blízu2 povdk. (í) Pomlad je ~; blizu komu/čemu biti ~ očetu; biti ~ resnici; Ta dva sta si ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blízu1 količ. prisl. razdalje blíž(j)e (í; ȋ) stati, biti ~; ~ skupaj; tu ~; od ~; poud. od ~ in daleč |od vsepovsod|; neobč. ne dati komu ~ biti nedostopen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blízu3 nepravi predl. z rod. (í)
1. mestovni prostorski sedeti ~ okna; šola ~ parka
2. časovni zaspati ~ polnoči; dnevi ~ poroda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blízu4 presoj. člen. (í) tehtati ~ sto kilogramov skoraj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blízu.. prvi del podr. zlož. (í) blízuzvóčje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obmóčje -a s (ọ̑) ~ zdravstvene postaje; ~ zunaj zemeljske težnosti; slovensko jezikovno ~ področje; raziskave s humanističnega ~a → področja; publ.: ~ med Črnim morjem in Baltikom ozemlje; na ~u Alp v Alpah; na ~u blizu jezera blizu jezera; poud. izviti se iz ~a družine |iz oblasti, vpliva|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oprijemljívo nač. prisl. (í) neobč. Nevarnost je ~ blizu zelo blizu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ad.. [poudarjeno ád] predp.; pred d, f, g, k, l, p, t varianta a..3; pred c varianta ak.. |k, proti, blizu| adsorbírati, adaptírati, adhezíja, adherénten, advènt, advokát, adnotácija, administrácija; adícija, afiksácija, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija; akceptírati, akcidénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ak.. [poudarjeno ák] varianta predp. ad.. pred c |k, proti, blizu| akceptírati, akcesíja, akcidénca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Bazovíca -e ž, zem. i. (í) |kraj blizu Trsta|: v in na ~ibazovíški -a -o (ȋ)Bazovíčan -a m, preb. i. (ȋ)Bazovíčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček imadvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nèdáleč prisl. (ȅá)
1. količ. prostor. blizu: ~ teče reka; stanovati ~ od središča mesta
2. količ. čas. Starost je ~ pred nami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rób1 -a m; dv. -ôva tudi róba in robá -ôv, -éh; mn. -ôvi tudi róbi -ôv, -éh (ọ̑) ~ pločnika; ~ovi pohištva; hlače brez ~a |zaviha|; vas na ~u gozda |blizu, zraven|; živeti na ~u mesta |v predmestju|; publ. živeti na ~u družbenega dogajanja ne udeleževati se ga; poud.: biti na ~u obupa |zelo obupan, potrt|; postaviti se komu po ~u |upreti se mu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
skòk skóka in skòk skôka m (ȍ ọ́; ȍ ó) narediti pet ~ov; ~ z mesta; ~ čez potok; ~ čez konja, kozo; ~ na glavo; ~ skozi okno; ~ v višino; ~i v vodo; ~ ob palici, s palico; publ. velik gospodarski ~ države napredek; poud.: miselni ~i |nenadni prehodi|; ~ cen, proizvodnje |povečanje|; ~i temperature |naraščanje|; biti samo še ~ daleč |biti čisto blizu|; star. ubogati na ~ zelo hitro; pojm. v ~u ujeti žogo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
skókec -kca in skôkec -kca m s -em (ọ̑; ó; ȏ) manjš.; poud.: kobiličji ~i |skoki|; Do morja je le še ~ |Morje je čisto blizu|; nevtr. dojenček v ~u |v pripravi za poskakovanje otroka, preden shodi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tik [poudarjeno tík] mer. prisl.
1. mestov. prostor. taboriti ~ ob morju; hoditi, peljati ~ za kom; ~ za oglom; knj. pog. imeti kaj ~ pred nosom zelo blizu
2. čas. prekiniti predavanje ~ pred koncem; vrniti se ~ pred nočjo; knj. pog. biti ~ pred zdajci |neposredno pred odločitvijo, začetkom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zblíza smer. prostor. prisl. (í/ȋ) neobč. od blizu: opazovati, videti kaj ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
očála očál s mn. (ȃ) natakniti si ~; ~ za gledanje od blizu; sončna ~; brati brez očal |dobro videti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pràv2 prisl. (ȁ)
1. nač. ~ izračunati, ravnati; čisto ~; ~ obrniti sliko; Ta ura ne kaže ~; ~ obešena zastava
2. mer. ~ dober, okusen; ~ blizu; poud. ~ sramotno se vesti; Prišel je, ko se še ni ~ stemnilo; Hrana v tem hotelu ni ~ poceni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
težíšče -a s (í) vozilo s ~em blizu tal; ~ kulturnega delovanja; publ. ~ gospodarjenja je na kmetijstvu največji poudarek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tréščiti -i dov. -en -ena; tréščenje (ẹ́ ẹ̑)
1. Zagrmelo je in treščilo; treščiti v koga/kaj Treščilo je v senik
2. os., poud. Blizu je treščila granata |eksplodirala|; poud. treščiti koga/kaj ~ fanta skozi vrata |s silo vreči|; poud. treščiti koga/kaj v kaj ~ nasprotnika v obraz |močno udariti|; poud. treščiti koga/kaj po čem ~ nasprotnika po glavi |močno udariti|; poud. treščiti ob kaj pri padcu ~ ~ skalo |silovito zadeti|; treščiti v koga/kaj Strela je treščila v senik; poud. Skoraj bi treščil vanj |se zaletel|; poud.: ~ na tla, po tleh |pasti|; nenadoma ~ ~ hišo |nepričakovano priti|tréščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud.: Fantje so se treščili |spopadli|; ~ ~ v morje |skočiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.