bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledêjši (ȇ é) 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz;
otrok je bled;
blede ustnice;
biti bledih lic;
mrtvaško, smrtno, voščeno bled;
čisto, ves bled;
bled od jeze, od strahu;
bled v obraz;
bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid;
postajati bled bledeti// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin;
blede besede;
to je bleda slika resnice;
bledo epigonstvo // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist blédo tudi bledó prisl.:
bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
BledPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [blét], rodilnik [bléda]
BESEDOTVORJE: Blejec tudi Blejčan, Blejka tudi Blejčanka, Blejčev tudi Blejčanov, Blejkin tudi Blejčankin, blejski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bléd -a -o tudi bléd -a -ó; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ obraz; poud. ~ spomin |nejasen|; bled v kaj biti ~ ~ obrazblédost -i tudi bledóst -i ž, pojm. (ẹ̑; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
Bléd -a m, zem. i. (ẹ̑) na ~ublêjski -a -o (ȇ)Blêjec -jca tudi Blêjčan -a m, prva oblika z -em preb. i. (ȇ; ȇ)Blêjka -e ž, preb. i. (ȇ)Blêjčev -a -o (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bléd -a -o
prid. ki je brez zdrave naravne barveSINONIMI:
pobledel,
prebledel,
ekspr. bledcen,
ekspr. bledičen,
ekspr. bledoličen,
nar. jasen,
ekspr. lojen,
ekspr. medel,
ekspr. mrtvaški,
knj.izroč. obledel,
star. obleden,
knj.izroč. osinjel,
nar. prebleščen,
ekspr. prsten1,
ekspr. prstenast,
ekspr. rumen2,
slabš. sirotkast,
knj.izroč. sivobled,
ekspr. voščen,
ekspr. zelen2,
knj.izroč. zmedlel SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024
bléd Frazemi s sestavino bléd:
bléd kàkor vósek,
bléd kot kréda,
bléd kot mrlìč,
bléd kot plátno,
bléd kot smŕt,
bléd kot sténa,
bléd kot zíd,
bléd od jéze,
postáti bléd kot zíd
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blẹ̑d blẹ́da prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
blẹ̑d, blẹ́da, adj. blass, bleich: bled kakor smrt, todtenblass; b. kakor stena; — bleda me obide, ich erbleiche, C., Ravn.; — fahl, falb, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bled [blẹ̑d]
pridevnikki je brez zdrave naravne barve; bled
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bled pridevnikPRIMERJAJ: bledo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bled prid., F
11,
caesius, -a, -um, bléda farba, nebeṡhka;
expallere, bleid poſtati;
impallere, vel impallescere, obleiditi,
bleid ratati,
bleid, ali pláh perhajati;
luridus, -a, -um, oſtuden, negnuſſen,
bléde farbe;
luteus, -a, -um, is blata ſturjen, ṡhout,
bleid, gelbaſt;
pallere, bleid biti;
palescere, bleid perhajati;
pallidus, -a, -um, bleid, bleide farbe;
subpalidus, -a, -um, bleid, bleidkaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bled -a prid. bled:
bleid im. ed. m prihaia, glave nemore gori vſdignit ǀ erdezha farba bleda im. ed. ž rata, glatka kosha garbaſta poſtane ǀ tvoje oblizhe je bledù im. ed. s ǀ Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit eniga madliga, blediga tož. ed. ži. koina ǀ te ſlabe ſtury mozhne, te ſtare mlade, te blede tož. mn. m ardezhe ǀ ony ſvoje obraſe medle, inu bleide tož. mn. m dellaio ǀ shnable pak blede tož. mn. ž, inu zherne od lakoti ſo imeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bled pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bled prid. ♦ P: 10 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, TT 1577, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bled -a -o (bled, blejd) pridevnik1. ki je brez zdrave naravne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.1 ki izkazuje manjšo mero prvotne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.2 v zvezi zelo bled svinčene barve
1.3 ki ne izkazuje več prvotne kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: bled
2. v zvezi s konj ki je svetlo rumene barve
FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bled
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bled prid.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.
bled ► bˈlėːt bˈlėːda bˈliduː prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.