Tiskanje

bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak]

1.

manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju

1.1.

;

SINONIMI:

bivakiranje

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z bivakom 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: bivak vreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bivakíranje bivakíranja samostalnik srednjega spola [bivakíranje]

1.

prenočevanje, čakanje na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju; SINONIMI: bivak

1.1.

2.

ekspresivno začasna navzočnost, prisotnost koga kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas

ETIMOLOGIJA: ↑bivakirati

bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati]

1.

prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju

1.1.

2.

ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas

ETIMOLOGIJA: ↑bivak