baziléj -a m (ẹ̑) v bizantinski državi vladar, cesar: mogočni bazilej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bazilísa -e ž (ȋ) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: bazilej in bazilisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bizantínec -nca m (ȋ) - 1. slabš., redko klečeplazen, hinavski človek: pretkan bizantinec
- 2. nekdaj bizantinski zlatnik: polna mošnja bizantincev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bizantinístika -e ž (í) veda o bizantinski zgodovini in kulturi: zastopniki bizantinistike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bizantínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Bizantince ali Bizanc: bizantinsko cesarstvo / cerkev v bizantinskem slogu; bizantinska umetnost
♦ rel. bizantinski križ križ z eno daljšo prečnico in dvema krajšima // slabš. klečeplazen, hinavski: zoprn tip bizantinskega človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
bizantologíja -e ž (ȋ) veda o bizantinski zgodovini in kulturi: razvoj bizantologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
cézaropapízem -zma m (ẹ̑-ī) zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
despójna tudi déspojna -e ž (ọ̑; ẹ̑) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
despót -a m (ọ̑) - 1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna
♦ zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459 - 2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ikonoklázem -zma m (ā) zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: bizantinski ikonoklazem 8. in 9. stoletja;
protestantski ikonoklazem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
sólidus in sólid -lida m (ọ̑) num. poznorimski ali bizantinski zlatnik: odštel mu je tisoč solidov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
téma -e ž (ẹ̑) osnovni, osrednji predmet obravnavanja ali umetniškega dela: obravnavati, spremeniti temo;
aktualna, občutljiva, široka, ekspr. žgoča tema;
glavna, okvirna tema;
ljubezenska, politična, znanstvena tema;
tema pesnitve, pogovora / raziskovalna tema; publ. razprava na temo človekovih političnih pravic / organizator prebere, razdeli teme naslove, opise, ki določajo tak predmet
♦ muz. tema zaključena skupina tonov, ki ima v stavku ali skladbi osrednjo vlogo; šol. učna tema; zgod. tema v bizantinski državi, od 7. do 9. stoletja obrobna pokrajina z vojaško oblastjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
uvòj -ôja m (ȍ ó) knjiž. zavoj navznoter: spiralni uvoji so v bizantinski umetnosti pogosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.