu
mujati, ali pomujati;
allaboro, -are, mozhu
[!] ſe mujati, terdu délati;
desudare, ſe potiti,
ſe mozhnu
mujati inu potiti;
frustra conari, vodó mlatiti, zégel prati, ṡabſtojn
ſe mujati;
laborare, déllati,
ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo iméti;
navare, fliſſik délati, inu
ſe mujati;
occupari, ſe mujati;
operare, délati,
ſe mujati, fliſſati;
operari, ſe mujati, délati, múzh iṡkaṡati, opravlati;
rivalis, -lis, eden is teh dveih, katera
ſe s'eno reizh
mujata;
vacationem habere, pokoi iméti,
ſe ne
mujati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
načeti dov., F
2,
inviolabilis, -le, neomadeṡhliu, tu kar ſe ne more
nazheti, ranîenu biti, ali poṡhkoditi;
ulcerare, eniga na ṡhivoti
nazheti, poṡhkoditi, bolezhine ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nadloga ž, F
18,
aerumna, nadluga, réva, kumer;
affectus morbo, s'bolésno obdán,
s'nadlugo, révo;
affictatio, reshalovanîe, veliku martranîe,
nadluga, inu potréba;
affictio, ẛhaloſt, marter, réva,
nadluga, britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe;
angustia, teſnoba,
nadluga, britkúſt, muja;
calamitas, -tis, nadluga, réva;
eripere ex miseria, is reive inu
nadluge iṡdréti;
erumna, vel aerumna, nadluga, reiva, edinṡzhina;
ferre miserias, nadlugo tarpéti;
inopia, vbuṡhtvu, pomankanîe, vbuṡhtva
nadluga;
miseratio, vſmilenîe, vſmilenoſt: tudi réva,
nadluga;
miseria, -ae, réva,
nadluga, ſromaṡhtvu;
patior magnas miserias, jeſt velike réve inu
nadluge tarpym;
praesura, teſnoba, ſtiskanîe,
nadluga;
precari dira alicui, enimu vſe
nadluge voṡzhiti, ga kleti;
premi angustÿs, s'nadlugami tlazhen, ſtiṡkan biti;
relegatus, -a, -um, v'nadluge poſlán, pregnán, prózh ṡaſhaffan;
tribulatio, britkúſt, muja,
nadluga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nadušljiv prid., F
4,
anhelator, neduſhliu/ naduſhliu;
anhelosus equus, naduſhliu koîn;
ilia trahere se, zhreva ṡa ſabo vlézhi:
naduſhliu, ali teſnih parſi biti;
suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajozhi;
prim. nedušljiv
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
najpoprej prisl., F
10,
praegerminare, narpoprei, inu pred drugim ſe ṡelenéti, ali odganîati;
praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti, en ṡazhetik ene rizhy biti;
praeliganeus, -a, -um, narpoprei targan;
praeloqui, pred enim drugim govoriti, ali
narpoprei govoriti;
praenoscere, poprei poṡnati,
narpoprei poṡnati;
praenuntius, -a, -um, kateri
narpoprei kei kai povei, ali na snanîe da;
principiò, narpoprei;
tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi
narpoprei na vretenu ṡviejo;
vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom
narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride;
vinum praeliganeum, vinu
s'narpoprei braniga groṡdja ṡa druṡhino
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
naliv m, F
7,
cataclysmus, potop, povudnîa,
nalyu;
cataracta, en velik nagel deẛh, ali
nalyu;
imber procellosus, en
naliu;
inundatio, nalyu, podvudnîa;
nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu, véternu, inu viharnu vremè,
s'nalivom ṡmeſhani vétri;
nimbus, -bi, en
naliu, vihár;
siderari, ṡkuṡi en
naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
napolniti dov., F
15,
adimplere, napolniti, dopolniti, dolyti, dotozhiti;
complere, napolniti, dopolniti, opraviti;
confercio, et confarcio, -ire, naſhopati, natlazhiti,
napolniti;
differcire, napolniti;
exaturare, naſititi,
napolniti;
explere, napolniti, ſpolniti, dopolniti;
immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti, s'mlékam
napolniti;
implere, napolniti, dopolniti;
obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa
napolniti;
ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabodranîam uſheſſa
napolniti;
opplere, ṡapolniti,
napolniti;
redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes jiti,
napolniti;
refercire, napolniti, dopolniti;
replere, dopolniti,
napolniti;
satiare, naſititi,
napolniti, navelizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
napovedati se dov., intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti
ſe nihzhe ne
napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
naprej prisl., F
237, I.
praecedere, naprei poiti,
naprei hoditi;
provehi, naprei pelati; II.
affere, perneſti, ſem perneſti,
naprei perneſti;
consilium cordis, naprei vṡetje;
conspirare, ſi
naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5;
objectare, naprei vreizhi, ozhitati;
relator, -oris, kateri eno reizh
naprei parneſſe;
videtur mihi, ſe mi ṡdy, mi pride
naprei;
prim. zanaprej
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nedopasti dov., displicere, nedopaſti, ṡhou biti, hudú dopaſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
neglihati nedov., discordare, neṡloṡhen biti,
neglihati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nekunštno prisl., F
2,
inarguté, nemodru,
nekunſhtnu;
infabrè, ut infabre factum, fretarṡku ſturjenu,
nekunṡhtnu, nemoiſterṡku, inu cilú nyzh prou, kakòr bi imeilu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nemojstrsko prisl., F
2,
inartificialiter, nemoiſterṡku;
infabrè, ut infabre factum, fretarṡku ſturjenu, nekunṡhtnu,
nemoiſterṡku, inu cilú nyzh prou, kakòr bi imeilu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
neomadežljiv prid., inviolabilis, -le, neomadeṡhliu, tu kar ſe ne more nazheti, ranîenu biti, ali poṡhkoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
neoveren prid., F
4,
fidem exuere, neoveren biti, ne darṡhati vere;
incredulus, -a, -um, neoverin;
infidelis, -le, neoveren, neṡveiſt, neovernik;
perfidus, -a, -um, nevèrin, neṡveiſt,
neoverin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nerodoviten prid., F
6,
frugiperda salix, nerodovitna verba, katera obeniga ſadú ne da;
infoecundus, -a, -um, nerodoviten, nepolhen, neporodin;
infructuosus, -a, -um, nerodoviten, nerodán;
spado, -onis, tudi te
nerodovitne mladize per drevju;
sterilescere, nerodovitin ratati, jalou oſtati, ali biti, ali perhajati;
sterilis, -le, nerodovitin, jalou, neporoden, neporodna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nesen del., F
3,
antelatus, naprei
neſſen, zhes eniga druṡiga poſtavlen, vezh ſhtimán;
latus, -a, -um, â ferror, noſhen,
neſſen;
praeterferri, daile
neſſen biti, daile ſe preneſti, ali pelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
neuštimati dov., diſsonare, neuſhtimati, v'glyh ne rovnati, neuſhtimanu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nevreme s, exaestuare, veliku
nevréme biti, ṡlaſti na murju, valuve gnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nežihrost ž, periclitari, v nevarnoſti biti, leben
v'neṡhihroſt, inu v'ṡgubo poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nihče zaim., F
4,
adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati;
intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe
nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma;
nemo, oben, obeden,
nyhzhe;
nulli, nikómer
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nimam nedov., F
21,
adespotus, -ti, en ſhterzar, kateri
nema obeniga goſpuda, moiſtra, ſlushè;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti
néma;
desperans, kateri
néma obeniga vupanîa;
disparanimorum, ne enák, kateri
néma te pameti kakòr tá drugi;
diſsonus, -a, -um, kar
néma prave viṡhe, ſhtime, ali glaſſú, neṡglihliu;
exorbatus, -a, -um, kateri
néma vezh ſtariſhih;
exors, -tis, pres, kateri nyzh
néma;
frigidus homo, en zhlovik, kateri
néma k'obeni rizhi luſhta;
fucus, -ci, zhermèl, kir
nema ṡhela;
intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden
néma obeniga pokoja;
intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhi
néma;
obstipatus, -a, -um, ṡapert, kateri ſtola
néma;
proletarÿ, vbogi ludè, kateri nyzh
némajo, kakòr doſti otrúk;
unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri
néma brata niti ſeſtre;
vacans, -tis, klateṡh, kateri
néma nyzh k'delli, nedélovin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
noreti nedov., F
8,
bacchari, pyanzhovati,
norrejti;
debacchare, vel ri, pyan divjati,
norreti, vſe ẛapyti;
delirare, ob um, ali ob pamet priti, obnorreti,
norreiti;
dementire, dementare, ob pamet poiti,
norréti;
efferus, a, -um, ṡlobán taku mozhnu, kakòr de bi
norel, groṡovid, prehúd;
fatuari, ṡmamlen biti,
norréti;
interfurere, v'meis divjati, v'meis
norreti;
perfurere, ṡlu divjati, ali
norréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nositi nedov., F
143,
bajulare, na rami
noſſiti;
capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo
noſſi;
efferre, vun
noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti;
ensifer, tá kir mezh
noſſi;
famigerator, kateri ſem ter tám poſhte
noſſi;
flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi
noſſile;
gerulus, -a, -um, kateri
noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka
noſſi;
gestamen, vſe tú kar
ſe noſſi;
mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri
ſe roka
noſſi;
nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla
noſſi;
palanga, ṡhtanga, na kateri
ſe kai
noſſi;
pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji
noſſio;
peromatus, -a, -um, kateri opanke
noſſi;
scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere
ſe od tergih na prudai
noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih;
sementare, ſéme
noſſiti, ali dati;
thensa, -ae, ene pare, na katerih
ſe ſvetinê, inu pildi
noſſio;
prim. noseč, nošen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nošnja2 ž, F
2,
graviditas, noſſezha biti, ali
noſhnîa eniga poroda;
praegnatio, tá
noſhnîa ene noſſezhe ṡhene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
oben zaim., F
29,
atrophus, katerimu
obena jéd nyzh ne nuza;
avius locus, kir nei
obeniga poota;
frigidus homo, en zhlovik, kateri néma
k'obeni rizhi luſhta;
illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de
obenimu ne dá veſſelja;
inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli
oben podſtopiti, ſturiti;
intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more
obene maſſe imèti;
intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament
obene mozhy néma;
neutralis, -le, kateri nei na
obeno ſtrán;
non extat alius, nei
obeniga druṡiga;
nullibi, nigdèr,
v'obenim kraju;
placatè, krotku, tihu, pres
obeniga ſerda;
ullus, -a, -um, oben;
prim. obeden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
obilen prid., F
18,
copiosus, -a, -um, obilni, bogat;
Ephrata, obilna. Psal:131;
exhuberare, cilu
obilen biti, preobilovati;
huber, -ris, rodoviten,
obilen;
huberior spes, enu
obilnu vupanîe;
impescere, ṡhivino puſtiti
v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi paſti, inu objeſti;
largitas, daratlivoſt, radudajanîe,
obilnu dajanîe;
largus, -a, -um, obiln, preſtrán, ſhirók;
locuples, -tis, bogat,
obiln;
opulentum opsonium, ſylnu
obilnu kuplene ṡhpiṡhe;
percopiosus, -a, -um, cilú doſti, ſylnu
obilni;
pereloquens, cilú dobru ṡgovoren,
obilen s'zhednim govorjenîam;
plenus, -a, -um, poln, polhin,
obilin;
ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali
obilne;
redundare, zhes jiti, obilnovati,
obilnu biti;
sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga, ṡlatá vaga,
obilna vaga;
sangvinolentus, -a, -um, obiln, s'kryvjó, poln kryi;
scatare, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vreti, k'viṡhku kipeiti,
obilnu iméti. Exod:16.v.20
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
obložen del., F
10,
clitellarius, tovarnik, ali s'tovorom
obloṡhen;
distentus, -a, -um, â distinior, ṡaderṡhán,
obloṡhen;
gravari, biti
obloṡhen s'teṡhavo;
gravis, -ve, teṡhák,
obloṡhen;
negotiosus, -a, -um, opravliu, s'opravilam ſylnu
obloṡhen;
oneratus, -a, -um, s'teṡhavo
obloṡhen, ali naloṡhen;
onustus, -a, -um, s'teṡhavo
obloṡhen;
opprimi aero alieno, s'velikimi dolgmy
obloṡhen biti;
privilegarius, -a, -um, privilegatus, s'ſuſebno ſlabodnoſtjo
obloṡhen;
spumatus, -a, -um, s'peinami
obloṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
očistiti se dov., clueo, -re, imeniten biti: tudi purgèrati, ali
ſe ozhiſtiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
od predl., F
600,
abs, od;
a cunabilis, od ẛibike,
od mladih nog;
cara, enu korenîe
od ẛeliszha;
de, od, iṡ, po;
e, iṡ,
od;
ex, is,
od;
exultare, od veſſeljá poṡkozhiti, dobre vole biti;
fame enectus, od lakote vmorjen;
in horas, od ure do ure;
lymphatus, -a, -um, obſeden
od vraga;
quotidie, vſak dán,
od dnè do dnè;
totaliter, cilú zhiſtu,
od núg do glave;
prim. poldne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ofrten prid., F
12,
anarchias, enu
offertnu vivodſtvu, ali vaivodſtvu;
arrogans, prevṡeten,
offerten;
bullatus, -a, -um, ſylnu napuhnîen inu
offerten;
dapalis, -le, Goſpoiṡki, inu
offertni v'ſhpiṡhah, ali v'goſtovanîu;
elatus, -a, -um, poviſhan, napuhnîen,
offerten, prevṡèten;
feroculus, -a, -um, nékoliku prevṡèten, ali
offerten;
superbibere, offertovati,
offerten biti, ſe prevṡèti;
superbificus, -a, -um, offertin ſturjen, kateri
offerten rata;
superbiloquentia, -ae, prevṡètnu, inu
offertnu govorjenîe;
superbus, -a, -um, offerten, prevṡètin, napuhnîen, oblèdin, ohol;
superbus mente, v'ſerzi
offertin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ofrtovati nedov., F
3,
ampulari, ſe napuhniti,
offertovati;
cristas erigere, ſe prevṡeti,
offertovati;
superbire, offertovati, offerten biti, ſe prevṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
oglušiti dov., F
6,
exsurdere, et exurdere, ogluſhiti;
exurdare, ogluſhiti;
obsurdefacere, eniga
ogluſhiti, gluhiga ſturiti;
obsurdere, ogluſhiti, glúh biti. Isa:33;
obsurdescere, ogluſhiti;
surdescere, ogluſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ognjen prid., F
7,
candere, reṡbélenu biti,
ognîenu;
diſseptum, -ti, tudi en gvelbizh ẛa
ognîeno sylo;
igneus, -a, -um, ognîen;
ignipes, -dis, kateri noſſi ogîn na nogah,
ognîenih núg;
ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn;
lampades ignis, ognîene lampe;
vapor ignis, ognîena ſopariza, ali ṡharki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ogoljufan del., F
8,
deceptus, ogolufán;
defraudari, ogolofán biti;
falsus súm, ſim
ogolufán;
fraudatus, -a, -um, ogolufán;
frustrari, ogolufán biti;
frustratus, ogolufan;
illusus, -a, -um, ṡaſramoten, obnorjen,
ogolufán;
ludificatus, -a, -um, ogolufán, ṡaṡhpotan, ṡaṡhpotovan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ogreti dov., F
3,
focillare, gréti,
ogréti, múzh dati, oṡhivéti;
obcalere, ogréti, okuli inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti;
refovere, ṡupèt
ogréti, v'gorku ṡaviti, ṡupèt k'mozhi perpraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ogreti se dov., obcalere, ogréti, okuli inu okuli gorák biti, ali
ſe ogréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
okušovati dov., exosculari, okuſhovati, ali kuſhován biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ondukaj prisl., adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda,
ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska;
adeſse, v'prizho biti,
ondukai biti;
illac, tiakai,
ondukai, unód
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
oslabiti dov., F
4,
debilitare, poſlabiti,
oſlabiti;
infirmari, oſlabiti, oboléti;
labefieri, ſlab perhajati,
oſlabiti;
oblangvere, ſlab, ali truden biti
oſlabiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ostajati nedov., F
2,
restare, ſhe daile biti, zhes oſtati, prebivati,
oſtajati;
restitare, vſeṡkuṡi napooti poſtaviti, ali tihu ſtati, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, saſtajati, inu
oſtajati;
prim. ostaneoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
oteči dov., F
5,
extuberare, ṡhule dobiti,
otezhi;
extumescere, otezhi, otúk iméti, otúk ſe ſturiti;
intumescere, ottezhi, otúk iméti;
is, -isis, zherv, kateri vgriṡne, de
otezhe;
tumere, otezhi, ṡabuhlu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
otožen prid., iners frigus, en
otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla;
taedere, tragliv biti, zagovati, vtragati,
otoṡhnu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pačiti nedov., F
4,
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti,
pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
perturbare, ẛlu motiti, ẛlú
pazhiti, cilú sméſhati, ali braniti, ṡmamiti;
seducere, ṡapelati, ſpazhiti, ali
pazhiti eniga, odpelati;
turbare, motiti, mamiti,
pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pahnjen del., F
15,
contrusus, pahnîen poſyli;
dejectus, -a, -um, doli verṡhen,
pahnîen;
detrusus, -a, -um, doli
pahnên;
eliminatus, -a, -um, vunkai ṡkuṡi vrata
pahnîen;
expulsus, -a, -um, vun iſegnan,
pahnîen, verṡhen;
extorris, -ris, bandyt, pregnán, is deṡhele ſvoje vun
pahnên;
impactus, -a, -um, âb impinger, mozhnu naṡai
pahnênu, ſunenu, porinênu;
impulsus, -a, -um, pahnên, gnân, nagnán;
injectus, -a, -um, notar verṡhen,
pahnên;
menianum, -ni, en ahker, ali gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda
pahnîena, de nei is tal sydana;
praecipitari, doli
pahnên biti, ſe prekuzniti;
praecipitatus, -a, -um, doli
pahnîen, doli porinîen, doli ſunên, ali verṡhen;
repulsus, -a, -um, odpahnîen, naṡai
pahnîen;
retrusus, -a, -um, naṡai
pahnên;
trusus, -a, -um, pahnên
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pehati nedov., incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali
pehati;
prim. pahati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
počivati nedov., F
14,
accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter
pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati;
aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti,
pozhivati;
chroniſsare, djanîa piſſati: tudi
pozhivati;
conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati;
cubare, leṡhati, ſpati,
pozhivati;
interquiescere, v'meis
pozhivati, v'zhaſſi
pozhivati, pokoi iméti;
meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali
pozhivati. Job.24;
pausare, poſtati,
pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati;
quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti;
recubare, leṡhati,
pozhivati;
recumbere in herba, na travi leṡhati, ali
pozhivati;
requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
podeljen del., participare, deléṡhen biti,
podilenu iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
podložen prid., F
3,
obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu
podloṡhen biti;
subditus, -a, -um, podloṡhin;
subjacere, ſpodai leṡhati,
podloṡhin biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
podprt del., F
5,
fultus, -a, -um, podpren,
podpert;
orthestata, -ae, en gori povṡdignêni
potparti ploh;
subniti, podpréti, podſloniti,
podpert, ali podſlonîen biti;
subnixus, -a, -um, podpert;
suffultus, -a, -um, podpert;
prim. polpodprt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
podsloniti dov., subniti, podpréti,
podſloniti, podpert, ali podſlonîen biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
poflisati se dov., F
4,
connitor, conniti, conari, ſe podſtopiti,
pofliſſati, ſyliti;
philosophari, modrúſt lubiti, inu
ſe po ny
pofliſſati;
satagere, ſe pofliſſati, hiter, inu berṡ biti, ṡkarbéti;
studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti, ſe fliſſati, ſe paṡzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
porod m, F
13,
abórtus, -tus, mertou, negodni, ne ratani
porod;
clostra, -ae, vel clostrum, -tri, tú pervu mléku po
porodi;
colostra, -ae, kolada, tú pervu mléku po
porodi ene ẛhene, ali ṡhivine;
enixus, -us, tú teṡhku lédigovanîe tega
poroda, ali rojenîe;
graviditas, noſſezha biti, ali noſhnîa eniga
poroda;
nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na
porodu;
obstetricare, per
porodu pomagati, babiti;
obstetrix, -cis, baba per
porodu;
pariens, ta katera je na
porodu;
paritudo, tú rojenîe, ta zhas tega
poroda;
partus, -us, porod, kar ſe rody;
tergemini, try v'enim
porodu rojeni;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni
porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
posahniti dov., F
4,
areo, -re, aresco, -ere, ſuhú biti, uveniti,
poſahniti;
exarefieri, poſahniti, ſe vſuſhiti;
perarescere, poſahniti, ṡlu poſuſhiti, uveniti;
vacuefieri, pro exicari, poſahniti. Job:14.v.11
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
posladstiti dov., condulcari, lubeṡnivu biti,
poſladſtiti. Eccl:40
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
postaviti se dov., F
12,
aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti,
ſe poſtavit ſedéti;
collocare se, v'meiſtiti ſe, na enu meiſtu
ſe poſtaviti, ſe vſedlati;
exponere se periculo, v'nevarnoſt
ſe vdati,
poſtaviti;
intercedere, ṡaproſſiti, porok biti, s'eniga oblubiti,
ſe v'meis
poſtaviti;
negare, tajiti,
ſe v'taibo
poſtaviti;
obfirmare, obſtanoviti,
ſe ṡupar
poſtaviti, ṡupar ſtati;
obluctari, ſe ṡupar fehtati,
ſe ṡupar
poſtaviti, ṡupar ſtati;
obniti, ṡupar ſe darṡhati, s'vſó mozhjó
ſe ṡupar
poſtaviti;
opponere, ſe ṡupar
poſtaviti, pruti
poſtaviti;
resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati,
ſe v branbo
poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati;
vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd
ſe poſtavi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
postreči dov., morigerari, poſtrezhi, poſluṡhiti, po voli eniga ſturiti, pokoren biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
poškoditi dov., F
5,
inviolabilis, -le, neomadeṡhliu, tu kar ſe ne more nazheti, ranîenu biti, ali
poṡhkoditi;
laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti,
poṡhkoditi, raniti, vreiditi, oſſeiniti;
oblaedere, raniti,
poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti;
oblidere, poṡhkoditi, ṡhkodo ſturiti;
ulcerare, eniga na ṡhivoti nazheti,
poṡhkoditi, bolezhine ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pot ž, F
7,
amphibolia, enu zvibleozhe govorjenîe, ſe na vezh
pooti ẛaſtopi;
diverticulum, -li, ena oſtaria na
pooti perloṡhna: tudi ena ſtaṡa na ſtrani tega praviga poota;
ex via ponite, denite
s'pooti, k'ſtrani;
interceptio, na
pooti prejetje, odvṡètje prozh ene rizhy, katera drugim ſliſhi, ṡadarṡhanîe, odvṡètje piſſim;
objacere, na
pooti biti, na
pooti leṡhati;
obstare, ṡaderṡhovati, kai na
pooti biti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pot m, eryngium wodizhuje per
poti. Scopoli; glej opombo pri geslu bodičovje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pot1 m, F
70,
avius, -a, -um, od
poota, pres
poota;
bifarium, na dvuje, na dvá
poota, na dvá plata;
bivium, dvá
poota, poot na dvá kraja, raſpoot, raṡkrish;
compitum, compita, kriẛam
poot, raṡkriṡhje, raṡkriṡh, kir je vezh
pootou;
devius, -a, -um, s'vunai
poota;
includere viam, en
poot vgraditi;
infractus, -us, tá
poot, ali hoja v'ſtrán;
invius, -a, -um, nevglajen
poot;
irredux, -cis, ut irredux via, en
poot po katerim ſe ne more naṡai oberniti;
nequaquam, kratku nikár, nikaker, cilú nikár, na oben
poot nikár;
obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadershovati, na
pootu biti, ṡadarṡhati;
peregrinari, vandrati, po Boṡhyh
pootih hoditi;
trivialis, -le, en gmain, ali navadni
poot;
via, -ae, poot;
via communis, veliki
poot
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
potihniti dov., F
5,
conticere, conticescere, vmoukniti, ẛamoukniti,
potihniti;
obmutere, vel obmutescere, vmolkniti, ṡamolkniti,
potihniti, molzhati, mutaſt poſtati;
pacificare, vmyriti, vtolaṡhiti,
potihniti, reṡmyriti, ſmyriti, ſpokoiti;
placare, vtolaṡhiti, ṡmyriti, potolaṡhiti,
potihniti;
resedare, ṡupèt tihu biti, inu ſedeiti,
potihniti, potolaṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
potolažiti dov., F
4,
placare, vtolaṡhiti, ṡmyriti,
potolaṡhiti, potihniti;
resedare, ṡupèt tihu biti, inu ſedeiti, potihniti,
potolaṡhiti;
sedare, tolaṡhiti, potihiniti, ṡmyriti,
potolaṡhiti, gaſſiti;
sopire, saſopſti, ſturiti de ſpy, vtolaṡhiti,
potolaṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
potreba1 ž, F
22,
adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi;
egestas, -tis, pomankanîe, vbuſhtvu,
potréba, ſromaẛhtvu;
indigere, potrébuvati,
potrébo imeti;
laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti,
potrébo imeti;
neceſsitas, potrébnoſt,
potréba, syla, nuja;
oportet, je
potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti;
penus, -ni, vel penus, -us, vel penus, -oris, preṡkerblenîe ṡa hiſhno
potrébo;
procuratrix, -cis, katera preṡkarby kar je
potréba;
timendus, -a, -um, kateriga ſe je
potréba bati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
povodnja ž, F
9,
alluvies, vel alluvio, vel alluvium, obilnoſt kolne vodè,
povodnîa;
cataclysmus, potop,
povudnîa, nalyu;
diluvialis, et le, od
povudnîe;
diluviare, povudnîa biti;
diluvium, greſhna ali pregréſhna
povudnîa, potop;
diluvium aquarum, povudnîa;
eluvies, -ei, elurio, -nis, lyák,
povudnîa, neſnage ſtekanîe;
exundare, zhès tezhi,
povudnîa biti;
exundatio, povudnîa, potob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prebivati2 nedov., F
2,
restare, ſhe daile biti, zhes oſtati,
prebivati, oſtajati;
superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes
prebiva, ali oſtane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pregnanje s, F
4,
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti;
repulsus, -us, pregnanîe, odpahnenîe;
traductio, prepelanîe,
pregnanîe;
traductio temporis, tega zaita
pregnanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prekucniti se dov., F
2,
praecipitare, doli pahnên biti,
ſe prekuzniti;
praecipitem se dare, doli
ſe prekuzniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
premagati dov., F
9,
invadere, invalescere, raſti, vekſhi, inu mozhnéſhi perhajati,
premagati;
pervincendus, -a, -um, kateri ſe ima
premagati;
pervincere, premozhi,
premagati;
praecellere, premagat, presedet
[poznejši pripis neznane roke];
praevalere, premozhi, mozhán biti, mozhán ratati,
premagati;
succumbere, ſe puſtiti premozhi, ali
premagati, doli padati;
victorem evadere, premagati;
vincere, premozhi,
premagati, obladati;
vincor â malo, tú hudu me
premaga;
prim. premožen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
premakniti dov., F
8,
cieo, et cio, ciere, poklizati,
premakniti, v'kúp ṡklizati;
commoveri, premakniti, premaknen biti, ſe ſtreſti;
demovere, premakniti, od eniga meiſta na tú drugu odmakniti;
dimovere, odmakniti,
premakniti;
luxare, ṡviniti, glid
premakniti, ſpahniti;
movere, majati, gnati, ganiti,
premakniti, gibati, pomakniti, perpraviti;
submovere, premakniti, inu proſtor délati, ſpodverniti;
transmovere, premakniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
premaknjen del., F
7,
commoveri, premakniti,
premaknen biti, ſe ſtreſti;
dimotus, -a, -um, premaknîen, odmaknîen;
eluxatus, -a, -um, ṡvinîen,
premaknên;
luxatus, -a, -um, ṡvinen,
premaknen, is glida
premaknen;
motus, -a, -um, premaknîen, ganîen;
submotus, -a, -um, premaknên
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
premeniti dov., F
18,
altero, -are, preminiti, enu ẛa drugu dati, drugu biti;
cambiare, preminiti, meinati;
commuatare, preminiti, ſpreminiti, meinîati, ẛmeinîati;
demutare, preméniti;
emutare, preminiti;
immutare, preminiti, meinîati;
mutare, ſpreminiti,
preminiti;
mutare mentem, drugu miſliti,
preminiti;
permutare, preminiti, premeinîati, odminiti, ṡminiti;
reformare, ponoviti,
preminiti, ali v'eno drugo ṡhtalt poſtaviti, ali ſturiti;
reformari, ſe ponoviti, odvreizhi, ſluṡhbó
preminiti, ſe popraviti;
remutare, ṡupèt
preminiti, ṡupèt menîati;
saxificus, -a, -um, kateri kai v'kamen oberne, ali
preminy;
stylum vertere, tù piſſanîe
preminiti, inu popraviti;
summutare, preminiti, odminiti;
transnominare, drugazhe imenovati, imè
preminiti;
variare, preminiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
premrzniti dov., perfrigere, premarṡniti, vṡebſti, ſylnu mraṡ biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prenesti se dov., praeterferri, daile neſſen biti, daile
ſe preneſti, ali pelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
preobilovati nedov., exhuberare, cilú obilen biti,
preobilovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prestrašiti se dov., F
13,
adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu
ſe preſtraſhiti, oſterméti;
afformidare, ſe vſtraſhiti,
preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti;
exhorrere, et exhorrescere, ſe preſtraſhiti;
expavere, vel expavescere, ſe preſtraſhiti;
extimescere, ſe preſtraſhiti;
inhorrere, inhorrescere, ſe preſtraſhiti;
perhorrere, perhorrescere, ſe ſylnu
preſtraſhiti, ali ṡdarṡniti;
permetuere, ſe preſtraſhiti, ſtraſhán biti;
praeformidare, ſe ſylnu
preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati;
stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne;
stupefieri, od ſtraha oterpnéti,
ſe mozhnu
preſtraſhiti;
stupere, obterpnéti,
ſe preſtraſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
preštiman prid., F
5,
habitus, -a, -um, biti shtimán,
preshtiman, dershán;
probabilis, -le, hvale vrédin, verin,
preṡhtimán, iṡkuſhen;
probatus, -a, -um, preṡhtimán, iṡkuſhen;
spectatus, -a, -um, dolgu zhaſſa gledan, inu ſpoṡnán, inu
preṡhtimán;
vir gravis, en
preṡhtimán moṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prevzeten prid., F
11,
arrogans, prevẛeten, offerten;
efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati,
prevṡèten biti, vunkai neſti;
elatus, -a, -um, poviſhan, napuhnîen, offerten,
prevṡèten;
fastosus, -a, -um, prevṡèten, ohol;
feroculus, -a, -um, nékoliku
prevṡèten, ali offerten;
ferox forma, prevṡèten ẛa volo lépe ſhtalti: tudi groṡovite ſhtalti;
jactatio, prevṡètna hvala;
magniloquus, -a, -um, velikiga, inu viſſokiga govorjenîa,
prevṡèten s'beſſédo;
subarrogans, enu malu
prevṡèten;
superbiloquentia, -ae, prevṡètnu, inu offertnu govorjenîe;
superbus, -a, -um, offerten,
prevṡètin, napuhnîen, oblèdin, ohol
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prid m, F
12,
a nobis facit, tú je naſh
prid ali núz;
cum utilitate, s'pridom;
emolumentum, prid, nuz, dobizhik, koriſt;
expedit, tú je dobru inu nuznu, je ſluṡhezhe, je
h'pridu;
nihil prodest, nei
h'pridu, nyzh ne nuza;
pro, ubi, alÿ, ad quid? kai s'enimu
pridu? h'zhemu?
prodeſse, h'pridu biti, nuzati
[str. 174a ];
prodeſse, nuzati,
h'pridu biti
[str. 177b ];
profectus, -a, -um, prid, pobulſhanîe, napridik, tek, nuz, tú gori jemanîe;
prosum, ſim
h'pridu;
super quo. Isa:1.v.5;
usufructuarius, kateri ludṡkih gruntou
prida vṡhiva;
utilitas, pridnoſt,
prid, nuz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
primorati dov., F
5,
angariare, poſyliti,
permorati;
coactare, nagnati, perſyliti,
permorati;
cogi, permorati, perſylen biti;
compellere, v'kupai pergnati, nagnati,
permorati;
neceſsetare, permorati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pripekati nedov., adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati,
perpékati, veliko vrozhúſt iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
priplavati dov., F
6,
adnare, h'plavanîu perpravlen biti, ali
perplavati, keikai
perplavati;
adnare naves, h'barkam plavati, ali
perplavati;
adnatare, perplavati, blisi
perplavati, doplavati;
annatare, adnatare, perplavati, doplavati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pripuščen del., F
5,
amiſsus, -a, -um, perpuszhen;
caedua sylva, ena hoſta
perpuṡzhena ẛa ſekanîe, ẛléhernimu frai;
licere, perpuṡzhenu biti, ſturiti;
licet, zhe lyh, ſe ſpodobi, je
perpuṡzhenu;
moratorius, -a, -um, ṡashihranîe plazhila v'enim gviſhnim zhaſſu eniga
perpuṡzheniga odlaṡhka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
raniti dov., F
15,
cicatricare, raniti, rano ſturiti, reẛraniti;
consauciare, s'nekaterimi ranami
raniti;
contemerare, reṡhaliti,
raniti, oſramotiti;
convulnerare, raniti, eniga drugiga s'ranami gardú vdélati;
distringere, tudi ẛavoṡlati, ṡadergniti, vboſti, enu malu
raniti;
excisare, iṡpukati, tudi
raniti, isſékati;
laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti, poṡhkoditi,
raniti, vreiditi, oſſeiniti;
oblaedere, raniti, poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti;
praeterradere, mimú gredozh obriti, ali
raniti,;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe
raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti;
sauciare, raniti, rane ſturiti;
violare, omadeṡhiti, oſramotiti,
raniti, ſylo ſturiti, k'nezhaſti ſturiti;
vulnerare, raniti, raneniga ſturiti, poréṡati;
vulnerasti cor meum, ti
ſi moje ſerzè
ranil, ali vṡèl;
vulnificus, -a, -um, kateri
rani, ali eniga poſſéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ranjen del., F
8,
cicatricosus, vus
ranîen, polhen rán;
consauciatus, ranîen;
descobinatus, poréẛan,
ranîen;
inviolabilis, -le, neomadeṡhliu, tu kar ſe ne more nazheti,
ranîenu biti, ali poṡhkoditi;
mortiferè vulneratus, do ſmerti
ranîen;
sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi pobyen;
vulnerare, raniti,
raneniga ſturiti, poréṡati;
vulneratus, -a, -um, ranîen, pobyen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
razbijati nedov., F
3,
fluctifragus, kar na murju valuve
reṡbya;
latrocinari, reṡbiati, en raṡboinik biti, kraſti;
praedari, reṡbyati, rupati, pleiniti, rubiti, po ſyli vṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
razdel m, F
2,
dividuus, -a, -um, ẛa
reṡdél, ali kar more biti reṡdilenu;
sectio inter milites, v'mei ſoldate na
reṡdeil dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
rdečkast prid., F
13,
crustumium, ardezhaſte hruṡhke;
insuasum, -si, ena farba
ardezhkaſta inu dimnaſta, katero ſo nékadai is dimnatiga kapanîa narejali;
mala rubeliana, ardezhkaſta jabulka;
pelles arietum rubricatae, ardezhkaſte ovnove koṡhe, ardezhi kordován;
rubellio, -onis, ena morṡka riba
ardezhkaſta;
rubicundus, -a, -um, ardezhkaſt, rumen;
rubus, tá ternaſti, inu
ardezhkaſti garm;
rufare, ardezhkaſtu, ali rumenu délati;
rufulus, -a, -um, ardezhkaſt, arjavaſt;
subminia, -ae, ena ſuknîa,
ridezhkaſta, ṡkorai ardezha;
subrubere, ardezhkaſt biti, enu malu ṡaridezhiti;
subrubicundus, -a, -um, ardezhkaſt;
subrutilus, -a, -um, enu malu
ardezhkaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
reven prid., F
12,
aerumnosus, revin, kumerin;
afflictus, ẛhaloſtin, reshalen,
révin, nevolin, resdján;
desolatus, ṡapuṡzhen,
réven, edyn;
exulare, v'pregnanîu
réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti;
feſsus vitâ, réven, ſyt ṡhivénîa;
miser, -a, -um, vbog,
réven, nadloṡhen, nerobe, edyn;
miserabilis, -le, réven, nadluṡhen;
pauper, vbóg,
réven, ſyroten;
revilescere, k'nizhemer priti, ali perhajati,
reivin poſtati;
sunamitis, ena
révna shalostna jetniza, ali shunîza;
tugurium, -rÿ, ena uta, ali
revna kozha;
vilis, -le, révin, ṡanizhovan, malu vrédin, ṡkrun, ṡhleht, ṡanikern
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
roditi1 dov. in nedov., F
29,
adagia sunt: kar mazhka
rody, radú miſhi lovy; skusi Gospudarjove ozhy, ta nyva dobru
rody;
corymbifer, kar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali
rody;
foetificare, mladino délati, inu
roditi;
gemellipara, katera dvoizhizhe
rody;
generabilis, -le, lagák ṡa
roditi, dobar ṡa pleme;
generare, roditi, poroditi;
genitivus, -a, -um, rodnyk, kateri
rody;
geniturus, -a, -um, kateri bó
rodyl;
gignere, roditi;
medicamentum sarcoticum, arznia katera meſſú v'ranah
rody, kadar ga manka;
parere, roditi;
parturiens, tá katera je v'ti teṡhavi de
rody, ali ima
roditi;
parturire, otrozhiti, otroke
roditi, roditi;
pomifer, -ra, -rum, kar ſad
rody, inu parneſſe;
praegignere, narpoprei
roditi, ṡazheti en ṡazhetik ene rizhy biti;
procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti;
producere, poganîati, naprei perpelati,
roditi, parneſti;
progenerare, roditi, mlade iméti;
progignere, roditi, naprei perneſti;
prim. rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
roditi se F
7, dov.,
aboríri, pred zhaſſom
roditi ſe presgudai;
aggripae, kateri
ſe rodè s'nogami naprei;
agnasci, ſe roditi po ſturjenim teſtamenti, ali po ſhaffingi ſvoiga ozheta;
nasci, ſe roditi;
partus, -us, porod, kar
ſe rody;
renasci, ſe ṡupèt v'nuvizh
roditi, ſe preroditi, s'nou rojen biti;
venire in vitam, v'ṡhivenîe priti,
ſe roditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
rojen del., F
39,
caecigenus, ſleip
rojen;
communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene matere;
exortus, -a, -um, rojen, vun perſhel, is'hojen, perkasan, gori ṡraſten;
genitus, -a, -um, rojen;
indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju
rojen;
ingenui, ſlabodnu
rojeni ludi;
innasci, uraſti, s'kupai
rojen biti, ali ṡraſti;
laudi natus, k'hvali
rojen;
legitimus, -a, -um, poṡhten, od praviga ṡakona
rojen;
natus, -a, -um, rojen;
nubigena, -ae, od oblakou
rojen, ali ſturjen;
originarius, -a, -um, na enim meiſti
rojen, ali ṡrejen, domazhiga roiſtvá;
ortus, -a, -um, rojen, iṡraſten, is hajan;
partus, -a, -um, rojen, rojena, rojenu;
prognatus, -a, -um, rojen;
satus, -a, -um, ſján, poſajen, ali
rojen;
terrigenus, -a, -um, is ṡemlè
rojen, ali na ṡemli ṡhiveozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sam zaim., F
70,
abiudicare sibi libertatem, ſam ſebi leîdegſtvu, ali ſlobodnoſt odpovédati, ali
ſam ſebe k'enimu hlapzu obſoditi;
duellum, -li, boi v'mei dvéma
ſamima;
juris sui esse, ſam ſvoj biti;
latria, zheṡzhenîe, kateru ſe
ſamimu Bogu ſpodobi. gottesdienst;
meapte causa, ṡa mene
ſamiga volo;
memet, mene
ſamiga;
monoculus, s'enim
ſamim ozheſſam;
nosmet, my
ſami;
recolligere, ṡupèt
ſam k'ſebi priti; sakai lyh tajſti
ſami Goſpud Búg;
secum, ſam ſabo, ſaboi; vſe bodi popiſſanu ... h'zhaſti ...
ſamimu Goſpúd Bogú
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: sam prid., solitariè, sam edin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
si člen., F
10,
esto, bodi
ſi, takú, jeſt puſtym taku biti, bodi;
evectus, -us, ena voṡhnîa bodi
ſi po ſuhim, ali po mokrim;
facinus, -oris, enu djanîe, bodi
ſi kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi
ſi kakerſhne rizhy hozhe;
immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi
ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe,
ſi bodi gvant, ali danarji, de li nei zhes pèt ṡlati vrédnoſti;
quantuluscunque, bodi
ſi maihin kakòr kuli hozhe;
quantuslibet, velik kakor
ſi hozhe;
stupa, -ae, predivu,
ſi bodi lanenu, ali konopnu;
usurpatio, tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati,
ſi bodi s'beſſédo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
skazati se dov., F
6,
frontem explicare, ſe veſſèl
ṡkaṡati;
gratiam habere, ſe hvaleṡhni
ṡkaṡati;
ineptire, ſe norzhaſtiga
ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
instrumentum, -ti, orodie, naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi
ſe ṡviṡha, ali
ṡkaṡhe;
praestare amorem, ſe priaṡniu
ṡkaṡati, ali priaṡnoſt ṡkaṡati;
prominere, viſhe biti, vun ſtati, zhès druge gledati,
ſe ṡkaṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
skrbeti nedov., F
10,
ango, angere, v'jedati, griſti,
ṡkarbéti, ſtiskati;
attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati,
ṡkarbéti;
curare, ṡkerbéti;
curare domum, ẛa hiſho
ṡkerbeti;
jactare pectore curas, ſebi ṡkerb naloṡhiti,
ṡkerbeti;
praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú
ṡkarbéti, ſylnu ſe bati;
proreta, -ae, tá kateri v'ladji naprei ſtojy, inu mèrka, ali
ṡkarby;
satagere, ſe pofliſſati, hiter, inu berṡ biti,
ṡkarbéti;
solicitare, ṡkarbéti;
suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai
ṡkarbéti, ſumniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
skrit del., F
4,
abditum. skritu meſtu. ſkryvati;
latere, ſe ṡkriti,
ṡkrit biti, ali leṡhati;
mysticus, -a, -é, ṡkrívnu,
ṡkrítu, skrivnu, saſtópnu;
occultus, -a, -um, ṡkrit, ṡkriván, ṡkrivni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sladen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., volupè est mihi, sladnu slaſnu je Hyp.268; glej opombo pri geslu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sleherni sam., F
3,
abhorret âb auribus vulgi, enimu
ſléhernimu ſe gnuſſy;
dispalescere, ſléhernimu ſnán biti;
sigillatim, ſléherni poſebe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
slušati nedov., F
7,
audire, ſliſhati, ẛaſliſhati,
ſluſhati, poſluſhati;
gerere morem, ſluſhati;
obaudire, ſluſhati, s'pokorṡzhino poſluſhati. Eccl:39;
obedire, ſluſhati, pokoren biti, bugati;
obtemperare, volgati,
ſluſhati, poſluſhati;
parére, bugati, pokoren biti,
ſluſhati;
sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad
ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
smeti nedov., F
9,
audere, ſmeiti;
audes, ſmeish;
ausim, de bi
ſmil;
ausus, -a, -um, ausus est, je
ſmil;
effabilis, et le, kar ſe
ſmei ali more iṡrezhi, ṡgovoren;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne
ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti;
inausus, -a, -um, kateriga ſe nei
ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti;
incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne
ſmei nyzh vſékati;
lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne
ſmei ſékati;
prim. nesmeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
spodaj prisl., F
16,
cyclas, -dis, en dolg ṡhenṡki pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek,
ſpodai ſhirok;
inferius, ſpodai;
infernas, -tis, od
ſpodai leſſem;
infernè, ſpodai gori, ṡdolai;
infra, ſpodai, ṡdolai;
obeliscus, -ci, en dolg inu viſſok kamen, od
ſpodai ſhirók, od ṡgorai ṡhpizhaſt;
sub, ṡpodai, ſpúd,
ſpodai, v'mei, v'ti;
subductus, -a, -um, podvlézhen, ali
ṡpodai vlézhen;
subjacere, ſpodai leṡhati, podloṡhin biti;
sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati;
subsidere, ſpodai ſedéti, ſe vſeidati;
subsignare, ſpodai ṡaṡnaminati, ṡapezhatiti;
subter, ſpodai;
subterfluere, ſpodai tezhi;
subtos, ſpodai;
prim. od spodaj
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
spokoriti se dov., F
2,
piare, ſe ſpokoriti, ſpraviti, ṡmyriti;
poenitere, ſe ṡgrévati, kaſſati, ṡhou biti,
ſe ſpokoriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
spoznan del., F
7,
agnitus, poẛnán,
ſposnán;
animadversus, ẛamerkan,
ſpoẛnán;
confeſsus, -a, -um, ſpovedan,
ſpoṡnán;
justificari, ṡa pravizhniga
ſpoṡnán biti, ſe pravizhan délati;
percursus, -a, -um, ſpoṡnan, kakòr en poot po katerim ſe vezhkrát pretezhe;
permanescere, v'enu ſpoṡnanîe priti, v'ſpoṡnanîe priti,
ſpoṡnán ratati;
spectatus, -a, -um, dolgu zhaſſa gledan, inu
ſpoṡnán, inu preṡhtimán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
spuntariti se dov., F
2,
conspirare, ſi naprei vṡèti,
ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5;
rebellare, ſe ṡnevèriti,
ſe ſpuntariti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
starati se nedov., F
2,
senere, senescere, ſe ſtarati, ſtar perhajati, ſtar biti;
veterare, ſe ſtarati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
storiti se dov., F
10,
commerere, et ri, ẛaſluṡhiti,
ſe vreden
ſturiti;
dehiscere, ẛiniti, reṡklati, reſpokati, kakòr ſe ẛemla reſpoka, ali vſéda, de
ſe jama
ſtury;
dignari, ſe vréden
ſturiti, ſe enemu ne toṡhiti;
enotescere, ſe ẛnan
ſturiti, ṡnan biti, v'ṡnanîe priti;
expedire, odpraviti, od ene rizhy
ſe lédig
ſturiti;
extumescere, otezhi, otúk imeti, otúk
ſe ſturiti;
mereri, ṡaſluṡhiti,
ſe vréden
ſturiti;
pannosa faex, goſte droshjè, na katerih
ſe klobúk
ſtury;
permerere, ṡlaſti na voiṡki
ſe vréden
ſturiti;
sinchronon, kar s'zhaſſom
ſe ſtury, pride, ali ſe ṡgody
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
stovarišiti se dov., F
2,
conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti,
ſe ṡkupai
ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5;
dare se comitem, ſe ſtovariſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
strašiti se nedov., F
7,
formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti;
horrere, ſe ſtraſhiti;
metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati;
pavescere, ſe ſtraſhiti, ſtraſhliu perhajati;
pertimere, pertimescere, ṡlu
ſe bati, ali
ſtraſhiti;
subtimere, enu malu
ſe bati, ali
ſtraſhiti;
timere, ſe bati,
ſe straſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
svital prid., F
31,
clarus, -a, -um, zhiſt,
ſvitál, biſter, jaſni, ſlovezh;
collustrare, oſvitleti, palirati, ozhiſtiti,
ſvitlu ſturiti, okuli gledati;
dilutus color, ena
ſvitla farba;
enitere, ſvitál biti;
expolire, vzhiſtiti,
ſvitlú ſturiti, polikati;
lucens, ſvitál;
lucescere, ſvitlú biti;
lucidus, -a, -um, ſvitál, jaſſen;
lynceus, -a, -um, oſtriga, inu
ſvitliga pogléda kakòr riſſa;
nitidus, -a, -um, zhiſt,
ſvitál, leip, ſnaṡhen;
perpolitio, ſvitlu vzhiṡzhenîe, lipu vglajenîe;
praelucidus, -a, -um, ſylnu
ſvitál;
radius solis, v:g: truja
ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge;
stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah
ſvittla kakòr gláṡh;
venter eius eburneus, nîega tellú, ali trébuh, kakòr
ſvitla kuſt naſlonova, ali Elefantova
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
svitliti se nedov., F
5,
candidatur, ſe ſvitly;
lucescit, ſe ſveiti,
ſe ſvitly, ſvitlú perhaja;
nitere, nitescere, ſe ſvitliti;
praenitere, cilú jaſnu, inu laṡkazheozhe biti, poprei
ſe ſvitliti;
superfulgere, zhes
ſe ſvitliti, ali laṡkatati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
šalkovo prisl., F
6,
facetè, ſhavkovu;
gesticulari, ſe ſpakovati, kei kai ſmeiſhniga délati,
ſhaukovu govoriti, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti;
jocosè, ſhaukovu, ſmeiſhnu;
joculariter, ṡhpotlivu,
ſhavkovu;
lepidè, ſhavkovu, ſmeiſhnu;
perfacetè, cilú luṡhtnu, inu
ſhavkovu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tesan prid., F
7,
angiportus, ẛavyt, inu vosek, cilú
teſſán poot;
angustiare, teſnú délati, ſtiskati;
angustus, voṡik,
teſſán;
arctus, -a, -um, teſſán;
coangustare, teſnu ſturiti, teſnobo, na kratku, ali voṡku perpraviti;
Hellespontus, tú
teſnu morjè v'Tracy;
ilia trahere post se, naduſhliu, ali
teſnih parſi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
testament m, F
16,
abintestato, pres
teſtamenta;
agnasci, ſe roditi po ſturjenim
teſtamenti, ali po ſhaffingi ſvoiga ozheta;
codicillus, enu perpiſſanîe v'buque, ali
v'teſtament, lyſtek;
executores testamenti, reṡglihavzi
teſtamenta;
intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu
teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe;
intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres
teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga
teſtament obene mozhy néma;
legatarius, -a, -um, tá katerimu je kai
v'teſtamentu ṡaſhaffanu;
subjector testamentorum, kateri en fólsh
teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe;
testamento relinquere, v'teſtamenti, ali
s'teſtamentam ṡaſhaffati;
testamentum, ſhafft, ṡaſhaffanîe, porozhenîe,
teſtament, ṡaveṡa;
testamentum cancellatum, teſtament v'katerim je kai ṡbriſſanu;
testamentum nuncupare, imenovati
teſtament;
testatò, s'teſtamentom, ali v'prizho teh prizh;
testari, prizhati, ṡprizhati,
teſtament délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tleči nedov., F
5,
applodo, -ere, s'rokami v'kupai pluṡkati, inu
tlezhi;
collidere, v'kúp reṡbiti, reſtrumpati, ṡkupai lopiti, ob tú drugu
tlézhi;
pinsere, v'enim moṡhnerju
tlézhi;
supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla
tlézhi od jeṡe;
tundere, tlezhi, biti, tepſti, tolzhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tleti nedov., F
2,
carbunculare, tleiti, vuṡhgán biti, tudi ſe zhernéti;
fumificare, tleiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tolči nedov., F
8,
lythagyrium, vel lythagiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata, ṡa arznio nuza, inu malarjom sa farbo
tolzhejo;
pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh
tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja;
percutere, vdariti, tepſti,
tolzhi, mahniti;
pilum, -li, tudi tú sheleisu, s'katerim ſe v'moṡhnerju
tolzhe;
pinsor, -oris, kateri v'enim moṡherju
tolzhe;
pistillum, -li, tu ṡheléṡu, s'katerim ſe v moṡhnerju
tolzhe;
terere, tolzhi;
tundere, tleizhi, biti, tepſti,
tolzhi;
prim. tleči
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
trorati nedov., F
3,
lugere, ṡhaloſten biti, ṡhalovati, klagovati,
trorati;
lugetur, ſe ṡhaluje, klaguje,
trora;
moerere, vel mereri, ṡhalovati, ſe ṡhaliti,
trorati, ſe kumrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ukrotiti se dov., F
3,
aquiescere, ſe vtolaẛhiti,
ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti, pozhivati;
mansuescere, ſe vkrotiti, vtolaṡhiti, kroták biti;
mitescere, vkrotiti ſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
umreti dov., F
33,
decedere de vita, vmréti;
denasci, vmréti;
dolore est enectus, je od ṡhaloſti
vmerl;
expirare, vmreiti, dúh gori dati;
fungi vita, vmréti;
immori studÿs, nad ſhtuderanîam
vmréti, ſe cilú ſylnu fliſſati;
intestatus, -a, -um, tá kateri
je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma;
mori, vmréti;
morticinus, -a, -um, kateri od ſam ſebe
vmerje;
reddere animam, vmréti;
statum est semel mori, je poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat
vmréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
upirati se nedov., F
7,
recusare, odpovédati, nehotéti,
ſe upirati, odpovedati;
renitere, ſe vpirati;
reniti, ſe braniti, ṡuparſtati,
ſe vpirati;
renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de n'hozhe,
ſe upirati;
repugnare, ſe vpirati, ṡuparſtaviti, ṡupar biti;
resistere, ṡupar ſtati,
ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti;
vereri, ſe bati,
ſe vpirati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ustanoviti dov., F
4,
firmare, vſtanoviti, gruṡhiti, ṡaterjovati, terditi;
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti,
vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi,
vſtonoviti;
sistere, vſtaviti,
vſtonoviti, vtarditi, pred eniga priti, naprei poſtaviti, ṡmyrom ſtati, ṡaderṡhati, poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
utragljiv prid., F
5,
ignavus, -a, -um, vtragliu, neumen;
negligens, vtragliu, lein, nemaren, nefliſſen;
piger, -ra, -rum, vtragliu, lein, nemarin, nedélovin;
pigrari, pigritari, lein, nemarin, inu
vtragliu biti per déllu;
signis, -gne, nemaren, lein,
vtragliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
utruditi se dov., F
3,
defetisci, truden biti, truden poſtati,
ſe utruditi;
fathiscere, vel fatiscere, ſe vtruditi, opeiſhati, ſe omotati, napokati;
fatigare se, ſe vtruditi, ſe vbyati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
uvel (v'vel) prid., F
11,
deflaccatus, uvèl;
flaccescere, uvèlu ali ſlabú perhajati;
flaccidus, -a, -um, uvèl, klapovuhat;
flaccus, -a, -um, ſlab, kateri ima doli obéſhana uſheſſa,
uvèl, katerimu perje doli viſſy, klapavuſhez;
langvere, ſláb, mlahou,
v'viel biti;
langvescere, ſláb, mlahou, omahliu,
v'viel perhajati, ali biti;
langvidus, -a, -um, ſláb, mlahou,
v'viel;
relanguescere, v'velu perhajati;
semitritus, na pul ṡmanzán, ali ſtolzhen, polovico odpuṡzhen, na pul
uviel, ali uvienên;
sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen, pokaṡhen,
uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme;
tabidus, -a, -um, gnyl,
uvel, gnoján
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
uzebsti dov., perfrigere, premarṡniti,
vṡebſti, ſylnu mraṡ biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
v'časi (včasi) prisl., F
16,
aliquando, nékadai,
v'zhaſſi;
interdum, v'zhaſſi;
interquiescere, v'meis pozhivati,
v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti;
intervisitare, v'zhaſſi domá obyṡkati;
nonnunquam, v'zhaſſi, kei kadai, nekolikukrat;
quandoque, v'zhaſſi, nékadai;
subinde, vzhaſſi, vzhaſſi ter
vzhaſſi;
subinvitare, vzhaſſi vabiti, ali povabiti;
subirasci, ſe
vzhaſſi enu malu ſarditi, ali ſardit biti;
sublegere, ṡpodai brati, podbrati,
v'zhaſſi ter
v'zhaſſi brati;
submonere, ṡdai ter ṡdai opominati,
vzhaſſi opominati;
subremigare, vzhaſſi veſlati, ali s'veſly voṡiti;
subtristis, -te, v'zhaſſi ṡhaloſten
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
v'novič (vnovič) prisl., F
11, I.
adventitius, -a, -um, en perhodni, kateri je
vnovizh perſhel;
neonatus, -a, -um, v'novizh rojen;
neophytus, -a, -um, kateri
v'novizh k'veri pride;
neoptolomeus, -mi, en nov ſoldát,
v'novizh gori vṡèt sholnèr;
noviter, v'novizh;
nuper, vnovizh, unidán, unumadnîe;
recenter, v'nuvizh;
renascens, renatus, -a, -um, ṡupèt
v'nuvizh rojen, prerojen;
renasci, ſe supèt
v'nuvizh roditi, ſe preroditi, s'nou rojen biti;
succidia, -ae, neprana volna, ali
v'novizh oſtriṡhena; II.
tyro, -onis, en nou ṡholnèr, eden kateri ſe ṡazhne ene rizhy vuzhiti, en
v'novizh gori vṡèti, en novyz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
v'pričo (vpričo) prisl., F
10, I.
calumniator, ẛaṡhpotliviz, ẛaṡhmagaviz, kateri
v'prizho nedolṡhnu opravla;
commensus, -us, ẛmèrjenîe
v'prizho; II.
adeſse, v'prizho biti, ondukai biti;
adsum, tú ſim
vprizho;
malum est praesens, ṡlú, nuja, neſrèzha je
v'prizho;
oculatus, -a, -um, ozhitin, kateri je bil
v'prizho;
praesens, vprizhni, letá
vprizho, ſadanî,
v'prizho ſtojezhi;
repraesentatio, iṡkasanîe,
v'prizho pokaṡanîe;
repraesentare, iṡkaṡati, naprei poſtaviti,
v'prizho pokaṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
val m, F
13,
crepido, -nis, tlá, en brég, kir vodeni
valovi notar buhajo;
exaestuare, veliku nevréme biti, ṡlaſti na murju,
valuve gnati;
fluctifragus, kar na murju
valuve reṡbya;
fluctivagi nautae, kateri ſe po
valuvih voṡio;
fluctuosus, -a, -um, polhen
valuvou, ali zviblanîa;
fluctus, -us, val na vodi;
fluctus maris, morṡki
valuvi;
unda, -ae, vodeni
val, ſlap na vodi;
undans, kar
valuve déla;
undare, vodene
valuve, ali
ſlape na vodi délati;
undatim, enake podobe kakor ſo ty
valuvi, ali ſlapi na vodi;
undatus, -a, -um, na viṡho teh
valuvou ſturjen;
undosus, -a, -um, polhin
valuvou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
veden prisl., obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh
veden miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti;
prim. v'veden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vek2 m, F
14,
confortare, troſhtati, potroſhtati,
k'véku perpraviti;
efficientia, -ae, kraftnu iṡkaṡovanîe te mozhy, múzh inu
vék kai ſturiti;
fulcire cibis, s'ſhpiṡami eniga rediti,
k'véku perpraviti;
fulcite me floribus, s'roṡhami me
k'véku perpravite;
recreare, obveſſeliti, reṡveſſeliti,
k'veiku perpraviti,
vék dati;
refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi,
k'veiku ſturjenîe;
reficere, okarpati, oṡhiviti,
k'veiku perpraviti, reṡveſſeliti, popraviti;
refocillare, k'veiku perpraviti, ali k'mozhi odvékniti,
k'veiku priti;
vigere, vék, inu muzh iméti, friſhan biti;
vigor, -oris, vék, kráft, premoshenîe, kripúſt, múzh;
virtus, et fortitudo, múzh inu
vék, premoṡhenîe, ſvétuſt;
vivificare, k'véku perpraviti, oṡhiviti, oṡhivéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
veljati nedov., F
24,
aequipolleo, lyh tolikain
velam;
antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi
velati, premozhi;
nihil valere, nyzh
velati;
pervilis, -le, cilú ṡhleht, kar nyzh ne
velá;
praeponderare, prevagati, vezh vagati, vezh
velati;
praesto, -are, vezh
velati, doſtati, doperneſti, dati, nuzati, vſtrézhi;
stater, -ris, ena ſorta danarjeu,
velá puloſmi reipar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
viseti nedov., F
25,
capularis, ſtariz, motoren, kateri vus v'grób
viſſi, velike ſtaroſti dide;
dependere, doli
viſſiti, tudi vagati, ali na vago poloṡhiti;
haerere, viſſeti, obviſſéti, obtizhati, ſe prieti, ali derṡhati;
propendere, naprei
viſſeiti, ali naprei nagnên biti;
succingulum, -li, tá paṡ, na katerim mezh
viſſy;
superpendere, oṡgorai
viſéti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: viseti nedov., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah
visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vleči nedov., F
82,
attrahere, k'ſebi potegniti,
vleizhi;
dispalare, ſem ter tám
vleizhi, ſe klatiti;
ductilis, ena reizh, katera
ſe lagku
vleizhe, kakòr drát;
extractorius, -a, -um, kar ima múzh vunkai
vlézhi, ali potegniti;
ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo
vlézhi;
jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir
vleizhe;
nigrans, kar na zhernu
vlézhe;
olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina s'perjam ṡèlu enaku, ali kateriga perje na ṡèle
vlézhe;
pergere, naprei poiti, ali
vleizhi, v:g: je gori
vleikel v'Betlehem;
procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na dolgu
vlézhi;
subalbicare, beilkaſt biti, na beilu
vleizhi;
trahere, vleizhi, potegniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vlitje s, siderari, ṡkuṡi ſuſho, ali ṡkuṡi notar
vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vojskovati nedov., F
5,
bellare, belligerare, voiskovati;
compugnare, ſe v'kupai byti,
voiṡkovati;
militare, voiṡkovati;
praeliari, bojovati, ſe biti,
voiṡkovati;
pugnare, bojovati,
voiṡkovati, ṡhtritati, ſhvirkati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
voljan1 prid., F
8,
aequanimus, poterpeshliu, kroták, krotkiga ſerzá,
volán;
obsequi, volán, inu pokoren biti, poſluṡhiti;
obsequium, ſluṡhba,
volnu poſluṡhenîe;
patiens, potarpeṡhliu,
volan, tarpeṡhliu;
patientia, -ae, potarpeṡhlivoſt,
volnu potarplenîe;
promptus, -a, -um, perpravlen,
volán;
sufferentia, volnú tarplenîe;
volens, rad,
volán, volnú, kateri hozhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vrapati nedov., corrugare, vrapati, ẛgerblen biti, ṡgerblovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vrasti dov., innasci, uraſti, s'kupai rojen biti, ali ṡraſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vreti nedov., F
12,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti,
vreiti, kipeiti;
bullire, vréti, kipeti;
confervere, v'kupai
vréti;
confervescere, v'kup ſpariti ſe,
vréti kakòr moſht kadar kiſſa;
ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti;
fervefacere, ſturiti
vreiti;
fervere, vreiti, ṡhariti;
fervere ira, od jeṡe
vréti;
olla succensa, en lonez, kateri
vre;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori
vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
suffervere, ṡavreiti, po malim
vreiti;
ut ure,
horas, et per consonantem, vre, significat bulire
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vroč prid., F
21,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpeti, vreiti, kipeiti;
aestuosus, vrózh, puln vrozhuſti;
causon, -onis, ena huda vrozhina, ali
vrozha merẛliza;
exarsit dies, tá dán je
vrózh;
fervens, vrózh, vreil;
incalere, ṡnotrai
vrózh biti. Job:6;
phlegmone, -nes, en
vrózh tur, ali otúk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vročost ž, F
11,
adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati, veliko
vrozhúſt iméti;
aestuosus, vrózh, puln
vrozhuſti;
aestus, -us, vrozhúſt, leitna vrozhina, velika vrozhina;
ardor, vrozhúſt, ẛhganîe, velika vrozhina;
ardor stomachi, vrozhúſt tega ẛhelodza, ſitoſt;
caldor, vrozhúſt, gorkuta;
calor, vrozhina, topluta,
vrozhúſt;
calumnata, -tis, ena
vrozhúſt, ali gorenîe velikiga ognîa;
fervidè, junazhku, s'veliko
vrozhuſtjo;
fervor, -ris, vrozhúſt, aiffer, divjanîe;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od
vrozhuſti kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vzeti si dov., F
5,
animum resumere, ẛupèt ſerzè
ſi vsèti;
conspirare, ſi naprei
vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5;
imaginari, doṡdévati,
ſi v'pamet
vṡèti, meiniti;
praestituere, ſi naprei
vṡèti, naprei poſtaviti;
statuere, ſi naprei
vṡèti, poſtaviti, ſtaviti, odlozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zabavljati nedov., F
5,
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti,
ṡabavlati;
inferre molestiam, ṡabavlati;
infestare, reṡhaliti,
ṡabavlati;
inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati,
ṡabavlati;
molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoi délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
začeti se dov., F
11,
Baca, ena vaas, od katere
ſe ẛazhne tá ẛgurnia Galilea;
dilucescere, ſe ẛazheti reſveititi, dán délati;
diluculare, kakòr hitru
ſe ẛazhne dán délati;
hebescere, ſe ṡazheti kerhati, neoſtru biti;
herbescere, vel herbascere, ſe ṡazheti s'travo, ali ṡeliṡzham ṡeleniti;
illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti;
incepit rimari, se je ṡazhèlu reſpokovati;
incurvescere, ſe ṡazheti kriviti;
rudimentum ponere, ſe ṡazheti vuzhiti;
splendescere, ſe ṡazheti ſveititi;
tyro, -onis, en nou ṡholnèr, eden kateri
ſe ṡazhne ene rizhy vuzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zadeti dov., F
10,
apprehendo, -ere, popadati, popaſti, ẛapopaſti,
ẛadéti, neſrèzha me
je ẛadela;
sadet, attingere cum longo 7. ſadet,
plantare significat;
collimare, prou
ṡadéti, eden s'drugim ſe tiṡzhati, zilati;
devexare, kumrati, britkúſt
ṡadeiti, doli tlazhiti;
ico, -is, icere, ẛadéti, vdariti, gori vdariti;
inferre multa mala, doſti hudiga
ṡadéti;
ſolicitare, tudi opominati, napravlati, pegerovati, vſeṡkuṡi nad enim biti, veliku enimu
ṡadeiti;
tua interest, tebe
ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu;
vexare, kumrati, fopati, britkúſt
ṡadéti;
prim. anzadeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zaleči1 dov., oblitescere, ṡaleṡhati, ṡkriven biti,
ṡalezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zaležati dov., oblitescere, ṡaleṡhati, ṡkriven biti, ṡalezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zapreči dov., F
3,
impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti,
ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
interjungere, notar ṡabiti, ṡloṡhiti,
ṡaprezhi, na enim meiſti ṡmiram darṡhati;
obdere, ṡaſuniti, podriniti, s'zhim
ṡaprèzhi;
prim. zaprežiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zaprositi dov., intercedere, ṡaproſſiti, porok biti, s'eniga oblubiti, ſe v'meis poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zardečiti se dov., subrubere, ardezhkaſt biti, enu malu
ſe ṡaridezhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zaslanjati nedov., F
5,
cortina, -ae, viſſezh pert, kateri vrata
ṡaſlanîa, ali kai druṡiga;
impedire, braniti, ṡaderṡhati,
ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
patrocinari, enimu na ſtrani ſtati, ga
ṡaſlanîati;
protegere, ſhirmati, ṡakrivati, ṡagarniti, obarovati,
ṡaſlanîati, ṡakriti;
tueri, braniti,
ṡaſlanîati, varovati, vardéti, obraniti, pogledati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zaukazano sam., F
2,
imperata facere, tú
ṡavkaṡanu ſturiti;
obsecundare, bugati, volnu tú
ṡavkaṡanu ſturiti, pokoren, inu podloṡhen biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zavreti1 dov., F
7,
defervefacere, ẛavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti;
ebullire, vréti,
ẛavréti, kipéti;
effervere, kipéti,
ẛavréti de vun kipy;
infervefacere, ṡavréti, vreilu ſturiti;
infervere, infervescere, ṡavreiti;
refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt
ṡavréti, ali gorku ratati;
suffervere, ṡavreiti, po malim vreiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zdrzniti se dov., F
2,
horescere, ſe ṡderṡniti, groṡa biti, ſe ṡleniti;
perhorrere, perhorrescere, ſe ſylnu preſtraſhiti, ali
ṡdarṡniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zeleniti se nedov., F
11,
congerminare, v'kúp
ſe ẛeleniti, ẛraſti, v'kupai gori raſti;
frondere, frondescere, ſe ṡeleniti, ṡelenu perhajati;
germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti,
ſe ṡeleniti, ṡraſti;
herbescere, vel herbascere, ſe ṡazheti s'travo, ali ṡeliṡzham
ṡeleniti;
intervirere, ſe v'meis
ṡeleniti, ali ṡelenu biti;
progerminare, ſylnu mozhnu odganîati, ali
ſe ṡeleniti;
pullulare, gori raſti,
ſe ṡeleniti;
reflorescere, ṡupèt v'drugu zveſti, ali
ſe ṡeleniti, ſe obraſti;
vernare pro splendere, ſe ṡeleniti, ali zveſti;
vigescere, ẛazheti
ſe ṡeleniti;
virere, ſe ṡeleniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zglihati se dov., F
9,
concordare, ſe ẛglihati, ſe v'kúp raimati, glihati, pogoditi, ẛmyriti, ẛloṡhiti;
conformare, en furm, ali ſhtalt dati,
ſe ẛglihati;
conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti,
ṡglihati, inu eniga duhá biti. 2.Esdr:5;
contrahere, ſe ẛglihati, pogoditi;
convenire, v'kúp priti, ſe iſniti, vdinîati,
ſé ṡglihati;
inducias inire, en odlog ſturiti, ali
ſé ṡa pozhakanîe
ṡglihati;
pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti;
pagere, glihati, ṡavèṡo délati, ali ſturiti, s'enim
ſe ṡglihati;
proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu
ſe ṡglihati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zgoniti nedov., F
10,
adagia sunt: Po tozhi
ẛgony;
circunsonare, okuli ſhuméti,
ṡgoniti, zvinklati;
cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti,
sgoniti, peiti, ali ygrati;
personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkaniam dati, ſhumlati;
pulsare, ṡgoniti, klukati, terkati, lupati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati;
tinnire, ṡgoniti, buzhati;
tintinare, ṡgoniti;
y in fine verò dictionis corripitur: ut sgony, pulsat; aliàs sgoni, pulsa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zgrbljen del., F
6,
corrugare, vrapati,
ẛgerblen biti, ẛgerblovati;
irrugare, ṡgarblenu naredi, ṡgarbiti;
irrugatus, -a, -um, ṡgarblen, vus vrapou;
resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en
ṡgerblen nuṡ ima;
rugare, ṡgarblenu délati, kriṡhpati;
rugosus, -a, -um, gerbou, vrapou,
ṡgerblen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zgrbljovati nedov., corrugare, vrapati, ẛgerblen biti,
ẛgerblovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zgrevati se nedov. in dov., F
4,
conteri, ſe ṡgrévati;
dolere, tudi boléti, terpéti, ṡhalovati,
ſe ṡgrévati;
dolet, boly,
ſe ṡgréva;
poenitere, ſe ṡgrévati, kaſſati, ṡhou biti, ſe ſpokoriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zguba ž, F
5,
dispendiosus, -a, -um, kar
ṡgubo, inu ṡhkodo perneſſe;
dispendium, ṡguba, ṡhkoda;
jactura, ṡguba, ṡgubizhik;
orbitas, ſyroṡzhina, ſyrotúſt,
ṡguba, ṡgublenîe ene lubeṡnive rizhy;
periclitari, v'nevarnoſti biti, leben v'neṡhihroſt, inu
v'ṡgubo poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zleniti se dov., F
2,
concuti corpore, ſleniti ſe, ſtrepetati;
horescere, ſe ṡderṡniti, groṡa biti,
ſe ṡleniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zmočiti se dov., F
4,
demadere, ſe ẛmozhiti, moker biti, cilú
ſe ẛmozhiti;
immadere, ſe ṡmozhiti;
madefieri, ſe ṡmozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
znajti se dov., F
3,
extare, biti, vun gledati, vun ſe viditi,
ſe ṡnaiti;
quotusquisque invenitur, kulikurkuli
ſe yh
ṡnaide, ali katerikuli
ſe ṡnaide
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
znanje3 s, enotescere, ſe ẛnan ſturiti, ṡnan biti,
v'ṡnanîe priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
znašati se nedov., F
6,
efferre, vun noſſiti,
ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti;
gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati,
ſe ṡnaſhati;
jactare se, ſe hvaliti,
ſe ṡnaſhati;
jactator, -ris, kateri
ſe ſam
ṡnaſha inu hvali;
luxuriare, vel luxuriari, lipú luṡhtnu raſti, ſe perkaṡati,
ſe ṡnaſhati;
tonare verbis, ſe s'beſſédo
ṡnaſhati;
prim. znašanje2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
znotraj (z'notraj) prisl., F
11,
altrinsecus, od te druge ſtrani, s'vnai, ali
s'notrai, od deſne, ali léve ſtrani;
extabere, ṡnotrai gnyti;
febris lipyria, kadar
ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal;
incalere, ṡnotrai vrózh biti. Job.6;
incinere, ṡnotrai peiti;
infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti,
ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16;
interius, ṡnotrai;
intrinsecus, ṡnotrai;
involucris hyacinthi, [s']ṡnotrai ṡavitimi Nebú plavimi ṡhidami;
laganum, -ni, pohanîe, kateru ſe napuhne, inu
s'notrai je votlu;
tonsillarum inflamatio, kadar je
s'notrai garlu oteklu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zoriti nedov., F
3,
ematurescere, ẛoriti, ẛrélu biti;
maturescere, ṡoriti;
pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera: tudi na tur, na bule, de pomagajo
ṡoriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zrasti (z'rasti) dov., F
12,
bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla
ẛraſtejo;
circumnasci, okuli
ẛraſti, obraſti;
coalere, ſe v'kupai rediti,
s'raſti, ṡkupai raſti;
concrescere, ẛaraſti ſe, v'kup
ẛraſti, ẛmerṡniti;
congerminare, v'kúp ſe ẛeleniti,
ẛraſti, v'kupai gori raſti;
enasci, vunkai
ẛraſti;
excrescere, ṡraſti, iṡraſti;
germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti,
ṡraſti;
innasci, uraſti, s'kupai rojen biti, ali
ṡraſti;
oboriri, vun
ṡraſti, ſe uṡdigniti, is hajati, ſe perkaṡati;
scabro, -onis, tá zherv, kateri s'konskiga meſſá
ṡraſte. Exod:23;
solidescere, v'kupai
ṡraſti, ſtanovitin perhajati, ṡkupai ſtanoviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zvedeti dov., F
6,
commonefieri, ẛveiditi, opominîen biti;
comperire, ṡveiditi, ẛnaiti, ẛapopaſti, naiti;
experiri, ṡveiditi, iṡkuſſiti, ṡkuſhati;
reciscere, rescire, ṡveiditi, ſhe li
ṡveiditi;
scrutari, iṡpraſhovati, s'yṡkovati,
ṡveiditi, ogledati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
žalosten prid., F
20,
afflictus, ẛhaloſtin, reshalen, révin, nevolin, reṡdján;
coeliacus, -a, -um, ẛhaloſten;
comoerere, ṡhaloſten biti, ſe kumrati, ſe ẛhaliti;
frons matutina, en
ṡhaloſten ṡaẛpán obras;
moerens, kateri je
ṡhalosten;
pertristis, -te, ſylnu
ṡhaloſtin;
tristis, -te, ṡhaloſten
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
žeja ž, F
7,
consumor siti, merjem od
ṡheje, konez jemlem;
diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko
ṡheyo perneſſe;
dipsas, ena ſtrupovita kazha te
ṡheye, kazha maihina. Deut:8;
restingvere sitim, ṡhéjo vgaſſiti;
sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od
ṡheje;
sitire, ṡhein biti, veliko
ṡhejo iméti;
sitis, -tis, ṡheja, velik lúṡht po eni rizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
žejen prid., F
4,
cruentus, kry
ṡhejen, kryvau;
siticulosus, -a, -um, vel sitibundus, -a, -um, ſylnu
ṡhein;
sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od ṡheje;
sitire, ṡhein biti, veliko ṡhejo iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bati se nedov., F
20,
abhorreſcere, ſe ſylnu
bati;
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti,
ſe bati;
formidare, ſe ſtraſhiti,
ſe bati, zagou biti;
hydrophoebus, kateri
ſe te vodè
bojy;
metuere, ſe ſtraſhiti,
ſe bati;
ne metuas, nikár
ſe ti ne
bui;
pavendus, -a, -um, kateriga
ſe moremo
bati;
pavere, ſe vſtraſhiti,
ſe bati, zagovati;
pertimere, pertimescere, ṡlú
ſe bati, ali ſtraſhiti;
praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu
ſe bati;
praemetuere, ſe poprei
bati;
praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu
bati;
reformidare, ſe ſylnu
bati, en velik ſtráh iméti;
subtimere, enu malu
ſe bati, ali ſtraſhiti;
subvereri, cilú malo
ſe bati;
timendus, -a, -um, kateriga
ſe je potréba
bati;
timere, ſe bati, ſe straſhiti;
verendus, -a, -um, kateriga
ſe je
bati, ſtraſhán;
vereri, ſe bati, ſe vpirati;
zelotes, -tis, en aifrar, kateri
ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
belkast prid., F
4,
subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi;
ſubalbidus, -a, -um, beilkaſt, enu malu beil;
ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali
beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bijen del., F
3,
percuſsus, -a, -um, vdarjen,
byen;
vapulare, byen, ali tepen biti;
verberatus, -a, -um, vdarjen, otepen,
byen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bil del., F
36,
ariopagitae, ſo
bily v'tem méſti Athene ſodniki;
communiter putabant, ſo
bily gmain miſli;
fatifer ensis, en mezh, s'katerim je
bil eden vbyen;
mansuetabatur, je
bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16;
mecum indignabar, jeſt ſim
bil ſam na ſe jeṡen;
metu agitati, ſerzè ym je
bilú vpadlu od ſtraha;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim
bil, biti;
verberones, kateri ſo
bily ozhitnu tepeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
blato s, F
19,
coenum, blatu [str. 35a ];
coenum, blatu [str. 46a ];
illimis, et le, pres gline, pres
blata;
illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga
blata;
implicitus luto, poln
blata, v'blati, ali v'ṡagrèṡi povalan, obtizhen;
interlinire, s'blatam pomaṡati, ogarditi, pozmakati, omadeṡhiti, reṡmaṡati;
intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku
blatu;
lutamentum, -ti, s'blatom ṡydanîe, ali fraihanîe;
lutarius, -a, -um, kar
v'blati ṡhivy, ali prebiva;
lutensis, -se, ut lutensis piscis, po
blatu diſhezha riba;
luteus, -a, -um, is
blata ſturjen, ṡhout, bleid, gelbaſt;
luto inficere, oſtrofotati,
s'blatom ozmokati;
lutum, -ti, blatu;
oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti;
oesipum, -pi, ovzhji lein, tú
blatu, kateru ſe volne darṡhy;
oletum, -ti, zhloveṡku
blatu;
squalere, polhin
blata biti;
volutatus in luto, v'blati povailan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bled prid., F
11,
caesius, -a, -um, bléda farba, nebeṡhka;
expallere, bleid poſtati;
impallere, vel impallescere, obleiditi,
bleid ratati,
bleid, ali pláh perhajati;
luridus, -a, -um, oſtuden, negnuſſen,
bléde farbe;
luteus, -a, -um, is blata ſturjen, ṡhout,
bleid, gelbaſt;
pallere, bleid biti;
palescere, bleid perhajati;
pallidus, -a, -um, bleid, bleide farbe;
subpalidus, -a, -um, bleid, bleidkaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bo prih., F
26,
adagia ſunt: kakòr ſo ſjali, taku
bodo ẛhèli;
damnaturus, kateri
bó obſojen;
datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar
bó danu;
fare, bó, ſe
bó ẛgodilu;
fruiturus, -a, -um, kateri
bo vṡhival;
fugaturus, kateri
bo ṡapoden, ali pregnán;
geniturus, -a, -um, kateri
bó rodyl;
proxime, berṡh kakòr
bó moglu biti;
ſit ita, nai
bó takú;
prim. bode
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
boljše prisl., F
4,
melior, et melius, -oris, bulſhe, bulie;
praestat, bojle je,
bulſhe je;
supero, -are, premozhi,
bulſhe biti, vezh velati;
tantò melius, tolikain
bulſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
brej prid., F
14,
catulio, -ire, ſe goniti, ẛheléti,
breja biti;
foetans, breya;
foetifer, breja, noſſezha;
foetus, -a, -um, breja, breji, ut foeta canis, breja pſiza,
breji ṡajiz;
forda, -ae, ena
breja krava;
gravidus, -a, -um, brei, noſſezh, teṡhák;
horda, -ae, ena
breya krava, ali s'telletam;
omnes gemellis foetibus, vſe kmalu
breye s'dvozhizhi;
oves foetae, breye ovzè;
praegnans, noſſezha,
breja, debèla, napolnîena;
scrofa, -ae, vel scropha, -ae, ena
breya praſſiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cagav prid., formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati,
zagou biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cagljiv prid., F
15,
abiéctio animi, zaglivu ſerze;
abycere animum, zagliu biti;
desperatus, -a, -um, zagliu, ne ẛavupliu;
effoeminare, k'ṡhenṡki mehkoti ſturiti,
zagliviga ſturiti, ſerzè omehzhati;
effoeminatus, -a, -um, foemineus, ṡhenṡki,
zagliu;
enervus, vel enervis, ſlab ali
zagliu;
excors, -dis, nepameten,
zagliu, neṡaſtopen;
fractus animo, zagliu;
imbellis, -le, zagliu, kateri nej ṡa voiṡkó;
inaudax, neſerzhán,
zagliu;
jacens animus, zaglivu ſarzè;
leviculus, -a, -um, tú kar je cilú lagku,
zagliu, cilú lagák;
pusillanimis, zagliu, ṡhaloſtèn, maihiniga ſerzá;
timidus, -a, -um, timorosus, -a, -um, ſtraſhliu,
zagliu;
vecors, -dis, pres ſarzá,
zagliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cajtek prid., maturatus, -a, -um, ṡrél, inu
zaitik biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cvesti nedov., F
7,
deflorescere, zviſti, v'zveitji biti;
florere, zviſti, zvitéti, ſe zvétje perkaṡati;
florescere, ṡazheti
zviſti, zime gnati;
praeflorere, pred drugim
zveſti;
reflorescere, ṡupèt v'drugu
zveſti, ali ſe ṡeleniti, ſe obraſti;
superflorescere, na ſadu
zveſti, kakòr na buzhah;
vernare pro splendere, ſe ṡeleniti, ali
zveſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cvetje s, F
21,
acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim
zveitjom kakor rigilzi roshe;
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim
zvétjom, pres duha;
balaustium, -i, zveitje ene divje margarane;
chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ṡeliszhe,
zveitje ṡhene;
condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim
zvétjam, Augusta méſza
zvétje;
cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim
zvéitjom;
cyprinum oleum, olie
s'zvétja paſſikovine, ali coſtainîovine;
cytinus, -ni, margaranovu
zveitje;
deflorare, ozvéjſti,
zveitje odtergati;
deflorescere, zviſti,
v'zveitji biti;
erigeron, kriṡhni korèn, ima
zveitje kakòr ena pavola, ſe rada odpihne;
florere, zviſti, zvitéti, ſe
zvétje perkaṡati;
flores, populje inu
zveitje;
halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu,
s'zveitjam pak materini duſhizi;
iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu
zveîtje;
intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim
zvétjam, cicoria;
leucanthemis, -dis, kamilizhinu
zveitje;
umbella, tú ſhiroku
zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi;
uredo, -nis, popalenîe
zveitja, ali ſadú
v'zveitji, poṡheg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cvibel m, F
6,
anceps, v'zvibli, negotou, negviſhin, zvibleozhi;
aporiari, v'zvibli biti, mujo imeti;
arbitrariò, preṡ
zvibla, po doṡdévanîu;
contraversus, -a, -um, kar je ſhe
v'zvibli;
procul dubio, pres
zvibla, sá gviſhnu;
sine dubio, preṡ
zvibla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cvibleoč del., F
6,
amphibolia, enu
zvibleozhe govorjenîe;
anceps, v'zvibli, negotou negviſhin,
zvibleozhi;
mentis inops, zvibleozhi, kateri nevei kai bi ṡazhèl;
nutans, zvibleozhi, kimajozhi, okuli klateozhi;
pendere, viſſéti, obeiſſiti, vagati,
zvibleozhi biti;
perplexus, -a, -um, vel perpexus, ṡmamlen,
zvibleozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
dober prid., F
142,
approbus, cilú
dober;
beneficium, dobru djanîe;
bono animo eſse, biti
dobre vole;
bonus, dober, brumen;
euge serve bone, ai ti
dober hlapez;
fortunate, ſrèzhnu,
k'dobri uri ali zhaſſu;
indole bona praeditus, ene
dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln;
ingeniosus, -a, -um, pameten
dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa,
dobre glave k'vuku;
jam dudum, ṡdavnai, vṡhè pred enim
dobrim zhaſſom, vṡhè ṡdavnai;
mentis compos, dobri per umi, ali pameti;
multù, vezh, en
dober deil;
optabilis, -le, kar je
dobru inu vrédnu ṡheléti;
perquam bonus, ṡalu
dober, cilú
dober, ſylnu
dober;
praedicatum, ṡhtimanîe,
dobar glas od eniga;
probus, -a, -um, brumin,
dober;
salubris, -re, dober, ṡdrav;
sua spontè, od ſam ſebe,
s'dobro volo, rad, dobrovolnu;
subjectum bonum, en
dober, inu raṡumen zhlovik;
ventus secundus, en
dober véter;
vocalis, -le, glaſſán,
dobriga glaſſú;
prim. boljši
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
dobrotljiv prid., F
12,
beneficus, dobrotliu, ſluṡhaben;
benevolus, benevolens, dobrutliu;
benignari, s'enim
dobrutliu biti;
benignus, dobrutliu;
[Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo
dobrutlivo gnado;
clemens, miloſtiu,
dobrutliu, priaṡniu;
liberalis, -le, darotliu,
dobrotliu;
mansuetus, -a, -um, kroták,
dobrutliu;
perindulgens, dobrutliu, kateri rad parṡaneſſe;
placidus, -a, -um, tih, myrán,
dobrutliu, kroták;
remollitus, -a, -um, cilú omehzhán, inu ṡmyrjen,
dobrutliu ſturjen; vſe bodi popiſſanu ... h'zhaſti ... vezhnimu inu
dobrutlivimu Gospúd Bogú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
dobrotljivo prisl., F
6,
benevolè, dobrovolnu,
dobrutlivu;
benignari, s'enim dobrutliu biti,
dobrutlivu okuli nîega hoditi;
comis, et come, et comiter, priaṡnivu, lubeṡnivu,
dobrutlivu;
mansuetè, krotku,
dobrutlivu;
perbenignè, cilú priaṡnivu,
dobrutlivu, inu lubeṡnivu;
placidè, krotkú, myrnu, lubeṡnivu, priaṡnivu,
dobrutlivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
dolžan prid., F
6,
auctoratus, najamnik,
dolṡhán;
debere, dolṡhán biti;
debitus, -a, -um, dolṡhán;
obligatus, -a, -um, ṡavèṡan, ṡaſtavlen,
dolṡhán, oblublen;
reus, -ei, kriviz, obſojen, kriu,
dolṡhán, krivizhin;
sons, -tis, kriviz, krivizhin,
dolṡhán, kriv, obſojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
drugači prisl., F
9,
absolutè, popolnama, na en konez, nikár
drugazhi, cilú takú;
aliter, drugazhi;
aliter se resolvere, drugazhi ſe reṡmiſliti;
diffingere, tú ſturjenu reṡdréti, inu
drugazhi ſturiti;
diſsentire, nepervoliti,
drugazhi miſliti;
irrevocabilis, -le, kar ſe nemore naṡai vṡèti, kar ne more
drugazhi biti;
refutare, ṡavrézhi, odpovédati,
drugazhi iṡkaṡati, de timu nei takú;
reprimere, naṡai derṡhati, ṡupèt
drugazhi potlazhiti, naṡai tlazhiti;
transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
duh1 m, F
15,
cacademon, ta hudi
dúh;
conspirare, ſi naprei vṡèti, ſe ſpuntariti, ſe ṡkupai ſtovariſhiti, ṡglihati, inu eniga
duhá biti. 2.Esdr:5;
daemon, en
Dúh tega ṡnanîa;
excorcizare, hudiga
duhá ṡaklinati, panovati, preganîati;
fanaticus, -a, -um, preṡ pameti, obſeden od eniga hudiga, ali dobriga
duhá, kateri ob pamet grè, ali je obſeden;
fervens spiritu, v'duhu gorèzh;
infernae umbrae, paklenṡki
duhovi;
lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi
dúh;
lares penates, domazhi
duhovi, ali boguvi;
malus genius, malyk, ali
dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu;
motio, nagibanîe:
v:g: sdravu nagibanîe, inu ſveitovanîe S:
Dúha;
operante spiritu sancto, ṡkuṡi múzh, ali déllu ſvetiga
duhá;
repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od Svetiga
Duhá napolnêni;
spiritu providentiae, iṡ opominanîa tega
duhá;
umbrae, -arum, duhuvi teh mertvih, te mertve duſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
erperge ž mn., F
11,
conductus, -us, erperge. Acta:28;
diversari, prebivati, erpergovati, na
erpergah biti;
diversor, -ris, en gúſt, kateri pride na
erperge;
diversorium, erperge, oſtaria, goſtina hiſha;
diversorius, -a, -um, kar enim
erpergam ſliſhi, ali ſluṡhi;
divertere, diverti, notar priti na
erperge, is poota odſtopiti;
domicilium, domovanîe, hiſha,
erperge;
hospitium, erperge;
mapalia, -orum, utte,
erperge, hiſhize;
pandochium, gmain
erperge;
receptaculum, -li, perbeṡhanîe,
erperge;
prim. jerperge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
erpergovati nedov., F
5,
diversari, prebivati,
erpergovati, na erpergah biti;
hospitalis, -le, erperṡhni, kateri rád
erperguje;
hospitari, erpergovati, preſtanovati;
inhospitabilis, -le, kateri popotnike nerad
erperguje;
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad vṡame,
erperguje, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
frišen prid., F
15,
caro mustea, cilú
friſhnu meſſú;
columis, ṡdrou,
friſhen;
crudus, -a, -um, ſrovu,
friſhnu, friſhin;
frigescere, merṡlu,
friſhnu perhajati, omerṡovati;
incolumis, -me, friſhen, inu ṡdrau, ṡdrou inu veſſèl;
manduco, -onis, en
friſhin jediz;
recens, friſhik, nou,
friſhin;
sanus, -a, -um, ṡdrou,
friſhin, pametin;
sorbile ovum, enu jéze v'mehk kuhanu ṡa poſerkati ga, inu
friſhnu popyti;
vegetus, -a, -um, ṡdrou, mozhán,
friſhin, urin;
vigens, kar je
friſhnu, inu ṡelenu;
vigere, vék, inu muzh iméti,
friſhan biti;
viridis senectae vir, leip
friſhen ſtarez;
vividus, -a, -um, ṡhiveozhi,
friſhin- najfrišnejši , triarÿ, -orum, enu kardelu teh narfriſhniſhih, inu narjunaſhnih ṡholnerjou, kateri ſe na ṡadnîe ṡhparajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gelbast prid., F
5,
acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe,
s'gelbaſtim zveitjom, kakor rigilzi roshe;
flaveus, giel ali
gèlbaſt biti;
fulvus, -a, -um, gelbaſt, ṡlate farbe;
luteus, -a, -um, is blata ſturjen, ṡhout, bleid,
gelbaſt;
ochra, -ochrae, tá
gelbaſta, ali rumena ṡemla, katero ty malarji, inu kateri kolerje peró, nuzajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gluh prid., F
4,
obsurdefacere, eniga ogluſhiti,
gluhiga ſturiti;
obsurdere, ogluſhiti,
glúh biti. Isa:33;
subsurdus, -a, -um, enu malu
glúh;
surdus, -a, -um, gluh, ogluſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
imeti nedov., F
321,
abúndare, obilnu
iméti, polhen biti;
amo, -are, lubiti, ẛa lubu
iméti;
capere voluptatem, lúſht
iméti;
concurare, oskerbéti, ṡkerb
iméti;
copulativus, -a, -um, kar ſe
ima ṡveṡati;
digamus, vel bigamus, kateri je dvei ṡheni
imil;
erudiendus, ſe
ima podvuzhiti;
exercendus, kateri bi ſe
imil ṡkuſhati;
fer, -me, imi potarplenîe s'mano;
habere, iméti, ali derṡhati;
haesisator, zviblaviz, kateri nevei kai bi
imil ſturiti;
loquendus, -a, -um, kar ſe
ima govoriti;
miserescere, vſmilenîe s'enim
iméti;
paucis contentus, s'málim ṡa dobru
imeti;
properandus, -a, -um, kar ſé
ima hitru ſturiti;
solere, v'navadi
iméti;
tacendus, -a, -um, kar ſe
ima molzhati;
tuendus, -a, -um, kar ſe
ima braniti;
prim. ne, neimeti, nimam
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: imeti nedov., particeps vitÿ
, pajdash vſeti,
imeti Hyp.426
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
je gl. biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
jed ž, F
53,
addefagia, neſitoſt, ali neſitna ṡhela
k'jeidi;
appetitus ad cibum, ṡhela
k'jédi, lazhen biti;
cibus, ſléherna ſhpiṡha, ali
jed;
diaeta, -ae, enu s'maſnu ṡhivenîe s'pytjém, inu
s'jedjó;
ferculum, ena ſhpiṡha, rihta,
jeîd;
fertum, -ti, ena ſorta
jidy, katero ſo nékadai gori offrovali;
lautitia, iṡbrane
jidy;
melimeli, kuten latvár, is kutin neriene mnogitere rizhy
k'jeidi;
refectorium, ṡa
jeid hiſha;
tremiſsus, ena
jeid od vezh riht ṡkupai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
konec m, F
79,
a calce ad initium, od
konza noter do ẛazhetka;
deniquè, k'ẛadnîmu,
h'konzu;
exitus, -us, vun hoja,
konez;
finis, konez, ṡkonzhanîe;
finitè, h'konzu, k'ṡadnîmu;
perducere, perpelati,
h'konzu perpraviti;
perire, poginiti,
konez vṡèti;
permadere, vel permadescere, cilú do
konza biti, ali do
konza mokar perhajati;
terminus, -ni, meinyk,
koniz, krai, pokraina;
vitis syderata, ſuha, nepridna terta, katera vſahne, inu
konz vṡame
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konec m, silum, -li, konz [Verant.16: Filum, Faden, Konacz]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
krotak prid., F
21,
aequanimis, poterpeshliu,
kroták, krotkiga ſerzá, volán;
aequanimiter, poterpeṡhlivu,
s'krotkim ſerzom, volnu;
aequitas animi, krotku ſerzè, poterpeṡhlivu, brumnu;
compositus, ẛloṡhen,
kroták;
domitus, -a, -um, â domor, vtolaṡhen,
kroták;
lenis, -ne, gladik,
kroták, goll;
mansuefieri, kroták poſtati, ratati;
mansuescere, ſe vkrotiti, vtolaṡhiti,
kroták biti;
mansuetabatur, je bil
kroták, vtolaṡhen. Sap:16;
mansuetarius, -rÿ, kateri divjazhine
krotke déla, nu pervadi;
mansuetus, -a, -um, kroták, dobrotliu;
mitis, -te, kroták;
moderatus, -a, -um, vkroten,
kroták ſturjen;
perdomitus, -a, -um, kroták ſturjen, v'pokorṡzhino perpravlen;
permitis, -te, cilu
kroták, ali pohlevin;
permodestus, -a, -um, cilú brumen, ṡmaſſen, inu
kroták;
placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrotliu,
kroták;
quietus, -a, -um, pokoin,
kroták, tih;
sanctus, -a, -um, ſvèt, brumin, inu
kroták;
transquietus valdequietus, -a, -um, ſylnu
kroták, tih, myrán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kušovan del., exosculari, okuſhovati, ali
kuſhován biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
lajan del., latrari, od pſu
lajan biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
lepota ž, F
10,
apluster, banderu, ali druga
lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui;
bellitudo, lipota;
elegantia, -ae, lipota, leipa narednoſt, zhednoſt;
florere aetate, et forma, v'vſih luſhtih ſvoje mladoſti inu
lipote biti;
formae dos, en dar te
lipote;
formositas, lipota;
ornatus, -us, zir, ſnaga, ſprava
k'lipoti, zhednoſt, liṡhpanîe;
pulchritudo, lipota;
topiarium, vel topium, vertna s'ṡelenîam kunṡhtnu nariena
lipota;
venustas, lipota
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
madal prid., F
15,
angustus, tenák, pregnán,
madál;
atrophia, boléẛen de ṡhivot gine, inu doli jemle,
madál perhaja;
effoetum corpus, en
madál inu ſlab ṡhivot;
emaciare, ẛmadleiti,
madál ratati;
externatus, -a, -um, ſtenzhán,
madál;
macer, -cra, -crum, madál, madla, kumern;
macere, madál biti;
macescere, madál perhajati;
macilentus, -a, -um, ſylnu
madál;
permacer, -ra, -rum, cilú do konza
madál;
popa, -ae, debeliga trebuha, en
madál zhlovik, kateri vſeskusi jei, inu mu nyzh natekne;
remacrescere, ṡupèt
madál perhajati;
strigosus, -a, -um, ſylnu
madál inu ſuh, kuſt inu koṡha, marṡou;
vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik, ſylnu
madál pruti ti velikoſti;
prim. madlo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
magniti dov., F
3,
innuere, magniti, s'glavó pervoliti, pomagniti;
nutare, migati, majati, padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati,
magniti, zviblati, en zhas ene, en zhas druge vole biti: kimati;
oculo annuere, s'okam
magniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
majnunga ž, F
2,
astipulari, pervoliti, enake
mainunge biti;
decernere, odlozhiti, ſpoṡnati, obſoditi, reṡlozhiti, ṡkleniti, ſvojo
mainungo povédati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mejaš m, F
5,
accola, -ae, blishni
mejásh, ali ſoſſed, en nesnani v'eni desheli;
collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti,
mejásh biti;
confinis, confinarius, mejáṡh, ſoſſid, perkrainik;
conterminus, -a, -um, mejásh;
finitimus, ṡkraini
mejáṡh, tá narṡkrainiſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
milostiv prid., F
5,
clemens, miloſtiu, dobrutliu, priaṡniu;
misericors, -dis, miloſtivu;
pacificus, -a, -um, ẛmyrni, tyh, myrán, gnadliu,
miloſtiu;
propitiari, miloſtju biti. Lev:23;
propitius, -a, -um, gnadliu, vſmilen,
miloſtiu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mlačen prid., F
12,
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák;
egelidus, -a, -um, mlazhin, na polovico ledèn;
praetepere, poprei ṡmlazhiti,
mlazhnu ſturiti;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil;
tepefacere, mlazhnu sturiti;
tepefieri, mlazhin perhajati;
tepere, mlazhnu biti;
tepescere, mlazhnu ratati;
tepidarium, -rÿ, mlazhna kopel;
tepidare, mlazhiti,
mlazhnu délati;
tepidus, -a, -um, mlazhin;
teporatus, -a, -um, mlazhin ſturjen, enu malu ſegriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mladost ž, F
17,
âb incunabilis, od ṡibéli, od
mladoſti;
adolescentia, mladúſt;
ephebia, ſhula ẛa
mladúſt;
florere aetate et forma, v'vſih luſhtih ſvoje
mladoſti inu lipote biti;
flos aetatis, zveit te
mladoſti;
gracilitas, tenkúſt ṡhivota, lagkúſt, madlúſt,
mladoſt;
indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te
mladoſti h'dobrimu, ali hudimu;
ineunte adolescentia, v'ṡazhetku te
mladoſti;
iniens, ineuntis, ut ineunte aetate, v'm[l]adoſti, v'ṡazhetku te
mladoſti;
juvenilis, -le, kar
k'mladoſti ſliſhi;
juveniliter, po
mladoſti;
macie peremptus, od
mladuſti na pul mertou;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od
mladoſti, kateri ne vidi delezh;
praeceptor, -oris, vuzhenyk, katerimu je
mladúſt podverṡhena;
pubes, pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat;
pueritia, -ae, deteṡhtvu,
mladóſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
moder prid., F
24,
calida consilia, hitra,
modra ſveitovanîa;
consiliosus, -a, -um, moder;
persapiens, ſylnu
moder;
sapere, moder biti;
sapiens, moder, kunṡhtin, ṡaſtopin;
scitus, -a, -um, ṡhlahtin,
modir, iṡkuſhen;
sententia, -ae, modru rezhenîe,
modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt;
sententiosus, -a, -um, polhin lépiga
modriga govorjenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mraz m, F
19,
â frigore se defendit, on ſe ẛupar
mraẛa brani;
algar, velik
mras, ali ẛhaloſt;
algeo, -ere, mras tarpéti, ali ẛhalovati, ẛmersovati;
algus, mras, antiperistasis, kadar
mraṡ vrozhino preṡhene, ali vrozhina
mraṡ;
dirigere, â dirigeo, ṡkrepeniti od
mraṡa;
durum frigus, hud, terd
mraṡ;
frigus, mraṡ, ṡima;
frigutire, od
mraṡa trepetati;
gelu, lèd,
mraṡ;
iners frigus, en otoṡhen
mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla;
obrigere, od
mraṡa vterpniti;
opacum frigus, mraṡ od ſénze;
perfrigere, premarṡniti, vṡebſti, ſylnu
mraṡ biti;
pernio, -onis, en mihúr na nogah od
mraṡa, ali en napok, napozhenîe, ali bolezhina na nogah, ali na petah od
mraṡa, ali ṡime;
rhagadez, -dum, vel rhagadia, -orum, reṡklanîe, ṡhpranîe, reſpoki na nogah, na rokah, na uſtih, ali ſicer na ṡhivotu od
mraṡa;
rigescere, ṡmarṡniti, od
mraṡa okrepeniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mrzel prid., F
17,
alsus, -a, -um, marsil;
aquilonius ventus, marẛel veiter;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár
merṡel, niti gorák;
defervere, omraṡiti,
merṡlu ſturiti, ohladiti;
febris epiala, kadar je enimu vrozhe, inu
marṡlu ṡkupai;
febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je
marṡal;
frigere, merṡlu biti;
frigescere, merslu, friſhnu perhajati, omerṡovati;
frigidus, -a, -um, merṡel;
gelidus, -a, -um, ledèn,
marṡel;
imber gelidus, merṡel deṡh;
inalgescere, ṡmarsniti,
marṡlu ratati;
incallidus, -a, -um, negorák,
merṡel;
ornithiae, od polnozhý vetrovi
marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó;
perfrigidus, -a, -um, ſylnu
marṡel;
praefrigidus, -a, -um, premarṡil, ſylnu
marṡil;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul
marṡil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
na predl., F
1246, I. s tožilnikom
ablocare, poſſoditi,
na puſſodo dati;
aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu
na jeſſen;
agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt
na ſmertno vro;
bipartire, na dvuje deliti;
choreuma, -tis, ena péſſim
na plès, pleſna péſſim;
commonefacere, puſtiti veiditi, opomniti,
na ẛnanie dati;
connubere, ſe oṡheniti,
na ẛakon ſtopiti;
deorsum, doli, v'dúl,
na v'dúl;
devolutum est ad me, je
na me padlu;
emere bona fide, na vupanîe, ali
na dobro vero kupiti;
fusè, na dolgu;
levam tenere, na levu ſe derṡhati;
masculescere, moṡhko naturo
na ſe vṡèti; II. z mestnikom
absconditè, na ẛkrivnim;
abstractè, na ſamoti, odvleizhnu;
acupedius, hitir
na nogah h'teikanîu;
in, na;
in agro, na puli;
loco alterius, na meiſti eniga druṡiga;
objacere, na pooti biti,
na pooti leṡhati;
peripneumonicus, -a, -um na pluzhah bolán;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama
na vſim ſveiti;
secretó, na ṡkrivnim;
vices, vice, na meiſti;
prim. nase
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: na predl., F
6,
capitelum, glaviza
na ſtebru;
intenſ
ive na skup ſtisneno viſho Caſt. Roſar. 93.;
mancipio dare, na prodajo poſtavlati;
mancipium, na predajo poſtavlen;
patibulo affigi, [obeiſſiti] na sohe. Verant.
[74: Patibulum, Galgen, Szohe]; tat
na gavgah visy;
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nadležen prid., F
10,
acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ẛlaſti otrokom
nadleshne;
creare fastidium, nadleṡhen biti;
fastidiosus, -a, -um, teṡhák,
nadleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden;
importunus, -a, -um, nadleṡhin;
incommodus, -a, -um, nedléṡhen;
molestus, -a, -um, nadleṡhin, ṡabavliu, teṡhak, ṡabavin;
perincommodus, -a, -um, ſylnu
nedleṡhin;
permolestus, -a, -um, ſylnu
nedleshin;
petulans, obliedin, nerodin,
nedleṡhin, obſedin, nerodliu;
submolestus, -a, -um, enu malu
nadleṡhin
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: nadležen prid., gravis, -ve, nadleſhne. Hyp. T. 2.c.3
[Vira nismo ugotovili; morda je to lekcionar iz l. 1715, Hipolitova 3. izdaja Hrenovih Evangelijev in listov iz l. 1612–13.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nagnjen del., F
15,
cernuus, doli
nagnên, kakòr ſtari ludè, pohlevin;
flagitio promptus, nagnên, perpravlen k'veliki pregréhi;
furax, tatinṡki, h'tatvini
nagnên, kradliv;
imbricus, -a, -um, deshevun, h'deṡhju
nagnên;
inclinatus, -a, -um, nagnîen, naklonîen;
inflexus, -a, -um, nagnîen, nakriven;
libidinosus, -a, -um, hotliu, k'nezhiſtoti
nagnîen, kurbliu;
pluteus, -ei, ena viſſeozha, ali
nagnêna miṡiza, na kateri ſe piſhe;
proclivis, -ve, proclivus, -a, -um, nagnên;
pronus, -a, -um, nanagnên,
nagnên, naprei
nagnên;
propendere, naprei viſſeiti, ali naprei
nagnên biti;
propensè, s'nagnenîem,
s'nagnêno viṡho;
propensior ad voluntates, narvezh
nagnên k'lushtom;
propensus, -a, -um, ſylnu
nagnên, nanagnên
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
na mesti predl., F
14,
adoptio, adoptatio, isvolenîe gori vsètje
na meiſti deteta;
ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja,
na meiſti dreu/ deru ṡhgó v'Apulÿ;
loco alterius, na meſti eniga druṡiga;
pistrinum, -ni, ſtopa
na meiſti malina, po ſtari navadi;
promuscis, -dis, nus, ali riliz eniga Elefanta, ali Naſlona, kateri on nuza
na meiſti rokè;
subditivus, -a, -um, vel subdititius, -a, -um, na meiſti eniga podloshnika;
subrogare, na meiſti eniga drusiga iṡvoliti, ali poſtaviti;
substituere, na meiſti ſebe poſtaviti;
substitutio, podloṡhenîe,
na meiſti poſtavlenîe;
substitutus, -a, -um, na meiſti eniga poſtavlen;
succenturiatus, -a, -um, oroṡhin
na meiſti tega ṡmankaniga ṡholnerja;
suffectus, substitutus, nameiſênik,
na meiſti eniga poſtavlen. 2.Mach:4.v.31;
sufficere, na meiſti ſebe, ali eniga druṡiga poſtavi;
vices alicuius agere, na meiſti eniga biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
naveličati se dov., F
3,
accidiari, navelizhati ſe, hude vole biti;
pertaedere, ſe ne luṡhtati,
ſe navelizhati;
taedio offici, ſe navelizhati, ſe vtragati, ſe vtoṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
neoster prid., F
4,
hebere, hebetare, ṡkerhati,
neoſtru ſturiti;
hebes, -tis, top,
neoſter, nebaſt, tempel, ṡhtumfaſt, tumpaſt, topaſt;
hebescere, ſe ṡazheti kerhati,
neoſtru biti;
obtusus, -a, -um, ṡkarhan, tóp, tumpaſt,
neoſter, debele ṡaſtopnoſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nesnažen prid., F
18,
absúrdus, -a, -um, gard, oſtuden, ṡkrùn, vmaẛan,
neſnashin, nepodobin;
acopus, -pi, enu
neſnashnu ſmardezhe ẛeliszhe;
faeculentus, -a, -um, neſnaṡhen;
illotus, -a, -um, nevmiven, vmaṡan,
neſnaṡhen;
immundus, -a, -um, nezhiſt,
neſnaṡhen, gerd;
impurus, -a, -um, nezhiſt,
neſnaṡhen;
incomptus, -a, -um, nepozheſán, ṡhtraklaſt,
neſnaṡhen;
inconinnus, -a, -um, nefleten,
neſnaṡhen, oſtuden, neṡloṡhen;
lendinosus, -a, -um, gnîdou,
neſnaṡhin na glavi;
lividi dentes, neſnaṡhni zherni ṡobè;
obscenus, -a, -um, gard,
neſnaṡhen, nezhiſt, neṡhtalten;
obscoenus, -a, -um, naſnaṡhen, kurbliu, neſramen;
obsitus, -a, -um, opuṡzhen,
neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu;
obsordere, nesnashin biti;
opicus, -a, -um, nagnuſſen,
naſnaṡhen;
perabsurdus, -a, -um, cilú oſtuden, vmaṡan,
neſnaṡhin;
spurcus, -a, -um, ṡkrun, vmaṡan,
neſnaṡhin;
turpificatus, -a, -um, neſnaṡhnu ſturjen, omadeṡhin, cilú ṡaṡhpotan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nesramen prid., F
25,
depudere, depudescere, neſramen biti;
effrons, preuzhen,
neſramin;
immodestus, -a, -um, neſramen, nezheden, nepokojen;
impudens, neſramen;
infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin,
neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl: 23,26;
inverecundus, -a, -um, neſramen, neſramoṡhliu;
mimi, neſramni raimi;
obscoenus, -a, -um, naſnaṡhen, kurbliu,
neſramen;
subimpudens, enu malu
neſramin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
neštrafan prid., F
3,
ferre impunè, neſhtraffan biti;
impunitus, -a, -um, neſhtraffan, pres ṡhtraffanîa;
incastigatus, -a, -um, neſhtraffan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
neuštiman prid., diſsonare, v'glyh ne rovnati,
neuſhtimanu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nevarnost ž, F
17,
adagia sunt: kateri
nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine;
capitale periculum, nevarnoſt tegà ẛhivota, inu ẛhivenîa;
committere in discrimen, v'nevarnoſt dati;
creare periculum alicui, eniga v'eno
nevarnoſt perpraviti;
discrimen, -nis, reṡlozhik,
nevarnoſt;
ereptus â periculo, odtet od
nevarnoſti;
exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti;
intutus, -a, -um, neṡhihar,
v'nevarnoſti;
labor, nevarnoſt, jamranîe, ṡhkoda, reva, inu nadluga, vbuṡhtvu;
lethaliter, do ſmerti,
v'nevarnoſti te ſmerti;
naufragare, et ri, nevarnoſt v'ladji na vodi tarpéti;
obÿcere se periculo, ſe
v'nevarnoſt podati;
periclitari, v'nevarnoſti biti;
periclitatus, -a, -um, kateri je vagal, inu je bil v'eni
nevarnoſti;
periculosè, nevarnu,
s'nevarnoſtjo;
periculum, -li, nevarnoſt;
sospitalis, -le, ṡaveitnik, kateri pred ṡhkodo, inu
nevarnoſtjo varuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nevečerjati nedov. in dov., incoenare, nevezherjati, pres vezherje biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nevoščljiv prid., F
4,
lividus, -a, -um, progaſt, zhernavkaſt, plav od vdarjenîa, ṡavidliu, naidik,
nevoſhliu, ṡvinzhene farbe;
invidus, -a, -um, naidik,
nevoſhliu;
subinvidere, en deil
nevoſhliu biti;
zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz, aifrar,
nevoſhliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nezložen prid., F
8,
discordare, neṡloṡhen biti, neglihati;
discors, neṡkladen,
neṡloṡhen, nemyren;
diſsentaneus, -a, -um, neṡloṡhin, ẛuparn;
diſsidens, neṡloṡhen;
immodulatus, -a, -um, neṡloṡhen, kar nei po pravi viṡhi, ne prave, ne prietne ſhtime;
incompositus, -a, -um, neṡloṡhen, nemyren;
inconcinnus, -a, -um, nefleten, neſnashen, oſtuden,
neṡloṡhen;
pactor, -oris, en vtolaṡhnik
neṡloṡhnih ludy, kateri tá folk hrupezhi vtolaṡhi inu ṡmyry
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nucati nedov., F
65,
abúti, neſpodobnu, ali ẛanikernu vshivati, ali
nuzati, ẛanuzati;
ah, v'ẛdihovanîu
ſe nuza, inu v'ſerdu;
coronopus, -dis, enu ṡeliṡzhe kakòr trava
ſe k'ſalati
nuza: ṡlatize;
hippapera, -ae, popotna torbiza, katera
ſe na koynu
nuza;
libitina, -ae, pogrebṡzhina, dauki, ali kar
ſe nuza per pogrebṡzhini;
nihil prodest, nei h'pridu, nyzh ne
nuza;
operam praebere alicui, enimu pomagati,
nuzati;
prodeſse, nuzati, h'pridu biti;
quid prodest, kai
nuza, hzhemu, kai pomaga;
scriptorius, -a, -um, kar h'piſſanîu
ſe nuza;
textorius, -a, -um, kar tkalzu
nuza;
torculus, -a, -um, kar
ſe per prèſhi
nuza;
usualis, -le, kar
ſe more
nuzati, ali je k'naſhimu nuzu;
utroque baculo utor, jeſt obedvei palizi
nuzam;
vineaticus, -a, -um, kar k'vinogradi
nuza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nucen prid., F
17,
expedit, tú je dobru inu
nuznu, je ſluṡhezhe, je h'pridu;
frugalis, -le, ṡmaſſen,
nuzen;
interest, je en reṡlozhik, je pridnu, je
nuznu, mari;
juvat eſse justum, nuznu je pravizhnimu biti;
lucrosus, -a, -um, ſylnu
nuzen, dobliveozhi, kar doſti nuza perneſſe;
melilotus, -ti, méſſizhnik,
nuznu ṡeliṡzhe;
mentastrum, -tri, divja mèta, ali dovji polai,
nuznu ṡeliṡzhe;
meo non interes, meni nei mari ṡa tú;
millefolia, -ae, vel millefolium, -lÿ, roman,
nuznu ṡeliṡzhe ṡa rane;
operae pretium, muje vrednu, pridnu,
nuznu, potrébnu;
opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo;
opimus, -a, -um, tolſt, bogat, rodoviten,
nuzen;
pascuus, -a, -um, kar je
nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi;
perutilis, -le, ſylnu dobru
nuzin;
proficuus, -a, -um, tèzhen,
nuzin, kar tèkne;
utilis, -le, nuzin, pridin;
viminalis, -le, kar je
nuznu k'veṡanîu;
vulnerarius, -a, -um, nuznu ṡa rane
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
obilnovati nedov., F
2,
affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi;
redundare, zhes jiti,
obilnovati, obilnu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
oblačen prid., F
9,
adnubilare, oblazhnu perhajati, ali biti;
inserenus, -a, -um, nejaſſen, nejaſni,
oblazhnu;
nubilare, ſe oblazhiti,
oblazhnu perhajati;
nubilosus, -a, -um, oblazhen;
nubilum, oblazhnu;
obnubilatum, oblazhnu;
obnubilatus, -a, -um, oblazhen, temmán;
praenubilus, -a, -um, ſylnu
oblazhin, inu od oblaku temmán;
subnubilus, -a, -um, enu malu
oblazhin, ali s'oblaki ṡkriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
oblast1 ž, F
44,
authoritas, obláſt, muzh inu
obláſt;
dictatura, -ae, tá
obláſt, ali ſluṡhba tega viſhiga oblaſtnika v'Rimi;
dignitas, obláſt, zháſt, vrednoſt;
imperator, ceſsar: ali kateri ima
obláſt ṡavkaṡati;
imperium, povela: tudi Ceſſarṡku vladanîe:
obláſt;
investire, ogvantati, eniga v'eno
obláſt poſtaviti, vlaſtiti;
investitus, -a, -um, lipú oblizhen: v'eni
oblaſti poterden;
numen, -nis, Boṡhya múzh, Boṡhya
obláſt, inu vola;
poſsidere, poſeſti, v'ſvoji
oblaſti iméti;
potestas, obláſt;
scema, oblaſt, zhaſt. Sap:6;
subeſse, pod kakovo
oblaſtjó biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
obleden prid., F
4,
insolens, hudoben, zhuden, nepokojn, nenavajen, nekasen,
oblèden;
insolescere, obledin biti;
petulans, obliedin, nerodin, nedleṡhin, obſediu, nerodliu;
superbus, -a, -um, offerten, prevṡètin, napuhnîen,
oblèdin, ohol
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
od deljen del., ercisceri, od dilen, inu odlozhen biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
odločen del., F
21,
abitus, -a, -um, odlozhen;
demensi, -si, en
odlozheni deil ẛa hrano na en méſſiz, tudi
odlozhena vſakdanîa hrana;
deputatus, odlozhen, prózh odſékan;
ercisceri, od dilen inu
odlozhen biti;
exulans, od deṡhele
odlozhen;
seceſsus, -us, enu
odlozhenu meiſtú;
separatus, -a, -um, odlozhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
odprt del., F
15,
adapertus, na pul
odpert;
bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih
odpert;
chasma, odpertu Nebu;
fenestratus, -a, -um, s'odpertimi okni,
odpert, gori dian;
patefactus, -a, -um, roṡodiven,
odpert;
patens, odpert;
patere, odpartu biti;
patulus, -a, -um, vſeṡkuṡi
odpert, kar ſe ne ṡapira;
praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá
odperta luknîa, ali ṡgurna pezhy luknîa;
reclusus, -a, -um, odpert, odklenîen;
semiapertus, -a, -um, na polovizo
odpert;
velificare, velificari, v'vetri
s'odpertim jadrom ſe voṡiti;
velificatio, s'odpertim jadrom v'vetru pelanîe;
via apperta, odpert, ali preſtran poot
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
omahljiv prid., F
2,
langvescere, ſláb, mlahou,
omahliu, v'viel perhajati, ali biti;
sublestus, -a, -um, ſláb, nehiter, mlahau,
omahliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
opominjen del., F
4,
admonitus, -a, -um, opominîen, katerimu je poveidanu;
commonefieri, ẛveiditi,
opominîen biti;
exhortatus, -a, -um, opominîen;
monitus, -a, -um, opominîen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
oskrunjen del., F
6,
coinquinatus, oṡkrunîen, omadeṡhin;
inquinatus, -a, -um, vmaṡan, vblaten, omadeṡhin,
oṡkrunên;
pannus menstruae, ṡhenṡki
oṡkrunên gvant;
pollutus, -a, -um, oṡkrunîen, omadeṡhin;
profanus, -a, -um, vel prophanus, poſvitni, neṡhegnan,
oṡkrunên, gmain, neſvèt, neduhovin, nevuzhen;
siderari, ... ṡkuṡi notar vlytje tega ṡveiṡdiṡzha, ali bliṡk, ali gruma
oṡkrunîenu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pest ž, F
8,
incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi,
s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati;
manipulus, -li, ena polna
pèſt, ṡlaſti kadar ſe ṡhanîe ṡhitu, en ſnop, ali ſnopizh ṡhetve;
mannalis, -le, ena polna
pèſt, kar ſe more s'rokó, ali
s'peſtjó popaſti;
merges, -tis, ena
pèſt klaſjà, ſnop, ali kopizh;
pugnus, -ni, ena
pèſt;
pyrum volemum, ena kakòr
pèſt debela hruṡhka;
venire in manus, v'pèſt priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pijan prid., F
13,
appotus, -a, -um, pyan, kir doſti je pÿl, napojen, dobru je pyl;
crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly;
debacchare, vel ri, pyan divjati, norreti, vſe ẛapyti;
debriatus, -a, -um, mozhnu
pyan;
ebrius, -a, -um, pyan, zéplen, terzhen;
ebrius, -a, -um, pyan;
epotus, -a, -um, pyan, mozhnu
pyan;
madere vino, vinen, ali
pyan biti;
potus, -a, -um, pyan, trunzhen;
sellariola pupina, ena oṡhtaria, kir ty
pyani bratje poſſédajo, inu pyanzhujejo;
temulentus, -a, -um, vinen,
pyan, ṡmamlen;
vinolentus, -a, -um, vinen,
pyan, od vina ṡmamlen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
plavanje s, F
4,
adnare, h'plavanîu perpravlen biti, ali perplavati, keikai perplavati;
natale, en proſtor, ali meiſtu ṡa
plavanĵe;
natatus, -us, plavanîe;
urinatio, pod vodó
plavanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pleh1 m, F
8,
bractea, en
pleh, ali ſhina tanka s'kufra ali meſſinga;
bractearius, bracteator, tá kateri
plehe ková;
confibula, -ae, en zhavel, ali ṡhebel, s'katerim ſe
pleh, ali panti perbijajo;
lamina, -ae, kufraſt, ali s'druṡiga metala
pleh;
lamino. pleh biti;
lora, kufraſti
plexi[!]. 2.Reg:7;
palacra, -ae, ena gruzha ṡlatá, en
pleh ṡlatá;
petalum, is rude
pleh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
plesniv prid., F
11,
emucidus, pléſniu;
marcidus, -a, -um, gnyl,
pléſniu, ṡkaṡhen;
mucere, pleiſnivu biti;
mucescere, pleiſniviti,
pleiſnivu perhajati;
mucidus, -a, -um, pleiſniu;
panis mucidus, pleſniu krúh;
praerancidus, -a, -um, prevezh ṡhoutou, ali
pleiſniu, ſylnu
pleiſniu;
rancidulus, -a, -um, enu malu
pleiſniu, ali ṡhaltou;
rancidus, -a, -um, pleiſniu, gnyl, ſmerdliu, ṡhavtou, ṡhaltou;
subrancidus, -a, -um, ṡhaltaſt, enu malu
pleiſniu;
prim. plesnov
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pobijen del., F
8,
cladem accipere, pobyen biti;
fusus, -a, -um, ṡlyt, ṡlyven, reṡgernîen, ṡapoden,
pobyen;
internecinus, -a, -um, bellum internecinum, voiṡka do konza
pobyena;
laesus, -a, -um, reṡhalen,
pobyen, nakaṡhen, ali nekaṡen;
petitus, -a, -um, proſhen, pegerovan,
pobyen;
sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi
pobyen;
strages, -gis, en sylnu velik kúp
pobyenih ludy;
vulneratus, -a, -um, ranîen,
pobyen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
podslonjen del., subniti, podpréti, podſloniti, podpert, ali
podſlonîen biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pomenek m, F
5,
aegloga, paſtirski
pomeinik;
colloquium, pomeinik, ṡguvor, ṡgovor;
colloquÿs adeſse, per
pomeinikih biti;
conversatio, reṡgovorjanîe,
poménik, ṡguvor, lebna rovnanîe;
praestega, -ae, ena maihina ſtréṡhiza pred eno hiſho, ali ṡhtazuno, kamer ſe ludè s'hajajo
h'pomeinkom, inu k'poguvori
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
poskočiti1 dov., F
5,
exultare, od veſſeljá
poṡkozhiti, dobre vole biti;
gestire, poſkozhiti, od veſſeljá ṡkakati;
persultare, od velikiga veſſelja ṡkakati,
poṡkozhiti;
saltum dare, poṡkozhiti, en ṡkók ſturiti;
subsultare, poṡkozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
poslan del., F
8,
emitti â Deo, od Boga biti
poſlán;
excitus, -a, -um, vunkai ṡklizan, ali
poſlán;
exul, pregnán, v'reve
poſlán;
legatus, -ti, ſel, en
poſlani Goſpúd od viſhih, oblaſtnyk, poſlán;
miſsus, -a, -um, poſlán;
praemiſsus, -a, -um, naprei
poſlán;
relegatus, -a, -um, v'nadluge
poſlán, pregnán, prózh ṡaſhaffan;
subitarius miles, voiṡzhaki na naglim h'pumozhi
poſlani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
posvečen del., F
2,
sacer, poſvizhen;
sanctificari, poſvizhen biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
povišan del., F
3,
elatus, -a, -um, poviſhan, napuhnîen, offerten, prevṡèten;
fastigiatus, -a, -um, poviſhan;
praeminere, poviſhan biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pravda ž, F
72,
causa, -ae, urṡhoh,
pravda, ſléherna reizh, katera pred
pravdo pride, dolgovanîe;
consistorium, en duhovni ſvit, ali
pravda: meiſtu kir ſe
pravde darṡhè. Este:5;
dirimere litem, pravdo opraviti;
lis, litis, litigium, pravda, kreig;
litem perdere, pravdo ṡgubiti;
litem vincere, pravdo dobiti;
proceſsus, -sus, pravda, napreihod, naprei hojenîe;
vadari, k'pravdi porok biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pred predl., F
92,
ad iudicium dicere, pred rihto govoriti;
antecuculo, pred dnèm;
antemurale, ena
pred poſhtaino, ali
pred méſtnim ẛydom poſtavlena bramba;
ante oculos, pred ozhmy;
diutius, daile,
pred dolgim zhaſſom;
laborem fugere, nerad délati,
pred dellam béṡhati;
nudius sextus, pred ſheſtémi dnèvi;
praeflorere, pred drugimi zveſti;
praestò, per rokah,
pred rokami biti;
pro, ṡá, pó, pre,
pred: Pro deo, ṡá Bogá;
propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
predan del., F
3,
vaeneunt, ſo
predani, Mat:10.v.29;
venire, vel venum ire, predán biti;
venundatus, -a, -um, predán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pregrešen prid., F
15,
consceleratus, -a, -um, polhen pregréhe,
pregréſhin;
criminalis causa, pregréſhna toṡhba;
criminosus, -a, -um, tadlaſt,
pregréſhin;
diluvium, gréſhna ali
pregréſhna povudnîa;
facinus, -oris, tudi enu
pregreſhnu djanîe, ena ſramotna pregréha;
flagitiosus, -a, -um, pregréſhen, polhen pregréhe;
impiatus, -a, -um, pregréſhen, poln ſramote, inu fershmaiti;
impius, Boganeroden,
pregréſhen, pregréſhnik;
inferre crimen alicui, enimu kai pregréſhniga naloṡhiti;
lasciviare, vel lascivire, hotliu, inu
pregréſhin biti;
maleficium, -cÿ, zupernia, ſylnu
pregréſhnu déllu;
periniquus, -a, -um, ṡlu nepravizhin, inu
pregréſhin;
scelestum facinus, enu gardu
pregréſhnu djanîe;
thorus incestuosus, neṡakonṡka lega,
pregréſhna poſtila;
vitiosus, -a, -um, pregréſhin, ṡkaṡhen, hudobin, fólṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prenesen del., F
2,
supervehi montem, zheṡ hrib
preneſſen biti;
translatus, -a, -um, preneſſen, preſſelen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
preroditi se dov., renasci, ſe ṡupèt v'nuvizh roditi,
ſe preroditi, s'nou rojen biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prevaliti se dov., redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti, nasai
ſe prevaliti, od polnoſti zhes jiti, napolniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prevzeti se dov., F
4,
aufferre, prevseti,
v:g: ſe zhaſt
prevẛame;
cristas erigere, ſe prevṡeti, offertovati;
praesumere, ſe prevṡeti, podſtopiti, poprei vṡèti;
superbibere, offertovati, offerten biti,
ſe prevṡèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pri predl., F
253,
aedepol, ẛa gviſhnu,
per moji veri;
alatrum, ſukalnik
per tkalzih;
annosus, ſtar,
per leitih;
collectus, dobru
per ſebi;
compos rationis, per pameti, pametin;
convivere, per enim ẛhiveti;
elucubrare, kei kai
per luzhi délati;
fibra, -ae, breig ali krai
per vodi, ali
per kraju tekozhe vodè;
forticulus, -a, -um, per maihini mozhi;
habitus, -a, -um, tólſt, dobru
per ṡhivotu;
patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi
per ṡklédah, inu
per ogniṡzhi tazhy;
praestò, per rokah, pred rokami biti;
stare promiſsis, oblubo derṡhati,
per oblubi oſtati;
subitò, naglu, kmalu,
per ti prizhi, na naglim, hitru;
temon, -onis, ſura, ali voye
per kulih, rudu
per barkah;
trama, -ae, votik
per tkanîu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pri predl., eryngium wodizhuje
per poti. Scopoli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prijatelj m, F
13,
amicare, priatela ſturiti;
amicus, priatel;
amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima;
antiquus amicus, en ſtar
priatel;
coamicus, en ṡtovariſhen
priatel, en raven
priatel;
familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober
priatel, domazhi;
fingere amicitias, ſe
priatel délati;
gerere amicitiam, priatel biti;
intimus, -a, -um, intimus amicus, tá nar lubeṡniviſhi
priatel;
neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih potribujemo;
soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en
priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boleṡni, od veſſelja, de je oṡdravil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prijeten prid., F
11,
accéptus, -a, -um, prietin, vſiezh;
collibere, dopaſti, lubeṡniu, ali
prieten biti;
expectatus, -a, -um, zhakan, pozhakan, inu
prieten;
gratus, prietin;
gratus, -a, -um, prieten, hvaléṡhen, vſézh, lubeṡniu;
opportunus, -a, -um, perloṡhen, v'pravim zhaſſu,
pryeten;
percomis, -me, cilú lubeṡniu, perjaṡniu, inu
pryeten;
pergratus, -a, -um, ſylnu
prieten, cilú vſèzh inu hvaleṡhin;
plausibilis, lubeṡniu, luṡhten, veſſel, ſlehernimu
prietin;
receptibilis, prjeten;
thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu
prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pripeljan del., F
9,
advectitius, -a, -um, perpelán, ali ẛa perpelanîe;
advectus, -a, -um, perpelán;
deductus, doli
perpelán;
invectitius, -a, -um, od drugod, s'ene druge deṡhele
perpelan;
invectus, -a, -um, notar
perpelan;
invehi, notar
perpelan biti;
productus, -a, -um, pognán, podalſhan, vun
perpelán;
reductus, -a, -um, naṡai
perpelan, vel perpelán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prisiljen del., F
3,
appulsus, pergnán,
perſylen;
cogi, permorati,
perſylen biti;
subactus, -a, -um, perſylen, podverṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
privoliti dov., F
11,
amplector, -cti, objeti, gori vṡèti,
pervoliti;
annuo, -ere, pervoliti, pomigati, perterditi;
approbare, pervoliti, perterditi, pohvaliti;
aſsentire, pervoliti;
astipulari, pervoliti, enake mainunge biti;
consciscere, kai veideozhiga ſturiti,
pervoliti;
consentire, pervoliti;
edititius judex, en rihtar iṡvolen od ene partie, inu nei potréba de
bi ta druga h'timu
pervolila;
innuere, magniti, s'glavó
pervoliti, pomagniti;
pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi,
pervoliti;
parasitare, vel parasitari, vſe pertarditi, vſih rizhéh ſe prou dati, inu
pervoliti, ali ſhmaruzati;
prim. neprivoliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
prsi ž mn., F
15,
asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt
v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati;
dyspnaea, teſnoba
v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha;
empyema, tur na
perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe;
ensiformeos, ena ṡyliza
[!] na
perſih;
expapilare, nédarje reṡpéti,
perſi odgarniti;
ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi, naduſhliu, ali teſnih
parſi biti;
leloh, seu calegma, ena taka arznia ṡa
parſi;
mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi;
pectus, -oris, parſi;
plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po
perſih tlézhi;
praecordia, -orum, slizhiza na
perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do
perſih doſeṡhe;
rationale, -le, naperſnik, na
perſih ṡhzyt;
uber, -ris, vime,
perſi, ſeṡzi;
vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na
perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pustiti dov., F
47,
desine â peccatis, puſti od gréhou;
edicere, puſtiti veiditi, eno ẛavkaṡanoſt vun poſlati;
edo, -is, edere, puſtiti vun poiti, na dán dati;
esto, bodi ſi takú, jeſt
puſtym taku biti, bodi;
linquere, ṡapuſtiti,
puſtiti;
praegredi alios, te druge preyti, od ṡad
puſtiti;
praetermittere, mimú
puſtiti, od tega
puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom
puſtiti, inu nyz
[!] ne rezhi;
resolutare, ṡupèt dobru ṡdati,
puſtiti poṡdraviti;
sino, sinere, puſtiti, dopuſtiti;
usuram lucis dare, eniga
puſtiti ṡhiveti;
prim. puščen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ratati dov., F
52,
aegrescere, oboléti, ſláb
ratati, bolán perhajati;
collocupletare, obogatiti, bogat
ratati, bogatiga ſturiti;
evadere, vtezhi, vbéṡhati, v'vyti,
ratati, poſtati;
evirescere, oṡeleniti, ṡelenu
ratati;
fieri, ratati, biti;
gelabilis, -le, kar lahku lèd
rata, ali ṡmerṡne;
incanescere, ſiu perhajati, ſiu, ali beil
ratati;
spiſsescere, goſtú
ratati, goſtú perhajati;
tepescere, mlazhnu
ratati;
valescere, mozhán, inu premoṡhin poſtati, ali
ratati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ratati dov., inſ
oleſ
cere preobledn
ratati Hyp.373
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
rešeto s, F
9,
capisterium, enu ſitu, ali
reſhetu;
cymbaliscare, na takeſhnu
reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati;
coscinomantia, prerokovanîe gledajózh ṡkuṡi
reſhetu;
cribrare, ſjati ṡkuṡi
reſhetu, reſhetati, ozhiniti;
cribrum, reſhetu, ſitu;
cymbalum, enu
reſhetu s'ṡgonzhizhi, h'peitju;
excursoria cribra, reṡheta ṡa oplati, ali ozhiſtiti;
loliarium cribrum, reſheta sa lulko;
supercernere, kei kai
s'reſhetom preſjati, ali ozhiniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
roka ž, F
104,
ambidenter, livizhar, kateri s'obéma
rokama glyh déla;
ansatus, -a, -um, kateri obadvei
roki v'ſtrán poſtavi;
armilla, -ae, ſnaga ma
rokah;
autographum, laſtne
rokè piſmu;
capeſsere, capescere, priemati,
k'rokam vṡèti;
depositor, kateri
s'rók dá;
expansio manibus, s'reſpètimi
rokami;
manus, -us, roka;
metacarpium, tá hribiz na
roki;
praestò, per
rokah, pred
rokami biti;
stipulata manu, kir eden enimu
v'roke ſeṡhe, inu oblubi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sem gl. biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
si gl. biti se
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sim gl. biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
siv prid., F
16,
anilitas, beila, ali
ſiva ſtaroſt;
caneo, canescere, ſiviti,
ſiu, beil, ſtar perhajati;
canus, canens, ſiu, bélolaſſi;
equus scutulatus, en koîn jabulzhne
ſive farbe, ṡhpéglaſti koyn;
et dignitas senum, canities. Prov:20.v:29. inu vrédnuſt teh ſtarih ſo
ſivi laſſe;
glaucinus, -a, -um, ſivih ozhy;
glaucoma, et glaocopos, -is, ena ṡhena, katera ima
ſive ozhy;
glaucus, -a, -um, vodene farbe,
ſiv, mazhkinih ozhy;
incanere, beil, ali
ſiv biti. 1.Reg:12;
incanescere, ſiu perhajati;
incanescere, ſiu perhajati,
ſiu, ali beil ratati;
incanus, -a, -um, beil ali
ſiu od ſtaroſti;
leuchophaeus, -a, -um, vel leucophaeus, ſive farbe;
leucophaeatus, leuchophaeus, -a, -um, v'ſivu obleizhen, ali
v'ſiu gvant oblizhen;
oniscus, -ci, praſizhiza
ſiva;
praecanus, -a, -um, cilú
ſiu, ali ſtar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
skažen del., F
11,
corruptus muneribus, precibus, omamlen,
ṡkaṡhen, podboden, napelán h'krivizi, podmiten;
decolorus, -a, -um, pres farbe,
ṡkaṡhene farbe;
depravatus, -a, -um, ṡkaṡhen, ṡfalſhan, pofalſhan;
destructus, -a, -um, reſtergan,
ṡkaṡhen, ſpazhen;
indisciplinatus, neroden,
ṡkaṡhen;
marcidus, -a, -um, gnyl, pléſniu,
ṡkaṡhen;
pravus, -a, -um, malikou,
ṡkaṡhen, kriu, hudobin,
[str. 168b ];
pravus, -a, -um, ṡkaṡhen, ſpazhen, húd, ṡavýt, gerd
[str. 172b ];
putrere, gnylu inu
ṡkaṡhenu biti;
vappa, -ae, podzhèpina, ṡavréliza,
ṡkaṡhenu vinu;
vitiosus, -a, -um, pregreſhin,
ṡkaṡhen, hudobin, fólṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
skriven (skrivan) prid., F
63,
abditum, -ti, enu
ṡkrivnu meiſtu;
absconditus, -a, -um, ṡkriven;
apochryphus, ſylnu
ṡkriván;
celatus, ẛkriven;
consiliarius intimus, ṡkrivni ſveitnik, ſveitovez;
latens, ṡkriven, ṡkriván;
latitare, ṡkriven oſtati,
ṡkriven biti;
mysticus, -a, -um, ṡkrivni;
occultatus, -a, -um, ṡkriven, potajen;
occultus, -a, -um, ṡkrit,
ṡkriván, ṡkrivni;
secretarius, -rÿ, kateri ima
ṡkrivne rizhy v'rokah;
secretum, -ti, ṡkrivnoſt, enu
ṡkrivnu meiſtu;
secretus, -a, -um, ṡkriván, odlozhen;
tacitum furtum, ṡkrivna tatvina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
skušati se nedov., F
11,
batuere, biti,
ſe bojovati,
ṡkuſhati;
certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati, bojovati,
ṡkuſhati, prepirati;
colluctari, s'enim ſe metati, tezhi,
ſe ẛa junaſhtvu
ṡkuſhati;
concertare, vadlati,
ſe s'enim
ṡkuſhati, ſhtritati;
decertare, ſe ſhtritati,
ṡkuſhati, boyovati;
deluctari, s'enim
ſe metati, ſhtritati, ẛa junaſhtvu
ṡkuſhati;
digladiari, ſe fehtati, s'mezhom
ſe ṡkuſhati;
exercere, ſe vaditi, rovnati, iṡkuſhati,
ṡkuſhati ſe;
morbi crisis, ſodba zheṡ boléṡan, kadar
ſe natura s'boleṡanjo
ṡkuſha;
palaestricus, -ci, tá kateri
ſe s'enim mèzhe, ali
ṡkuſha ṡa junaṡhtvu;
reunctores, ty junaki, kadar ſo
ſe ṡa junaṡhtvu
ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
slasen (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., volupè est mihi, sladnu
slaſnu je Hyp.268; glej opombo pri geslu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
slivast prid., livere, livescere, plav biti, ali
ſlivaſt perhajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sovražen prid., F
9,
inimicus, -a, -um, ſovraṡhnik,
ſovraṡhen;
invisus, -a, -um, ſovraṡhen;
laborare ex invidia, ſovraṡhen biti;
odibilis, -le, ſovraṡhen;
perodiosus, -a, -um, cilú merkák inu oſtuden, ali
ſovraṡhen;
perosus, -a, -um, raminu ṡlú
ſovraṡhin, kateri eniga raminu ṡlu ſovraṡhi;
subinvisus, -a, -um, enu malu
ſovraṡhen;
submorosus, -a, -um, neprietin, inu en deil
ſovraṡhin, enu malu neludin;
subodiosus, -a, -um, enu malu
ſovraṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
srdit prid., F
9,
biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu
ſerdite ẛhare;
furibundus, polhen ſerda,
ſerdit, jeṡan;
infensus, -a, -um, na eniga cilú
ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen;
iracundus, -a, -um, kateri je hitru
ſardit, kreigarṡki;
iratus, -a, -um, ſardit;
percitus, -a, -um, vdarjen, ṡlu reṡjeṡin, inu
ſerdit;
rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu
ſerdit, inu jeṡin;
stomachosus, -a, -um, ſerdit, nepoterpeṡhliu, gnuſſán;
subirasci, ſe vzhaſſi enu malu ſarditi, ali
ſardit biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
stiskan del., F
2,
premi angustÿs, s'nadlugami tlazhen,
ſtiṡkan biti;
substrictus, -a, -um, na teſnu ſtiſnên, ali
ſtiſkan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
stokati nedov., angustiari, enimu britku biti,
ſtokati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
stradati nedov., laborare fame, lazhen, lakoten biti,
ſtradati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
strašan1 prid., F
26,
cyclops, en
ſtraſhni Riṡ;
formidolosus, -a, -um, ſtraſhán, ṡlu
ſtraſhán;
horrendus, -a, -um, ſylnu groṡovit, ali
ſtraſhán;
horrescens, ſtraſhán;
horridus, -a, -um, strashán;
immanis, -ne, groṡoviten, velik, ſylnu velik,
ſtraſhán;
monstrosus, -a, -um, zhudne,
ſtraſhne ṡhtalti;
monstrum, zhudu ſtraſhlivu,
ſtraſhnu zhudu, ſpaka;
pavidus, -a, -um, ſtraſhán, plaſhán, preſtraſhen;
performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán, ṡalu
ſtraſhán;
permetuere, ſe preſtraſhiti,
ſtraſhán biti;
proterrere, eniga preſtraſhiti, inu
ſtraſhniga ſturiti;
timens, bojezhi,
ſtraſhán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
stresti se dov., F
4,
commoveri, premakniti, premaknen biti,
ſe ſtreſti;
contremere, contremiscere, ſe ſtreſti, ſtrepetati;
intremere, intremiscere, trepetati,
ſe ſtreſti;
tremiscere, ſtreſti ſe, trepetati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
štalten prid., F
4,
decorari, ſhtalten biti;
decoratus, lipú ziran, ſnaṡhen,
ſhtalten;
decorus, lubeṡniu, leip, zartan, lubankaſt,
ſhtaltin, ſnaṡhin;
formosus, -a, -um, preleip,
ṡhtaltin, cilú lubeṡniu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
štiman del., F
9,
abiéctus, -a, -um, ṡavershen, frahtan, nyzh
ẛhtimán;
antelatus, naprei neſſen, zhes eniga druṡiga poſtavlen, vezh
ſhtimán;
computatus, ſhtiven, perſhtiven, okleiṡzhen,
ẛhtimán;
conspicuus, -a, -um, imenitin,
ſhtimán, od ſlednîga zheṡzhen;
curialis, na dvoru
ſhtiman, dvorni;
habitus, -a, -um, biti
ṡhtimán, preshtiman, dershán;
praelustris, -tre, ſylnu imenitin, cilú imenitin, veliku
ṡhtimán;
praesignis, -gne, veliku imenitin, ſlovezh, veliku
ṡhtimán;
spectabilis, -le, veliku
ṡhtimán, pogledan, poglavitin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tako prisl., F
100,
aſsolet, takú je navada;
decet sic fieri, ſe ſpodobi
takú ſturiti;
Deus ita decrevit, Búg je
takú odlozhil;
esto, bodi ſi
takú, jeſt puſtym
taku biti, bodi;
intantum, tolikain,
taku delezh;
probabiliter, ṡkorai de je timu
takú;
sic, ja,
takú, takú je;
sit ita, nai bó
takú;
tam ille, quàm ego, taku dobru on, kakòr jeſt;
utique, já,
takú, kakupak, ṡagviſhnu;
verene, je li timu
takú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
teman prid., F
22,
adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati, ẛazherkati,
temnú ſturiti;
caligare, temnu biti;
color surdus, temna farba;
dare caliginem, temnu ſturiti;
fuscus, -a, -um, pramaſt, ali
temne farbe;
inobscurare temmó, ali
temnu ſturiti;
nox illunis, nuzh pres lune,
temna;
nubilus, -a, -um, temmán od oblakou;
obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti;
obnubilatus, -a, -um, oblazhen,
temmán;
obnubilus, -a, -um, temmán;
obscurans, ṡkrivajozhi,
temnu délajozhi;
obscurari, obscurum fieri, temnú perhajati;
obscuratus est sol, ſonze je
temnu ratalu;
obscurus, -a, -um, ṡatemnen,
temmán, pres ſvitlobe;
opacare, ſonzhnu, ali
temnu délati, ali ſturiti;
opacus, -a, -um, od goſtiga drevja
temmán;
perobscurus, -a, -um, temán;
praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku
temmán;
subobscurus, -a, -um, enu malu
temmán, neṡaſtopin;
tenebrosus, -a, -um, temmán;
unio exaluminatus, en leip ſvitál perlin, kateri je zhiſt, inu nei
temmán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tepen del., F
4,
flagellatus, gaiṡhlan,
tepen;
mastigiae, kateri ſo ozhitnu bily s'ſhibami
tepeni;
vapulare, byen, ali
tepen biti;
verberones, kateri so bily ozhitnu
tepeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
topal prid., F
4,
calens, topál, gorák;
calere, toplu biti;
calescere, gorku,
toplu perhajati, ſe greiti;
recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt
toplu, ali gorku perhajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
udarjen1 del., F
12,
clinicus, od Boṡhyga ṡhlaka
vdarjen, kateri na poſtili leṡhy;
feriendus, -a, -um, kateri ima biti
vdarjen;
fulmine ictus, od gruma
vdarjen;
ictus, -a, -um, ẛadiven,
vdarjen;
paralyticus, -a, -um, od Boṡhyga ṡhlaka
vdarjen;
percuſsus, -a, -um, vdarjen, byen;
pulsus, -a, -um, vel pulsatus, -a, -um, gonen, pahán,
vdarjen;
repercuſsus, -a, -um, ṡupèt
vdarjen, naṡai
vdarjen;
signaculum, -li, en gori
vdarjen pezhat;
syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka
vdarjeni;
verberatus, -a, -um, vdarjen, otepen, byen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
v'znak (vznak) prisl., F
11, I.
resupinare, vṡnák lèzhi, ali leṡhati, ṡupèt
vṡnák lèzhi;
retrò, odṡád, odṡadai,
vṡnák;
retrosus, vel retrosum, ritenṡki, naṡai,
vṡnák;
supinare, supinari, v'ṡnák biti,
v'ṡnák leṡhati;
supinè, v'ṡnák;
supinus, -a, -um, v'ṡnák;
supinus jacet, v'ṡnák leṡhy; II.
reclivis, -ve, leṡhezhi,
v'ṡnák leshezhi;
resupinus, -a, -um, vṡnák leṡhezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vahtati nedov., F
13,
advigilare, fliſſig
vahtati, zhuti, ſtrashiti, okuli gledati;
custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti,
vahtati, vardévati;
ergastularius, kateri per jezhah
vahta;
excubare, na vahti biti,
vahtati;
excubare animo, s'pametnu
vahtati;
intervigilare, v'meis
vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati;
invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati;
pervigilare, ṡveſtu
vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti;
pervigilis, -le, kar dobru
vahta, dobru ṡtraṡhan;
procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu
vahtati;
procubitor, -oris, vahtar, kateri pred kampiṡzham
vahta;
vigilare, vahtati, zhuti;
vigilias agere, ponozhi zhuti, inu
vahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
videti nedov., F
35,
acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de
ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir
ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa;
appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti
viditi;
caecultare, hudú
viditi, en ṡhleht pogled iméti;
caeculus, kateri malu
vidi;
cernere, viditi, gledati;
difficile nobis videtur, nam
ſe teṡhku
vidi;
extantia, bitje, kar je kai
viditi;
extare, biti, vun gledati, vun
ſe viditi, ſe ṡnaiti;
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera
ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza
vidi;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza,
ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku
ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety,
ſe vidio glavize gole;
ut probaretur, de bi
ſe vidilu, ali ṡkuſſilu;
videbitur, ſe bó vidilu;
videre, viditi;
visibilis, -le, videozhi, kar
ſe more
viditi;
visus est, ſo ga
vidili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vinjen prid., F
3,
madere vino, vinen, ali pyan biti;
temulentus, -a, -um, vinen, pyan, ṡmamlen;
vinolentus, -a, -um, vinen, od vina ṡmamlen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
volja ž, F
60,
arbitrium, obláſt, ſvoja
vola, dobra
vola;
bono animo eſse, biti dobre
vole;
intuitu ipsius, ṡa
volo nîega;
libens, -tis, rad, s'dobro
volo, kateri rad, inu volnú kai ſtury;
neceſsariò, neceſsariè, ṡa potrébe
volo, potrébnu;
ob, ṡa, ṡa
volo;
propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega
volo;
quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy
volo, ṡa tega
volo;
quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ
volo, ṡa tega
volo, h'zhemu;
secundum arbitrium, po
voli;
voluntas, vola, povela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vreme1 s, F
30,
aeris inclementia, hudu
vremè, nesdravu
vremè;
aprilis tempus, s'méſhanu
vremè;
coctura, gorka roſſa, gorku
vremè;
fulgurare, bliṡkati, hudu
vremè biti;
nubilar, ena utta ſturjena ṡa
vremè;
seminatura, vremè ṡa ſjanîe;
tempestas mala, hudu
vremè, huda ura, hud véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
z predl., F
1293, I. z rodilnikom
abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti,
s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati;
aeramentum, -ti, tú orodje
s'brona;
aerinus panis, krúh
s'lulke;
bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere
s'eniga leiniga volla ẛraſtejo;
caeson, ẛrésanu déte
s'materniga telleſa;
callo, -onis, zokla
s'leſſa;
cardamomum, ena ẛerna
s'Indie perneſſena;
chartaceus, s'papyra;
cyprinum oleum, olie
s'zvétja paſſikovine;
depositor, kateri
s'rók dá;
elutriare vinum, vinu
s'meiha pretozhiti;
exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl,
s'deṡhelni;
foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe
s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom
advocare, perklizati, doklizati,
s'eniga govoriti;
appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti;
concriminari, toṡhiti
s'en gréh;
contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti
s'enu blagú kakòr en drugi;
crimen inferre alicui, eniga
s'en gréh obdolṡhiti;
ecquid, kai
s'eno reizh?
fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati;
palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali
s'eno dlán ſhirok;
palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu
s'eniga premagavza;
praedes, -dis, porok
s'eniga druṡiga, ṡlaſti
s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom
auctorare, s'perſego oblubiti;
curatè, s'fliſſom,
s'skerbjo;
mecum, s'mano;
numatus, -a, -um, bogat
s'danarmi;
repellere vim, vi, ſylo
s'ſylo pregnati;
terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati;
uniceps, enoglou,
s'eno glavó;
prim. si
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
z'nov (znov) prisl., F
16, I.
abintegro, ẛnov;
adinventio, napreivsetje, ẛnaidenîe, enu
ſnou naidenu déllu;
deintegro, s'nou;
denuò, s'noviga, ṡupèt, ſhe v'drugu,
s'nou;
iterare, s'nou ṡazheti, ṡupèt ṡazheti, ponovlati, ſhe enkrat ſturiti;
novellare, eno vinṡko terto
s'nou ṡaſajati;
novellus, -li, ṡnuvizhni, kateri je
s'nou ſturjen;
noviter, s'nou;
proselytus, en ptuji, kateri je naſhe poſtave
ṡnou gori vṡèl, en perdruṡhik k'naſhi veri;
puerpera, otrozhinza, katera
s'nou enu déte rody;
renasci, ſe ṡupèt v'nuvizh roditi, ſe preroditi,
s'nou rojen biti;
replicare, s'nou odgovoriti, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti;
retractare, eno glihingo reṡdréti, ne derṡhati, naṡai potegniti:
s'nou glihati;
retractatus, -a, -um, s'nou ṡglihan; II.
iteratio, s'nou ṡazhenanîe;
retractatio, s'nou glihenga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zabuhel prid., F
2,
tumere, otezhi,
ṡabuhlu biti;
tumescere, vel tumefieri, otékati,
ṡabuhlu ratati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zaničovan del., F
3,
contemptus, -a, -um, ferrahtan,
ṡanizhovan, ṡaverṡhen;
evilescere, ferrahtan,
ṡanizhován biti;
vilis, -le, revin,
ṡanizhován, malu vrédin, ṡkrun, ṡhleht, ṡanikern
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zasedeti se dov., desidere, ſe ṡaſediti, inu nemaren biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zastopen1 prid., F
11,
artifex, en kunſtin moiſter, antverhar,
ṡaſtopin, vmétalin;
callere, ẛnati, moder, inu
ẛaſtopen biti;
docibilis, docilis, vuzhliu, na vuzhenîe
ẛaſtopin;
gnarus, -a, -um, veidèzh,
ṡaſtopen;
hic planè nihil sapit, letá cilú nei
ṡaſtopin;
peringeniosus, -a, -um, ſylnu kunṡhtin, cilú dobru
ṡaſtopin, inu pametin;
physicus, -a, -um, en vuzhen, inu
ṡaſtopin v'teh naterlih rizhéh;
politicus, -a, -um, ṡaſtopen v'tem gmain nuzi tega ladanîa, ali goſpodovanîa, pregnán, inu kunṡhten;
pragmaticus, -ci, na pravde dobru
ṡaſtopin, na poſtave, inu na navade;
sagax, -cis, ṡaſtopin, moder, raṡumin, kateri ṡdaici vſe ṡamèrka;
sapiens, moder, kunṡhtin,
ṡaſtopin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zatren del., F
6,
confectus, -a, -um, ẛatren;
devastatus, ṡatren;
disperditus, -a, -um, ẛatren, pogublen;
extermmatus, -a, -um, ṡatren, konzhán;
siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè,
ṡatren biti;
sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen, pokaṡhen, uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zažmagovanje s, F
3,
cavilla, cavillatio, ſhpotliva beſſéda,
ẛaṡhmagovanîe, ẛapluvanîe;
convitium, ṡaṡhmagovanîe, ferṡhmagovanîe, frahtanîe, ozhitanîe;
opprobrio eſse, k'ṡaṡhmagovanîu biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zelen prid., F
43,
aizoon, enu ẛheliszhe, kateru je vſelei
ẛelenu;
evirescere, oṡeleniti,
ṡelenu ratati;
frondosus, -a, -um, ṡelen;
intervirere, ſe v'meis ṡeleniti, ali
ṡelenu biti;
perviridis, -de, cilú
ṡelen, cilú do konza
ṡelen;
ruta, -ae, ruhtiza,
ṡelenu grenku ṡeliṡzhe;
thyrsus, en
ṡelen mai;
viridis, -de, ṡelen, ṡelenu;
viridis umbra, ſénza s'ṡelenîá,
s'ṡeleniga veya
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelen prid., aconitum, -ti, ſelene klobuk. Scopoli; glej opombo pri geslu klobuk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zloban (z'loban) prid., F
13,
atrox, grosovit,
ſlobán, ſylnu hud;
efferus, -a, -um, ẛlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd;
furcosus, -a, -um, ṡlobán, vuṡ nor;
furens, ṡlobán, tagoten, norraglou;
furere, divjati,
s'ṡlobán biti;
furiatus, -a, -um, furiosus, ṡlobán;
gurges, -tis, ena karniza vodè, ali en tumpf,
ṡlobna voda;
impetús irae, nagel ſerd,
ṡlobán ſerd;
rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin;
saevus, -a, -um, groṡovitin,
ṡlobán, ſylnu húd;
ṡlobán [str. 265a ];
vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha,
ṡlobna voda;
zelosus, -a, -um, ṡlobán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
želja ž, F
31,
appetitus ad cibum, ẛhela k'jedi, lazhen biti;
aspiratio, ẛhela;
cupido, ṡhela, hotlivoſt;
desiderium, ẛhela;
emacitas, -tis, kupaṡhelnoſt,
ṡhela h'kupuvanîu,
ṡhela kupovanîa;
innare, uſta, ali ſerzè
s'ṡheló odpréti;
invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti,
v:g: me je lakota, ali
ṡhela obſhla;
optabiliter, po vſi
ṡheli, inu voṡzhenîu;
voluptas, lúsht,
ṡhela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
žolt prid., F
3,
flavere, vel flavescere, gielbati, giel ali
ṡholt biti, giel perhajati;
flavus, -a, -um, ṡholt, giel;
luteus, -a, -um, is blata ſturjen,
ṡhout, bleid, gelbaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.