beatus cit. prid. blaženi: Beatus im. ed. m Alanus pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil (III, 431) ǀ Beatus im. ed. m Jordanus kadar v' Jeruſalem pò mory ſe pelal (IV, 402) ← lat. beauts ‛blažen’; → b.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.-Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena (nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

blȃžən, -žna, adj. gesegnet, reich, Dict.; Čez reko splava široko Na blažno zemljo ogrsko, Npes.; Dobro je vince, Ki srca hladi, O blažna gorica, Ki njega rodi, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

blážen tudi blájžen -a -o prid. blažen: Blá'zen, ki szvoje vadlüványe postüje KAJ 1848, 4; ter na bláſeni navuk poznánya Kriſtuſſevoga pripelala TF 1715, 3; bláſeno ino tiho preminenye engedüvau TF 1715, 30; Blásen je on Cslovik SM 1747, 91; Bláj'zen bojdi BKM 1789, 7; Od blásenoga zvelicsánſztva BKM 1789, 95; vu vecsznoszti blá'zenoj KAJ 1848, 4; blá'zeno vüpazen KŠ 1754, 126; na blá'zeni 'zitek KŠ 1771, 590; Blá'zeno Sz. Trojſztvo KM 1783, 10; bláj'senomi Trojſztvi SŠ 1796, 7
bláženejši -a -e blaženejši: Blá'zenejſa je pa KŠ 1771, 504
nájbláženejši -a -e najblaženejši: Nebeſko Králestvo je náj blá'senejse prebivanya meſzto KMK 1780, 100

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

blažen prid., dives, bogat, bogatyn, ṡamoṡhen, blaṡhin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.