Tiskanje

teologíja teologíje samostalnik ženskega spola [teologíja]

veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: bogoslovje

1.1.

STALNE ZVEZE: biblična teologija, dogmatična teologija, duhovna teologija, fundamentalna teologija, moralna teologija, negativna teologija, pastoralna teologija, politična teologija, sistematična teologija, teologija osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...

gròm grôma samostalnik moškega spola [gròm]

1.

glasen, bobneč zvok, ki med nevihto sledi blisku

1.1.

FRAZEOLOGIJA: udariti kot grom
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...

ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji]

1.

ki je v zvezi z opicami 1.

STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

jebêmti in jebémti; in jebênti medmet [jebêmti] in [jebémti]

1.

vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi

2.

vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju

FRAZEOLOGIJA: Jebemti boga!, Jebemti mater!
ETIMOLOGIJA: iz jebem ti

jebênti in jebénti; in jebêmti medmet [jebênti] in [jebénti]

1.

vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi

2.

vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju

2.1.

vulgarno

FRAZEOLOGIJA: Jebenti boga!, Jebenti mater!
ETIMOLOGIJA: ↑jebemti

jêj in jèj medmet

1.

navadno ponovljeno izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje

1.1.

navadno podvojeno

2.

izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna

3.

podvojeno izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

4.

izraža, da govorec občuti veselje, radost

ETIMOLOGIJA: ↑joj

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

1.

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

1.1.

2.

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

3.

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

4.

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

5.

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

6.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi

1.

v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet

1.1.

v predmetnih odvisnikih

1.2.

v poročanem govoru

2.

v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek

2.1.

3.

v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek

4.

v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku

4.1.

v namernih odvisnikih

5.

v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku

5.1.

v načinovnih odvisnikih

v zvezi ne da

5.2.

v načinovnih odvisnikih

v zvezah kot da, kakor da

6.

v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku

6.1.

v zvezi tako da

7.

v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku

8.

v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano

9.

v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke

11.

v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.

1.

kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo

1.1.

kot členek

2.

kot členek izraža začudenje, nejevero

3.

kot členek izraža podkrepitev trditve

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...

krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl]

večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia

STALNE ZVEZE: morski krokodil, nilski krokodil, slanovodni krokodil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...

bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je]

1.

veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

semenišče

1.4.