Amêrika -e ž (ȇ) celina med Atlantskim in Tihim oceanom: Severna Amerika;
odkritje Amerike / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● iron. misli, da bo odkril Ameriko kaj novega; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek // pog. Združene države Amerike: izseliti se v Ameriko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ápnat -a -o in apnàt -áta -o prid. (ȃ; ȁ ā) bogat z apnom: apnata zemlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
barvít -a -o prid., barvítejši (ȋ) - 1. poln, bogat barv: barvito cvetje / barvita pokrajina
- 2. poln izrazitih, značilnih potez: barvit jezik; barvit opis / barvita skladba zvočno bogata skladba
barvíto prisl.: barvito karakterizirati osebe; barvito poslikana podoba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
benefícij -a m (í) - 1. rel. za trajno ustanovljena cerkvena služba, zvezana z dohodki, zlasti iz nepremičnin: podeliti, ustanoviti beneficij; bogat beneficij
- 2. knjiž. ugodnost, prednost: podjetje ne uživa nobenih komunalnih beneficijev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bílnat -a -o prid. (ȋ) knjiž. bogat z biljem, z rastlinami: bilnat travnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogàt stil. bôgat -áta -o prid., bogatéjši (ȁ ā; ó ā) - 1. ki ima mnogo materialnih dobrin: dobila je bogatega moža; zelo je bogata / bogata dežela; bogata hiša; pren. bogata jesen
- 2. ki ima dosti določene stvari: bogati rudniki; bogata zbirka kamnov; bogato nahajališče živega srebra / pesem, bogata idej; pokrajina, bogata sonca; neustalj. partija šaha je bila bogata na lepih kombinacijah; vitaminsko bogata hrana; miselno bogata komedija; pren. spet je za izkušnjo bogatejši; bogat z izkušnjami
// po vrednosti, količini zelo velik: bogat pridelek; letos je bila bogata žetev; bogato plačilo; knjiž. bogata rosa na travi - 3. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: bogat jezik; bogat vzorec; bogata kulturna dejavnost / bogato življenje
- 4. knjiž. dragocen, razkošen: bogat plašč; bogato darilo / imeti bogato kosilo
bogáto prisl.: bogato obdarovati; bogato obložena miza; bogato cvetoče drevje / ekspr. bogato nabrana obleka zelo, močno; sam.: revni in bogati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogatáš -a m (á) zelo bogat človek: postati bogataš;
vile bogatašev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bogatéti -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. postajati bogat: on hitro bogati; bogateti na tuj račun, s tujim delom
- 2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati
// postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati; duševno bogateti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
cukrárnar -ja m (ȃ) - 1. star. lastnik tovarne sladkorja: bogat cukrarnar
- 2. nekdaj stanovalec opuščene tovarne sladkorja v Ljubljani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
častíti -ím nedov. (ī í) izkazovati komu čast, spoštovanje: njega častijo vsi brez izjeme;
častiti po božje;
častijo ga kakor boga / častiti spomin slavnih mož / ekspr. zelo časti dobro kapljico jo ima rad, jo ceni
♦ rel. častiti križ, svetnikečaščèn -êna -o: njen rod je bil bogat in čaščen; prim. češčen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čebélnat -a -o [čeb in čəb] prid. (ẹ̑) redko bogat s čebelami: panj je zelo čebelnat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
čebúlar -ja [tudi čəb] m (ȗ) - 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
- 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
♦ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dédič -a m (ẹ̑) kdor dobi dediščino: biti dedič premoženja;
določiti dediča z oporoko;
imenovati sina za dediča;
bogat dedič;
zakoniti dedič;
pren. duhovni dedič njegove umetnosti;
dediči razsvetljenstva
♦ jur. nujni dedič ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
denáren -rna -o prid. (ā) - 1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen; denarna podpora; dobiti sporočilo o denarni pošiljki / denarni sistem; perspektivna denarna politika / denarni zavod zavod, ki se ukvarja s kreditnimi in plačilnimi posli; denarna nakaznica obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki
♦ ekon. denarna akumulacija; denarna enota enota, ki je izhodišče pri računanju zneskov; denarno gospodarstvo finance, denarništvo; gospodarstvo, ki uporablja denar kot menjalni pripomoček; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; blagovno-denarni odnosi - 2. ekspr. premožen, bogat: to je pa denaren človek; seveda, za denarne ljudi to ni drago / priženil se je k denarni hiši
denárno prisl.: tudi denarno ga je podpiral
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
denárnik -a m (ȃ) - 1. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: lastnik podjetja je bil znan denarnik; vsi v družini so sloveli kot veliki denarniki
- 2. star. bogat človek: skop denarnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
denárski -a -o prid. (á) star. denaren: denarska enota / denarski človek premožen, bogat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dobrostojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ekspr. 1. ki ima mnogo materialnih dobrin; bogatSSKJ, premoženSSKJ: Večinoma dobrostoječi, izobraženi ljudje bi si lahko privoščili razkošnejše počitnice, a se nalašč vsako leto za deset ali štirinajst dni odpravijo okusit prvinsko plat bivanja in v tem neizmerno uživajo 2. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje; uspešenSSKJ: Podjetje je dobrostoječe in zaposluje le okrog 200 ljudi E (↑)dôbro… + (↑)státi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
fabrikánt -a m (ā á) pog. tovarnar: bogat fabrikant / fabrikanti orožja izdelovalci, proizvajalci; pren., slabš. fabrikanti lažnih poročil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
fúndus -a m (ȗ) knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond: izjemno bogat fundus knjižnice / zasebne turistične sobe predstavljajo zanesljiv fundus v turizmu; pren. fundus znanja
♦ gled. zbirka rabljenih gledaliških kostumov in kulis; prostor, kjer jih hranijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
glinàt -áta -o prid. (ȁ ā) bogat z glino: glinata tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gospodár -ja m (á) - 1. lastnik materialnih dobrin: biti, postati gospodar; posestvo je brez gospodarja; bogat, trden gospodar; samostojen gospodar; gospodar kmetije, mlina / hišni gospodar
// s prilastkom kdor uporablja, upravlja materialne dobrine: bili so dobri, slabi gospodarji; znan je kot skrben, spreten gospodar - 2. kdor ima, izvaja oblast: tu je samo on gospodar; ekspr. pokazal se je gospodarja; mogočen, neomejen gospodar; tuji gospodarji
● ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospodar nisem od nikogar odvisen
// z rodilnikom kdor kaj obvlada, ima v oblasti: biti gospodar svetovnega trga; gospodar položaja / zna biti gospodar svojih čustev - 3. raba peša delodajalec: to je njegov gospodar; ima dobrega gospodarja; razmerje med gospodarjem in delavcem / ekspr. menjati gospodarja službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gramóznat -a -o prid. (ọ̑) bogat z gramozom: tam je meja med gramoznatim in ilovnatim svetom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gránd -a m (ȃ) v španskem okolju, nekdaj visok plemič, zlasti na dvoru: bogat, ponosen grand;
oblast grandov / španski grandi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
graščák -a m (á) - 1. do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki: dajati graščaku desetino; kmetje so se uprli graščakom; mogočen, trdosrčen graščak; graščak in njegovi tlačani
- 2. v nekaterih deželah lastnik gradu ali graščine sploh: bogat graščak je iskal učitelja svojim otrokom; obubožani graščak iz soseščine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
gròf grôfa m, im. mn. grôfi in grôfje (ȍ ó) v nekaterih deželah plemič, za stopnjo nižji od kneza: postal je grof;
bogat grof;
živel je kot grof bahaško, imenitno // celjski grofje
♦ zgod. mejni grof ki je imel v lasti obmejno pokrajino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
herbárij -a m (á) s podatki opremljena zbirka stisnjenih in posušenih rastlin za študijske namene: vložiti cvetlico v herbarij;
šolska botanična zbirka ima bogat herbarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
hudíman -a m (í) evfem. hudič: hudiman ga je dobil v oblast;
bogat ko sam hudiman / hudiman! ni hudiman! ti hudiman ti! / hotel je poučiti tega hudimana, pa se ni dal / uganjati hudimana / od hudimana rad jo ima / to ti jemlje denar, da je hudimanhudímana pog., ekspr.: hudimana veliko število
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ílovnat -a -o prid. (í) - 1. bogat z ilovico: ilovnat svet; trda ilovnata tla / ilovnata zemlja
- 2. ki je iz ilovice: ilovnata koča / ilovnati izdelki glinasti
// ekspr. bili so oblečeni v srajce ilovnate barve
ílovnato prisl.: ilovnato rumen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
iméti imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ́ ȃ nȋmam) - 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima
- 2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: te knjige nimam več; urednik ima dosti gradiva za objavo; oni imajo boljše igrišče kot mi; imam pero in svinčnik, s čim naj se podpišem; ima pripravo za varjenje; imate čist zrak in dobro hrano / nimate vzrokov za jezo; imeti dokaze za kaj / imeti abonma, žiro račun / ženske imajo enake pravice kot moški
// izraža, da je pri osebku kaj za prodajo: v trgovini imajo že prve češnje; pralnega praška imamo dovolj
// izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem odnosu: imeti brata, otroka, prijatelja / imeti ljubico / direktorja že imajo / imeti tekmeca - 3. izraža, da je pri osebku kaj, navadno krajši čas in s kakim namenom: imamo goste; danes imam prijatelja na obisku; pog. jutri bomo imeli pri nas zidarje bomo zidali
// imam veselo novico, pismo, lepe pozdrave, sporočilo zate - 4. izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del: katere sestavne dele ima celica; človeško telo ima glavo, trup in ude / zakon nima take določbe; voda ima precej kalcija / teden ima sedem dni; kilometer ima tisoč metrov; knjiga ima tristo strani
- 5. z oslabljenim pomenom izraža
- a) lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ima brado in brke; ta roža ima lepe cvete; imeti močen glas / ima dosti izkušenj, smisel za humor, dober spomin; imeti veliko moč v rokah / dokument ima velik pomen; jeklo ima veliko trdnost
- b) stanje osebka, kot ga izraža določilo: bolnik ima visoko temperaturo; imeti skrbi / nima časti, ponosa / ima srečo v zasebnem življenju, ugled, veljavo / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? / imeti pomembne funkcije, visoko izobrazbo, ugleden družbeni položaj; imeti diplomatske odnose z drugimi državami; imeti urejene življenjske razmere / stanovanje ima dobro razporeditev prostorov / imeti dobiček, izgubo pri kupčiji; imeti prednost pri nakupu / imeti rojstni dan; imeti nesrečo / imeti obrt biti obrtnik
- c) stanje osebka glede na koga: imeti podporo naprednega sveta; ekspr. imam njegove simpatije
- č) odnos osebka do dejanja, kot ga izraža določilo: imel je priložnost pobegniti / ima dolžnost to storiti mora; imel je moč, da je to prebolel mogel je; ima pravico do lastne izbire sme sam izbirati
- d) s prislovnim določilom velikost, mero: ta ladja ima več tisoč ton nosilnosti; ima osemdeset let je star; krava ima tristo kilogramov tehta
// izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: ima copate (na nogah), klobuk (na glavi), siv plašč; otroci imajo slabe čevlje; na zabavi je imela novo obleko; ob boku ima sabljo / pog. ima očala nosi; vlomilec je imel orožje je bil oborožen
// izraža, da se osebku kaj redno daje: imeti nizke, visoke dohodke; imeti podporo, pokojnino; imeti štiri tisoč dinarjev plače; kakšno štipendijo imaš
- 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, značilnost, stanje stvari, ki obstaja pri osebku: lase ima dolge in skodrane; avto ima pokvarjen; stroj imam v popravilu; orodje ima v redu; elipt.: domačo nalogo že ima jo je že napisal; pog. vlomilca že imajo je že prijet, ujet
// ima sina zdravnika
// izraža osebkov odnos, razmerje do stvari, kot ga izraža določilo: imeti koga na hrani, stanovanju; imeti kaj v lasti, najemu; imeti deželo pod oblastjo - 7. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, za poštenjaka; to trditev imam za resnično; imajo se za nekaj posebnega / imeti kaj za svoje / to imam za pomembno / publ. imeti za potrebno obsoditi kaj
- 8. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža
- a) z glagolskim samostalnikom da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: konja ima za jahanje; to vrv imam za obešanje perila; pog. kaj se imate za učiti kaj imate za učenje
// ribe imamo za večerjo / peso imamo za krave za krmljenje krav - b) namembnost, kot jo določa samostalnik: klop ima tudi za ležišče; telečje meso imamo za zrezke
// izraža, da je osebek s kom v takem odnosu, kot ga določa samostalnik: ima jo za ljubico; koga imaš za moža, za profesorja / žarg., šol. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino
- 9. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: imeti izpit, konferenco, pouk, predavanje, sejo; kosilo bomo imeli v hotelu ob dvanajstih; pog.: imeti govor; zmeraj ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja
// to je imelo hude posledice; plavalec ima letos velike uspehe; publ.: dogodek je imel slab izid se je slabo končal; ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev - 10. z oslabljenim pomenom, z nedoločnikom izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik: nima česa, kaj jesti; ima se kam umakniti; nima kdaj to napraviti; ima kje spati; ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja
// imate kaj za popravilo; imate kaj za žejo imate kaj, s čimer bi se mogel odžejati; pog. imeti kaj za nabrusiti - 11. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in času
- a) določenega stanja: že tri dni imamo dež; letos imamo lepo jesen; imamo mir, svobodo; tam imajo zdaj noč; v Jugoslaviji imamo socializem / na svetu imamo dobro in zlo je, obstaja
- b) stvari: takrat še ni bilo znano, da imamo v vodi toliko živih bitij; za to bolezen še nimamo zdravila / publ. na desni strani imamo hrib, na levi pa reko
// izraža, da je stvar, ki je z osebkom v kaki zvezi, na določenem mestu: knjige ima na mizi; v naročju je imela otroka; država ima industrijo na severu / pog. starše ima pri sebi stanujejo, živijo pri njem
// konj ima belo liso na čelu
- 12. pog. gojiti, rediti: pri sosedu imajo čebele, kokoši, prašiče; v Savinjski dolini imajo hmelj
- 13. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer / rad ima mater, očeta / ona ima rada glasbo, rože / vedeli so, da ima rad vino / rastline imajo rade sončno lego
- 14. dov. postati mati, oče: imela bosta otroka; ne more imeti potomcev / pog. prejšnji mesec je imela otroka rodila; mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
- 15. evfem. imeti spolni odnos, spolne odnose: jo je že imel / ona ima druge moške
- 16. pog. morati: njemu se imamo zahvaliti za pomoč / star. zdaj se imaš učiti / star. vlak ima vsak čas odpeljati bo odpeljal
// moči: imaš (za) posoditi tisoč dinarjev / nimam ti česa očitati - 17. nav. 3. os., pog., ekspr., s tožilnikom mikati, želeti si: ti čevlji me pa res imajo / ima me, da bi jo vprašal
- 18. pog., v medmetni rabi izraža nezadovoljstvo, razočaranje: zdaj pa imamo, ko smo tako odlašali
// zadovoljstvo, privoščljivost: dolgo je nagajal, zdaj pa ima
● ekspr. nekateri ljudje imajo so premožni, bogati; ekspr. o tem nimam besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. nima pojma o tem skoraj nič ne ve o tem; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. besedo ima XY zdaj bo govoril, je na vrsti; imate besedo možnost, pravico do govorjenja; pog. ta dovtip ima že brado je star; pog. imaš kako cigareto ali mi daš cigareto; vsaka stvar ima svoj čas se pojavi ob določenem času; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; ekspr. ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; ekspr. ima ime in bogastvo je ugleden, priznan in bogat; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; pog., ekspr. (jo) že imam sem se že domislil; ekspr. tu nimaš več kaj (iskati) pojdi; nisi zaželen; pog., ekspr. ima hranilno knjižico denarne prihranke vlaga v hranilnico; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. imej pamet izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; pog. pod seboj ima pet ljudi so mu podrejeni; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. srce ima le zanjo ljubi samo njo; ekspr. imeti sušo v žepu biti brez denarja; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. imeti zveze biti poznan z ljudmi, ki lahko pri čem pomagajo; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; star. delal se je, kakor da ga nima za mar se ne meni zanj; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. povej, kar imaš na duši kar (že dolgo) želiš povedati; pog., ekspr. na hrbtu jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; pog., ekspr. imeti koga na vajetih v vsem mu ukazovati; pog., ekspr. na vratu ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; star. otroka ima pri prsih doji ga; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; žarg., med. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat; ekspr. imeti kaj vedno pred očmi upoštevati pri svojem delovanju; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; žarg. ta tovarišica ima pionirčke čez na skrbi; ekspr. imata me dosti, zadosti naveličala sta se me, odveč sem jima; nižje pog. letos ima drevje veliko gori je drevje dobro, zelo obrodilo; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; pog. imeti prav trditi, zastopati pravo mnenje; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; pog., šalj. en kolešček v glavi ima premalo, preveč je nekoliko čudaški; danes imamo prosto nismo na delu, v šoli; ekspr. kaj imaš ti zraven izraža opozorilo, očitek; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti; kdor nič nima, tudi nič dati ne more; čim več ima, več hoče imeti
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen; šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih
iméti se pog., s prislovnim določilom izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: dobro, slabo se ima; ima se kot še nikoli / ekspr. ta se pa ima zelo dobro živi
// kot vljudnostna fraza kako se (kaj) imaš, imate; kot pozdrav dobro se imej, imejte
imáje star.: nadzorniki so, ne imaje pravega dela, postajali po mestu
imajóč -a -e star.: imajoč v rokah album, je sedel pod svetilko; ženske, imajoče več ljubimcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
imovít -a -o prid., imovítejši (ȋ) star. bogat, premožen: imovit kmet;
bil je sin imovitih staršev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
industriálec -lca m (ȃ) v kapitalistični ekonomiki lastnik industrijskega podjetja, tovarne: bogat industrialec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
industríjec -jca m (ȋ) v kapitalistični ekonomiki lastnik industrijskega podjetja, tovarne: bogat industrijec;
kapital industrijcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ivérnat in ívernat -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) bogat z ivermi: ivernata snov / ivernate plošče iverne plošče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
izrazovít -a -o prid. (ȋ) zastar. izrazit: izrazovit obraz;
izrazovite oči / njegov jezik je čist in izrazovit izrazno bogat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
izvírek -rka m (ȋ) voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje: zajeti izvirek;
hladen, močen izvirek;
bogat izvirek zdravilne vode / pod hribom so trije izvirki studenci // kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje; izvir: izvirek reke; počivati pri izvirku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
jedrnàt -áta -o prid. (ȁ ā) - 1. ki z malo besedami pove bistveno: jedrnat članek, govor / jedrnat stil; jedrnato izražanje / nav., ekspr. on je kratek in jedrnat
// vsebinsko bogat, tehten: kratki in jedrnati stavki / jedrnate misli - 2. star. čvrst, krepek: jedrnati prebivalci / nabirati mlade, jedrnate gobe
- 3. min. ki ima zelo drobna zrna: jedrnata snov / jedrnata sadra
jedrnáto prisl.: jedrnato opisovati; ekspr. reči kratko in jedrnato
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
jêzik -íka m (é í) - 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen, rdeč, vlažen jezik; zgornji del jezika / konica jezika / česen peče na jeziku; na jeziku pozna, koliko alkohola ima vino / goveji, svinjski jezik / prekajeni jezik; jezik v omaki
// kar je po obliki podobno jeziku: med obuvanjem je poravnal jezik pri čevlju; usnjen jezik pri denarnici / v morje se zajeda jezik kopnega / ekspr.: iz topov so švigali krvavi jeziki; jeziki gorečih sveč; ognjeni jeziki so lizali streho plameni - 2. ta organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju: od strahu ji je jezik otrpnil; ekspr.: kaj nimaš jezika; si izgubil, slabš. požrl jezik; imaš primrznjen, prirasel, zavezan jezik, da ne odgovoriš; ne utihne, pa če bi mu na jezik stopil; raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš / kot podkrepitev: naj se mi jezik posuši, če sem to rekel; raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal / knjiž., ekspr. videti je bilo, da to, kar govori jezik, čuti tudi srce / ekspr. govoriti s predrznim predrzno, težkim jezikom težko
// pooseb., slabš. vprašal je, pa noben jezik ni nič zinil
// ekspr. kar kdo govori, pove: jezik ga razodeva; malo bolj pazi na svoj jezik; soditi koga po jeziku / bojevati se za kaj z jezikom s (spretnim) govorjenjem; pregovorila ga je s svojim sladkim jezikom govorjenjem
// kot nasprotje dejanju: sam jezik ga je; on bo to naredil, seveda, z jezikom / ne more krotiti njenega jezika klepetavosti, opravljivosti
// nav. mn., pog. klepetulja, opravljivec: ob tem dogodku so imeli jeziki dosti dela; boji se jezikov; se bo že našel kak jezik, ki bo povedal / kot psovka tiho bodi, jezik (grdi); kot nagovor no jeziki, zdaj pa govorite / on je pa jezik je zelo odrezav - 3. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: jezik se razvija, spreminja; bogatiti jezik z novimi izrazi; govoriti, naučiti se, obvladati, opisati, razumeti, znati kak jezik; prevajati iz slovanskih jezikov; predavati v tujem jeziku; italijanščina je blagoglasen jezik; klasični, moderni jeziki; skrbeti za enotnost jezika; uporabniki jezika; besedni zaklad kakega jezika; zgodovina jezika; zvrsti jezika; ljubezen do jezika / pog.: jeziki učencem ne delajo težav ti kot učni predmet; uči se, zna jezike tuje jezike; knjiž. zbrali so se ljudje najrazličnejših jezikov jezikovnih pripadnosti
// angleški, češki, slovenski jezik; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; kulturni jezik ki ima izrazne možnosti tako razvite, da se v njem lahko izrazijo tudi najbolj zapletena doživetja, zaznave, spoznanja; materni jezik ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; mednarodni jezik ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov; narodni jezik; svetovni jezik ki je zelo razširjen
// navadno s prilastkom uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja: pisatelj ima barvit, bogat, čist, gladek, jasen, lep, slikovit jezik; knjiga, pisana v težkem jeziku / časopisni, govorniški, odrski, pesniški, poslovni, tehniški, umetniški, znanstveni jezik; jezik ekspresionistov; jezik protestantskih piscev / otroški jezik; jezik izobražencev, kmetov / sodobni jezik / preštudirati jezik in vsebino romana; Cankarjev jezik stil - 4. s prilastkom kar omogoča sporazumevanje sploh: človeški jezik; čebelji, ptičji jezik; pogovarjati se z opicami v njihovem jeziku / z oslabljenim pomenom: jezik formul formule; jezik grbov grbi
// knjiž. kar omogoča nebesedno izražanje: preliti zgodbo v filmski jezik; povedati v slikarskem jeziku / ekspr. jezik ljubezni - 5. knjiž., navadno s prilastkom način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa: v kulinaričnem jeziku bi se reklo, da televizija skrbi za kulturno hrano; povedati kaj v marksističnem jeziku; pri govorjenju o električnem polju je uporabljal matematični jezik / njegovega jezika ne bodo razumeli misli, pojmovanja, stališča; publ.: organizacija ne najde vselej adekvatnega jezika načina, metode; govoriti v jeziku reforme
● ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. jezik ga je srbel, vendar ni rekel čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; jezik se mu zapleta, zatika ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. toliko časa bo brusila jezik, da ji bo dovolil iti govorila, si z govorjenjem prizadevala doseči; ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govori mnogo; pog., slabš. jezik za zobe, star. za zobmi molči, ne ugovarjaj; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati; slabš. ona ima jezik je opravljiva, predrzno govori; pog., ekspr. ta pa ima jezik spretno, z lahkoto se izraža; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; ekspr. vsemu svetu kaže jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ekspr. lomi si jezik s slovenščino s težavo jo govori, izgovarja; slabš. brez potrebe obračaš jezik govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči; ekspr. pijača jim je odtajala, odvezala, razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko ko se bo razvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; pog., ekspr. kar naprej suka, vrti jezik govori; ekspr. zna sukati jezik spretno govoriti; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; ekspr. beseda mu je kar ušla, zdrknila z jezika nehote jo je izrekel; ekspr. besede mu kar vro z jezika veliko in z lahkoto govori; besedo mi je vzel z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog., ekspr. niti kapljice ga ni dal na jezik ni popil niti malo alkoholne pijače; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; položiti komu besedo na jezik pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; star. priti v jezike postati predmet opravljanja, obrekovanja; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; pog., ekspr. na jeziku imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati; pog. imeti kaj neprestano na jeziku omenjati, izgovarjati; sklicevati se na kaj; pog., ekspr. imeti, nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; publ. samo na jeziku priznavajo njihovo samostojnost samo v izjavah, ne pa v dejanjih, odnosih; pog., ekspr. pazi, da jih ne boš dobila po jeziku da ne boš zaradi odrezavosti, pikrosti kaznovana; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; nar. jezik v zvonu se maje kembelj; pog. imeti dober jezik spretno govoriti; pog., slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; govoriti, najti isti, skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; pog., ekspr. imeti nabrušen jezik biti odrezav; pog., ekspr. imeti namazan jezik biti spreten v izražanju; ekspr. biti ostrega biti odrezav, napadalen, strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori; ima jezik kot kača, kot krava rep je zelo odrezav, piker; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
♦ anat. podraščen jezik; koren jezika skrajni zadnji del jezika; bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum; pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis; elektr. programski jezik umetni jezik za izražanje računalniških pragramov; programski jezik fortran; etn. jezik premični del trlice; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; geol. jezik del kamnin, ki se klinasto zajeda v druge; jur. občevalni jezik ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih; uradni jezik ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; lingv. fleksijski jeziki; govorjeni jezik kot je zvočno uresničen z govorilnimi organi; govorni jezik ki ni uresničitev vnaprej pripravljenega besedila; kentumski jeziki; knjižni jezik kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti; ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; mrtvi jezik ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; naravni jezik ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; pogovorni jezik prostejša, navadno govorna varianta knjižnega jezika; umetni jezik; živi jezik ki ga kak narod, ljudstvo še govori; družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; med. obložen jezik z belkasto plastjo na površini; šol. učni jezik v katerem poteka pouk; vet. leseni jezik bolezensko otrdel jezik pri govedu; zool. morski jezik ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu; morski list
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
knéžji -a -e prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na kneze: knežji dvor / podelili so mu knežji naslov
♦ zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju - 2. ekspr. zelo bogat, velik: ima knežje zasluge; dobila je naravnost knežja darila
knéžje prisl.: (po) knežje pogostiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
krúšen -šna -o prid. (ū) nanašajoč se na kruh: odrezal si je krušno rezino;
krušna skorja in sredica / krušne drobtine / krušno testo / krušni nož; zakurila je v krušni peči / krušni oče očim; rednik, hranitelj; pog. (krušna) karta zlasti v vojnem času živilska nakaznica; krušna mati mačeha; rednica, hraniteljica // star.: živeli so v slabih krušnih razmerah materialnih; rešen je vseh krušnih skrbi // star. premožen, bogat: krušen kmet / leto je krušno
♦ agr. krušno žito žito za mletje; bot. krušna plesen plesen, ki tvori zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kúpec1 -pca m (ú) - 1. kdor kaj kupi: kupec velike količine blaga; kupec in prodajalec / dobil je kupca za konja
// kdor namerava, hoče kaj kupiti: na živilskem trgu je bilo veliko kupcev - 2. star. trgovec: bogat kupec; kupci, mesarji in kmetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
láhek tudi lahák -hka -o tudi -ó prid., lážji (á ȃ á) - 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo
// lahki kamen lehnjak
// ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln; lahek lok; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek; lahki oblački; lahka meglica - 2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek; odgovor na to vprašanje je lahek; lahka naloga, služba; lahka tura; lahka telovadna vaja; lahka zmaga; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten; lahka knjiga / lahka topljivost
- 3. ki ne izraža, kaže telesnega napora: lahek dir; njena hoja je lahka; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu
- 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni
// lahek potres
// v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo; piti lahko vino
// lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja - 5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod; njegova smrt je bila lahka; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja
- 6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek; kako lahkega sem se počutil; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel
- 7. ekspr. lahkomiseln, neresen: taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev; saj ni napačen človek, le preveč lahek je
// ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte - 8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
● pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko nalahko; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb
♦ agr. lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev; šah. lahka figura lovec ali skakač; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih
lahkó - 1. prislov od lahek: mirno in lahko je umrl; lahko in brezskrbno živeti; biti lahko oblečen v ne toplo obleko; lahko prebavljiva hrana; lahko in težko prehodno gorovje; lahko rešljiva naloga; to je otročje lahko narediti; delo bom prav lahko opravil
♦ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500° C - 2. izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje: tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo; vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi; ni treba pomagati, saj lahko sam nesem; premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo; šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več / kolikor lahko presodim, je stvar resna
// izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno; tu bi bil človek lahko srečen; to se lahko vsakomur primeri; lahko bi mu škodovalo; saj bi se bil lahko ubil; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši; kje bi lahko dobil prostor; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne; lahko (da) pride, lahko (da) ne
// izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna; »mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen; lahko je bogat, srečen pa ni; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel - 3. izraža dovoljenje, soglasje: gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik; lahko ga obiščete, kadar hočete / naročnina se lahko poravna v dveh obrokih; lahko vstopite, tovariš / elipt. »ali smem telefonirati?« »Lahko«
// v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam; »lahko prisedem?« »Izvolite«
// izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »kako žalostno se drži.« »Saj se lahko« / lahko sem vesel, saj sem zdrav - 4. nav. ekspr. izraža omiljeno nujnost, potrebnost: res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo nepotrebnega iskanja; če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg
// izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš; opravili ste, lahko greste - 5. ekspr. izraža omejitev, zadržanost priznanja: tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj; on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore
// v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro
// v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža- a) podkrepitev trditve: lahko si misliš, kako sem se ustrašil; v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate; lahko rečem, da me ni še nikoli užalil; bal sem se, lahko mi verjamete
- b) pritrjevanje: »to me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim«
- 6. izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje: pol ure še lahko ostanem, če želite; lahko vas spremim, če vam je prav
- 7. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer: ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki / lahko mu je (pri duši, pri srcu)
● ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri
láhki -a -o sam.: jejte samo kaj lahkega; ali poznaš še kaj tako lahkega; nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji; prim. lažji, nalahko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lápor -ja m (á) kamnina, sestavljena iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita: kosi laporja / tamkajšnji lapor izkorišča cementarna
♦ petr. apneni lapor bogat z apnencem; glinasti lapor bogat z glino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lápornat -a -o prid. (á) - 1. ki je iz laporja: lapornate plošče
- 2. bogat z laporjem: lapornata zemlja / lapornate njive
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lép -a -o tudi -ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ́) - 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa ženska; mnogo lepši je od nje; lepa kot sonce / lepe, čitljive črke; lepa obleka, slika / lep glas; lepa hoja / lepa kombinacija barv / bila je lepa v telo, v glavo pa ne imela je lepo telo; ekspr. zelo rada je lepa rada se lepo oblači, neguje
// nav. ekspr. čist, snažen: učenci imajo lepe zvezke; vaš avto je zmeraj lep / ima lepo delo - 2. ki kaže, izraža pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: lepi nauki; še lepši zgled mu je dajal oče / lepo ravnanje z ujetniki / ima zelo lepe navade / pravila lepega vedenja
- 3. s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje: to je najlepši letni čas / lepi kraji; lepa pokrajina / poslušala je lepo glasbo; pripovedovala je lepe pravljice / imeli so lepo vožnjo prijetno, zanimivo
// ki prinaša veselje, zadovoljstvo: na vse mu je ostal le lep spomin; odnesli so najlepše vtise / ekspr.: to so bili nepozabno lepi dnevi; najlepše ure svojega življenja je preživel tu / čaka ga lepa prihodnost - 4. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji meri: letos ima lep krompir; lepa moka; kruh ima lepo skorjo; spomladi ceste niso lepe / piše lep jezik pravilen in izrazno bogat
// naredil se je lep dan sončen, jasen; lepa jesen sončna, z malo dežja - 5. nav. ekspr. ki po obsegu, količini presega povprečje: ima kar lepe dohodke; odšteti je moral lepo doto; to je lepa plača / lep obisk razstave / ima lepo kmetijo; lepo posestvo
// z izrazom količine precej velik, precejšen: lep del govora je zamudil; spremil ga je lep kos poti / za to je plačal lepo vsoto / že lepo vrsto let sta skupaj - 6. nav. ekspr. izraža visoko stopnjo pozitivnega: športniki so dosegli lepe rezultate; roman je doživel lep uspeh / lepo celjenje rane / pošiljam vam lepe pozdrave / doživel je lepo starost / kot izraz hvaležnosti: hvala lepa, najlepša hvala za pomoč; »Izvolite!« »Hvala lepa«
- 7. iron., s širokim pomenskim obsegom izraža
- a) negativnost česa: imaš pa res lepo pisavo / lep zgled ji daje; v lepo družbo zahajaš; lepe stvari sem slišal o tebi
- b) vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si pa lep poštenjak, prijatelj / lepe možnosti so to; lepo presenečenje si mi pripravil
- 8. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živita v lepi harmoniji; to so lepe perspektive; imel je lepo priložnost / iron. ti si mi pa lepa neroda
● ekspr. že lep čas ga čakam precej dolgo; ekspr. to so bili lepi časi lepo je bilo; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; knjiž. lepi spol ženske; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; z dobro, lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; iron. hvala lepa za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. lepa reč, kaj naj storim izraža zadrego; ekspr. ta je pa lepa česa takega nisem pričakoval; ekspr. človek v najlepših letih od 30. do 50. leta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦ bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus; lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula; lepa kislica rastlina z majhnimi pritličnimi listi in do vrha olistanim socvetjem, Rumex pulcher
lepó - 1. prislov od lep: rana se lepo celi; cvetje lepo diši; lepo se držati; zna se lepo izražati; lepo so si opomogli; lepo pisati, risati; lepo vas prosim za pomoč; lepo ravnajo z otroki; no, to se pa res lepo sliši; lepo oblikovane roke; lepo zelena trava / elipt. z njim je treba lepo lepo ravnati
// v povedni rabi: jutri bo najbrž lepo sončno, jasno; pomisli, kako bo lepo na plesu - 2. vljudno, prijazno: lepo se mu je nasmehnila; zelo lepo ga pozdravlja; lepo vprašati / lepo so ga sprejeli / lepo mu je prigovarjal, naj gre
- 3. v povedni rabi izraža
- a) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnje zadovoljstvo psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: lepo mi je; v življenju mu še ni bilo tako lepo / lepo ji je pri srcu
- b) prijetnost česa: lepo je živeti z ljudmi, ki se razumejo; lepo je, če gre vse po sreči / lepo jih je bilo gledati, kako rastejo
- c) nav., elipt. pohvalo, odobravanje: to je bilo lepo od njega; lepo je, da si prišel; lepo, da si nas obiskal; lepo, lepo, kar tako naprej
- č) nav., elipt. zadovoljstvo nad čim: lepo, da si ostal doma; lepo, da ni zamudil; lepo, da smo vsi zdravi / kot vzklik poglejte, kakšen razgled! Lepo, čudovito
- 4. izraža, da dejanje poteka nemoteno brez omejitve: po delu so vsi lepo odšli domov; posekal je gozd in vse lepo poplačal / ekspr. mi delamo, vi pa lepo sedite
// izraža obzirnost zapovedi: vse nam lepo povej; lepo po vrsti vstopajte / ekspr. pa lepo ga boš pustil, če ti rečem
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: lepo dela in se za nič ne meni; lepo pameten bodi, pa bo vse v redu; pustite ga lepo pri miru
● lepo se mu je godilo ni imel ne gmotnih ne drugih težav; grozdje lepo kaže bo dobro obrodilo; iron. tako, vedno lepše izraža nejevoljo
lépi -a -o sam.: grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; delati se lepega kazati lastnost(i), ki v resnici ne obstaja(jo); ločevati lepo od manj lepega; zaradi lepšega je spregovoril brez notranje potrebe, da bi napravil dober vtis; pog. iti na lepše od doma tja, kjer se človek prijetno počuti; ekspr. na (vsem) lepem so jo oblile solze nenadoma, brez vidnega vzroka; v lepem hodijo na sprehode v lepem vremenu; redko z lepim pri njem nič ne opraviš zlepa; poudarjanje lepega v umetnosti; vera v lepo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lístnat -a -o prid. (ȋ) - 1. ki ima (rastlinske) liste: listnata rastlina; listnato drevo / listnati gozdovi
- 2. bogat z listi: drevo je dovolj listnato
- 3. ki je iz listov: listnati venci / listnata krma
♦ gastr. listnato testo testo, ki vsebuje toliko maščobe kakor moke in ki pečeno sestoji iz tankih listov, plasti; vrtn. listnate lončnice lončnice, ki se gojijo zaradi lepih listov
lístnato prisl.: listnato zelena barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lòv lôva m (ȍ ó) - 1. iskanje, zasledovanje divjadi z namenom, da se ustreli: vrniti se z lova; iti na lov; medvedji lov; lov za zabavo; lov in ribolov / divji lov brez predpisanega dovoljenja; lov na divjega petelina, srnjaka; lov s psi
// prireditev s tem namenom: udeležiti se lova; prirejati velike love; povabiti koga na lov / biti na lovu s sokoli
// športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi: pospeševati lov - 2. navadno s prilastkom iskanje, zasledovanje živali zaradi koristi: polharji začenjajo z lovom zvečer / polšji lov; ribji lov ribolov; lov na rake; lov na limanice, z roko; oprema za podvodni lov
// ekspr. iskanje, zasledovanje človeka z namenom odvzeti mu svobodo: policija je po dveh dneh lova prijela zločinca; lov na gangsterje - 3. navadno s prilastkom kar se ulovi, nalovi: kakšen lov je bil danes; bogat lov; obilen ribji lov; lov enega dneva / ekspr. lov carinskih organov je bil dober
- 4. redko lovišče: imel je, ogledal si je svoj lov
- 5. ekspr., v zvezi z na, za veliko prizadevanje za dosego česa: lov na gostinske delavce; lov za bogastvom, srečo; lov za zaslužkom; to je bil čas lova za zlatom / šla je v mesto na lov za kakimi lepimi čevlji; ker zida hišo, je vedno na lovu za gradbenim materialom
● publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev
♦ etn. divji lov po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga; lov na glave pri primitivnih ljudstvih zbiranje človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; lov. krožni lov skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem lovci in gonjači obkrožijo določen del lovišča in se pomikajo proti središču kroga; mali ali nizki lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; veliki ali visoki lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; lov na divjega petelina, srnjaka je odprt začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka; lov na čakanje; lov na klic pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad; lov v strelcih ali lov v črti skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
lukúlski -a -o prid. (ȗ) knjiž., redko obilen, razkošen, bogat: prirejati lukulske večerje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
magnát -a m (ȃ) nav. ekspr., v kapitalističnih deželah zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat
♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
maščôba -e ž (ó) trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki: v tkivu se nabira maščoba;
iz maščob izdelovati milo;
bogat z maščobami / pražiti na maščobi masti, olju, maslu // plast podkožne maščobe / rastlinska, živalska maščoba / maščoba plava po juhi
● ekspr. sama maščoba ga je zelo je debel
♦ kem. razgradnja maščob
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
materiál -a m (ȃ) - 1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material; stvar iz lahkega materiala; laboratorij za preizkušanje materiala; raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala
// navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo
// s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala - 2. navadno s prilastkom predmeti, izdelki
- a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala; material nabavljamo na različnih mestih; poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material
♦ ekon. reprodukcijski material - b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom: publ. človeški material ljudje; žarg. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note
- 3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material; sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega materiala; knjiga vsebuje bogat fotografski material; ilustrativni, statistični material; material za razpravo, sejo / publ. skupščinski materiali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mátičen -čna -o prid. (ā) - 1. nanašajoč se na matico: matična hrana / matični navoj / matična šola / matični odbor; matične publikacije
- 2. od katerega je kaj odvisno, od katerega kaj izhaja: matični narod te manjšine; biti dolgo ločen od matične dežele / gledališka družina spet nastopa v svojem matičnem mestu
// v katerega je kaj pristojno: ladja je priplula v svojo matično luko; matično letališče
// izviren glede na odvisne dele: matična kopija filma; matično delo - 3. nanašajoč se na evidenco o temeljnih osebnih podatkih prebivalcev: matični okoliš / matični urad; voditi matične knjige; mrliška, poročna, rojstna matična knjiga
● ekspr. iti na matični urad poročiti se - 4. agr. ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena: matični grm; matična rastlina
♦ čeb. matični lonček ali matična celica matičnik; matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel; matična kletka matičnica; matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; elektr. matična električna ura ura, ki daje električne impulze za pogon priključenih relejnih ur; grad. matični tok glavni vodni tok v rečnem koritu; jur. matična država država v odnosu do držav naslednic ali odvisnih ozemelj; metal. matični model model, namenjen za izdelavo drugih modelov; rib. matične ribe ribe, določene za pleme; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; voj. matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mecén -a m (ẹ̑) kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik: za izdajo pesniške zbirke je dobil mecena;
bogat mecen;
biti komu mecen // kdor gmotno podpira sploh: v njem so dobili mladi športniki vnetega mentorja in mecena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mléček -čka m (ẹ̄) - 1. mleku podoben sok nekaterih rastlin, navadno bel: v koreninah in steblih je bel mleček; iz odsekane veje kaplja gost mleček
// mleku podobna tekočina sploh: te žleze izločajo nekak mleček - 2. rastlina z lepljivim, mleku podobnim sokom: ob plotovih raste mleček
♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias; ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; čeb. matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mnogopovéden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko vsebinsko bogat: mnogopoveden stavek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mogočnják -a m (á) slabš. zelo bogat in vpliven človek: prositi mogočnjake za pomoč;
ljudstvo bi na poziv voditeljev planilo po mogočnjakih;
siromaki in mogočnjaki / denarni, kmečki mogočnjak / redko mogočnjak krajevne oblasti mogočnež, mogočnik
● ekspr. v daljavi se je lesketal notranjski mogočnjak Snežnik največji hrib
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mogótec tudi mogôtec -tca m (ọ̑; ó) ekspr. zelo bogat in vpliven človek: sprva neznaten trgovec je naenkrat postal mogotec;
prositi pomoči mogotce;
denarni, finančni, trgovski mogotec / redko mogotci krajevne oblasti mogočneži, mogočniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
môšnja -e ž (ó) - 1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: odvezati, zavezati mošnjo; denar spraviti v mošnjo; prazna, težka mošnja; usnjena mošnja / dal mu je mošnjo cekinov, zlatnikov
● star. moja mošnja ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja; star. mošnja se je popolnoma osušila zmanjkalo je denarja; ekspr. stiskati mošnjo skopo plačevati; star. človek s težko mošnjo premožen, bogat človek - 2. nekdaj taka priprava za nošenje tobaka, smodnika, draguljev: napolniti mošnjo s tobakom; v mošnji iz usnja ima spravljene dragocene kamne / mošnja za tobak
- 3. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi: vnetje mošnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nabírek -rka m (ȋ) - 1. z nitjo v (nezalikane) gube nabran del oblačila: zapletla se je v širok nabirek krila / obleka z nabirkom v pasu
// nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke; naborek: obšiti krilo z nabirki - 2. knjiž., redko bera, zbirka: njegov nabirek je bil majhen / bogat nabirek pravljic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nazarénski -a -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu
- 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina
- 3. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil
nazarénsko prisl.: nazarensko jokati, trpeti; nazarensko bogat človek; biti nazarensko srečen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nèbogàt -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) ki ni bogat: poročila se je z nebogatim podeželskim zdravnikom;
pren. duhovno nebogat človek // evfem. reven, siromašen: nevesta je bila iz nebogate hiše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nèzaslíšan -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je nezaslišan uspeh;
nezaslišana lepota;
to je res nezaslišana malomarnost;
nezaslišana žalitev;
pojavilo se je nezaslišano število udeležencev / tam so nezaslišane cene zelo visoke // to je bila zanje nezaslišana novost; nezaslišano odkritje // nenavaden, čuden: takrat so se godile nezaslišane stvari; denar je dobil nazaj po nezaslišanem naključju // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nezaslišan lenuh
● redko to je nezaslišan človek nemogoč, grozennèzaslíšano - 1. prislov od nezaslišan: nezaslišano ga boli glava; nezaslišano bogat pridelek; nezaslišano lepa povest
- 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža začudenje, ogorčenje: to je nezaslišano / v medmetni rabi nezaslišano, jaz da sem kriv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nótranjost in notránjost -i ž (ọ́; ȃ) - 1. prostor, ki je znotraj česa: odšel je v notranjost hiše; temperatura v notranjosti rudnika
// notranji, osrednji del česa: trhla notranjost stebra; sile v notranjosti zemlje / poznavanje notranjosti stvari bistva - 2. ozemlje, oddaljeno od morske obale, (državne) meje: odpotovati v notranjost; padavine bodo predvsem v notranjosti države
- 3. čustveno-moralna stran človeka: njegova notranjost se temu upira; nemir v globini njegove notranjosti; on je bogat v svoji notranjosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nôvčen -čna -o prid. (ō) nanašajoč se na novec: novčna podoba / novčna kovina / dobiti novčno pomoč / novčni sistem
● zastar. on je novčen mož premožen, bogat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
oblikóven -vna -o prid. (ọ̄) - 1. nanašajoč se na obliko: oblikovna dognanost; oblikovne spremembe / oblikovna analiza pesnitve / oblikovne posebnosti sklanjatve / zastar. oblikovne umetnosti likovne umetnosti
♦ teh. oblikovni nož nož, s katerim se da predmetu naenkrat končna oblika - 2. knjiž. oblikovalen: za preprostim izrazom se skriva velik oblikovni napor / oblikovni atelje
oblikóvno prisl.: oblikovno bogat; oblikovno skladna sestava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
oblikovít -a -o prid. (ȋ) - 1. ki ima določeno obliko: predmeti so barvni in oblikoviti
- 2. zastar. oblikovno bogat, slikovit: njegovo izražanje je oblikovito / oblikovito jezero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obogatéti -ím dov. (ẹ́ í) postati bogat: v mestu je obogatel;
obogateti z delom, kupčevanjem;
hitro, nepričakovano obogateti
● ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. čez noč je obogatel naenkrat, nepričakovanoobogatèl in obogatél -éla -o: obogateli obrtniki; obogateli sloji prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
oligárh -a m (ȃ) polit. pripadnik oligarhije: interesi, vlada oligarhov // knjiž. zelo bogat in vpliven človek: denarni, finančni oligarhi / politični oligarh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
opekárnar -ja m (ȃ) v nekaterih deželah lastnik opekarne: bogat opekarnar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
opulénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. obilen, bogat: povabiti goste na opulentno kosilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pálec -lca [u̯c] m (ȃ) - 1. najdebelejši prst na roki ali nogi: palec ga boli; desni palec; palec levice; palec na nogi / odtisniti palec; sesati palec / redko palci mu gledajo iz raztrganih čevljev prsti; plesti palec del rokavice za palec
// oblikujemo za palec velike svaljke za dolžino palca - 2. nekdaj dolžinska mera, približno 2,5 cm: dolg je pet čevljev in dva palca
● žarg. postavil se je na cesto in dvignil palec dal z dvigom palca znak, da prosi za zastonjsko vožnjo z avtomobilom; cesar je obrnil palec navzdol pri gladiatorskih igrah s palcem dal znak za usmrtitev premaganega; star. samo za palec je odprla vrata zelo malo; zastar. vse je imel pod palcem pod svojim vplivom, v oblasti; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat
♦ fiz. angleški palec dolžinska mera, 2,54 cm; strojn. palec majhen vzvod ali ploščica, ki štrli iz gredi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pámet -i ž (á) - 1. sposobnost dojemati, razsojati, ravnati glede na izkustvo: otrok pri tej starosti še nima dovolj pameti za tako odločitev; ravnal je, kot bi bil brez pameti; ima večjo srečo kot pamet, več sreče kot pameti / ekspr.: to mu narekuje pamet; poslušati, ubogati pamet; zaradi nesreče je bil čisto ob pamet; sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; spraviti dekle k pameti; biti pri čisti, pravi, zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati
// ekspr.: zaradi starosti ga zapušča pamet razum; glej, da ti ne bo prevelika pamet v škodo bistrost, nadarjenost; premišljenost, preudarnost; ko bi imel boljšo pamet, bi si to zapomnil spomin; po njegovi pameti je prav po njegovem mnenju; star. do zadnjega je bil pri pameti zavesti; star. nisem več te pameti tega mnenja
// kot opozorilo, svarilo ljudje, pamet
// ekspr., s prilastkom človek glede na svoje dojemanje, razsojanje: prepričaj kmečko pamet o tem, če moreš; njena ženska pamet tega ne more odobravati - 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi po pameti, s pametjo premišljeno, razsodno: presojati, ravnati po pameti; delati s pametjo / piti po pameti zmerno
● ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; ekspr. končno ga je srečala pamet je začel premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. naučiti koga pameti navaditi pametno misliti, ravnati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. hoče mi soliti pamet vsiljevati svoje védenje, znanje; ekspr. to dekle mu je zmešalo pamet zaljubil se je vanjo; ekspr. to mi ni padlo, prišlo na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; na pamet govoril je na pamet ne da bi si pomagal z vnaprej sestavljenim, napisanim besedilom; računal je na pamet ne da bi si računske operacije pisal, ne da bi uporabljal pripomočke; ekspr. to trdiš na pamet brez dokazov, ustreznih podatkov; učiti se na pamet tako, da se besedilo zapomni dobesedno; znati pesem na pamet tako, da jo je mogoče povedati dobesedno; ekspr. take povodnji človeška pamet ne pomni ljudje ne pomnijo; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten; pog. bolj počasne pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. niti na konec, na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. imej pamet, fant, (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar vsakemu tisto, česar nima; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
petíčen -čna -o prid. (ȋ) ekspr. premožen, bogat: petični in vplivni ljudje;
bil je zelo petičen, vendar skop / petičen kupec, turist ki ima veliko denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
petíčnež -a m (ȋ) ekspr. premožen, bogat človek: v ta hotel zahajajo zlasti petičneži;
za petičneže to ni drago;
vikendi petičnežev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
petíčnik -a m (ȋ) ekspr. premožen, bogat človek: poročila se je z nekim petičnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pír -a m (ȋ) knjiž. pojedina, navadno ob kakem pomembnem dogodku; gostija: povabiti, priti na pir / pripravila sta bogat pir svatbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pisáteljev -a -o (ȃ) pridevnik od pisatelj: bogat pisateljev notranji svet;
pisateljevo zadnje delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
playboy in plejboj -a [pléjbój in pléjbôj] m (ẹ̑-ọ̑; ẹ̑-ȏ) zlasti v zahodnih deželah bogat, navadno mlajši moški, ki uživaško živi: eleganten playboy;
živel je kot playboy
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
polnozvóčen -čna -o [u̯n] prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž. zvočno poln, bogat: polnozvočna pesem / polnozvočen slog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
posében -bna -o prid. (ẹ̑) - 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo
// ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima - 2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja
- a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna
- b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti
- 3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak
- 4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa
// ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost - 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo
- 6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo
// poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja
♦ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; jur. splošni in posebni del zakona; mat. posebno število število, ki se piše s številko; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji
posébno - 1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo prav posebno / svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet
- 2. izraža visoko stopnjo, mero
- a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast
- b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pôtok -óka m (ó ọ́) - 1. manjša, v strugi tekoča voda: potok se izliva v reko; potok šumlja, žubori; ob cesti teče potok; potok se vije med skalami; pozimi potok včasih zamrzne; prebresti potok; regulirati potok; skočiti čez potok; ob potoku rastejo vrbe; bister, čist, hladen potok; potok, bogat z vodo / gorski potok / voda odteka v številnih potokih; ekspr. pot mu je v potokih tekel po hrbtu / poleti je potok suh potočna struga
● ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina
♦ geogr. ledeniški potok ki teče izpod ledenika - 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika količina česa tekočega: potoki krvi, solz / potok besed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
potráten -tna -o prid., potrátnejši (á ā) nav. ekspr. ki po nepotrebnem porablja dobrine: v mladosti je bil bogat in potraten;
potratna ženska;
pri kuhanju je potratna / potratne pojedine; potratno življenje // knjiž. razkošen: potratne palače; potratna ureditev sob
● ekspr. kaditi potratne cigarete zelo dragepotrátno prisl.: živeti potratno; potratno opremljeno stanovanje / v povedni rabi potratno bi bilo kupovati tako drage stvari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
právljičen -čna -o prid. (á) - 1. nanašajoč se na pravljica 1: pravljični motivi; pravljična fantastika / škratje, zmaji in druga pravljična bitja / pravljični svet / pravljična igra
- 2. ekspr. zelo lep, čudovit: doživeti pravljično noč v gozdu
- 3. ekspr. zelo velik: s tem teleskopom se vidi na pravljično razdaljo / plačati pravljično ceno zelo visoko, pretirano; pravljično bogastvo
● iskati pravljični zaklad zaklad, o katerem pripoveduje pravljica, izročilo; ekspr. ta zamisel je pravljična neuresničljiva
právljično prisl.: pravljično bogat, lep; sam.: pravljično me v zgodbi nekoliko moti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prebogàt stil. prebôgat -áta -o prid. (ȁ ā; ó ā) - 1. preveč bogat: biti prebogat, da bi razumel revščino; prebogata dedinja / vitaminsko prebogata hrana / prebogata večerja
- 2. ekspr. zelo bogat: prebogat zaklad / ti članki so le del prebogate vsebine knjige
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prínc -a m (ȋ) - 1. v nekaterih deželah član vladarske družine, ki ne vlada: danski princ; bogat je kot princ / v pravljicah začarani princ
● ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega - 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke NSU: kupiti princa; voznik princa je povzročil prometno nesrečo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prínčevski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na prince: prinčevske navade / prinčevski naslov
- 2. ekspr. bogat, razkošen: živi prinčevsko življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
réntnik -a m (ẹ̑) v nekaterih državah kdor ima, prejema rento: bogat rentnik;
rentniki in podjetniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
repertoár -ja m (ā) - 1. skupek gledaliških, glasbenih del, ki se izvajajo v eni sezoni: sestavljati repertoar; uvrstiti dramo, opero v repertoar; bogat, sodoben repertoar; repertoar naših gledališč je letos zelo zanimiv / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon
● žarg., gled. dati dramo na repertoar izvajati, uprizarjati jo
// vloge, skladbe, ki jih obvlada kak igralec, glasbenik: pevec, pianist z zelo širokim repertoarjem; značilnosti igralčevega repertoarja - 2. knjiž. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: bogat repertoar izraznih sredstev / figure iz beneškega slikovnega repertoarja
- 3. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogat repertoar čustev in razpoloženj; širok repertoar možnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ribovít -a -o prid. (ȋ) bogat z ribami: Krka je ribovita;
ribovito jezero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
rúdnik -a m (ȗ) prostor, navadno pod zemeljskim površjem, kjer se koplje, pridobiva ruda, premog: izkoriščati, odpreti, opustiti rudnik;
spustiti se v rudnik;
bogat rudnik;
eksplozija v rudniku / rudnik premoga, soli, urana, zlata / idrijski rudnik / pog. dobiti delo pri rudniku v delovni organizaciji, ki se ukvarja s pridobivanjem rude, premoga // ekspr., s prilastkom kraj, prostor, kjer je česa zelo veliko: novo najdišče je pravi arheološki rudnik / ta knjiga je rudnik informacij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sámši prisl. (ȃ) star. sam: rad se je samši sprehajal ob reki;
živela je samši / samši se je naučila brati / v povedni rabi bogat je, a je še zmeraj samši neporočen, samski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
situírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. arhit. določiti kraj, prostor za postavitev gradbenega objekta: situirati hišo, most; situirati poslopje sredi mesta
- 2. knjiž., navadno s prislovnim določilom postaviti (v določeno okolje, čas): to nas je situiralo v središče dogajanj / zgodbo romana je situiral na Primorsko / situirati v prostor in čas
situíran -a -o - 1. deležnik od situirati: v naravno okolje situiran objekt; prostori so situirani v središču mesta
- 2. bogat, premožen: njeni starši so dobro situirani / je iz situirane hiše / materialno situiran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sljúdnat -a -o prid. (ȗ) bogat s sljudo: sljudnata glina, kamnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
slovár -ja m (á) - 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene: slovar ima sto tisoč besed; izdati, sestavljati slovar; prevajati s slovarji; obsežen slovar / na koncu knjige je slovar seznam s tako razvrščenimi in pojasnjenimi besedami
// enojezični, enozvezkovni, narečni, pravopisni, tehniški slovar; slovensko-nemški slovar; slovar tujk / knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon
// Slovar slovenskega knjižnega jezika
♦ lingv. avtorski slovar ki vsebuje besede določenega avtorja; etimološki, frekvenčni, informativno-normativni slovar; odzadnji slovar urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede; razlagalni slovar; slikovni slovar v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; zgodovinski slovar - 2. nav. ed., ekspr. besedni zaklad: imeti bogat slovar / njen slovar ni bil ravno izbran
● ekspr. besede nemogoče ni v njegovem slovarju odločen je narediti tudi navidez nemogoče stvari; ekspr. če to povemo v ekonomskem slovarju tako, kot pravijo ekonomisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
snubáč -a m (á) snubec: ni ji manjkalo snubačev;
zavrnila je že več snubačev;
bogat snubač
♦ etn. snubači so posedli okoli mize moški, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegovi spremljevalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sóčen -čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄) - 1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi
♦ vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat - 2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave
- 3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki
● ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; redko drevje je že sočno muževno
sóčno prisl.: sočno preklinjati, pripovedovati; sočno zelena trava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sojeníca -e ž (í) nav. mn., mitol. vsako od treh bitij, ki otroku ob rojstvu napovedujejo usodo: napovedi sojenic
● ekspr. ob rojstvu mi ni stala ob strani sojenica z debelo mošnjo nisem bogat, premožen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
spáhija -e tudi -a m (ā) v fevdalni Turčiji zemljiški posestnik, dolžen udeležiti se vojne kot konjenik: bogat spahija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
spékter -tra in spéktrum -tra tudi -a m (ẹ̑) - 1. fiz. razvrstitev energije v valovanju glede na valovno dolžino ali delcev glede na kakšno lastnost: iz spektra določiti sestavo planetov / nevidni, rdeči, ultravijolični del spektra; sončni spekter
// vidni, fotografski, grafični prikaz tega: ogledati si spekter vidne svetlobe; glavne barve spektra / črtasti spekter v katerem so sestavine z natančno določeno frekvenco; zvezni spekter v katerem so sestavine s širokega frekvenčnega območja - 2. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: pisatelj je v svojem romanu razvil spekter značajev in usod; spekter vprašanj je bil bogat / publ. družba potrebuje cel spekter strokovnjakov
♦ farm. antibiotik širokega spektra antibiotik, ki deluje na več povzročiteljev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
stiskáč -a m (á) - 1. slabš. pretirano varčen, skop človek: biti velik stiskač; imajo ga za stiskača; bogat stiskač
- 2. gumbu podobna priprava za zapenjanje oblačila, sestavljena iz dveh delov: prišiti stiskač; zapenjati bluzo s stiskači
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
stríc -a m (í) - 1. očetov ali materin brat: stric je prišel na obisk; ima tri strice in eno teto / stric po materi / mali ali mrzli stric očetov ali materin bratranec
// navadno kot nagovor starejši znan moški: kam ste namenjeni, stric - 2. ekspr. človek, ki zaradi svojega položaja lahko posreduje za koga: brez strica tega ne bi dosegel; ima veliko zvez in stricev
● biti, ostati (doma) za strica v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
šôtnat -a -o prid. (ȏ) bogat s šoto: šotnat svet;
vlažna šotnata tla / šotnati bregovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tajkún -a m, člov. (ȗ) zelo bogat in vpliven podjetnik z močnimi političnimi povezavami: medijski tajkun; tranzicijski tajkun; Menedžerji ali tajkuni so z malverzacijami, izmišljenimi dokapitalizacijami in pritiski prišli do večinskih deležev podjetij E ← agl. tycoon ← jap. taikun 'mogočnež, vladar' ← kit. taijun iz tai 'velik' + jun 'vladar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
têžek in težák têžka -o tudi -ó prid., téžji (é ȃ é) - 1. ki ima razmeroma veliko težo: valiti težke sode; težka butara; kot svinec težki kovčki / težek moker sneg lomi veje; polni klasi so težki / težek zimski plašč debel
// z izrazom količine izraža težo, ki se ugotavlja s tehtanjem: je petinsedemdeset kilogramov težek in stoosemdeset centimetrov visok / koliko je težek koliko tehta - 2. ki je iz debelih, velikih sestavnih delov: težki čolni; težki tovornjaki vozijo po cesti; težke krojaške škarje; težko pohištvo / težki oblaki veliki, temni
// težki portali masivni; težke črne kite debele
// težka mehanizacija stroji z veliko zmogljivostjo, zlasti za opravljanje zemeljskih del - 3. ki izraža, kaže telesni napor: težka hoja / težko dihanje, sopenje / težki koraki trdi, glasni; težki udarci na vrata
- 4. za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost: težek poklic, študij, vzpon; odgovor na to vprašanje je težek; pred njim je bila težka bitka; težka naloga / piše v težkem jeziku zapletenem, nejasnem; težek nasprotnik težko premagljiv; težek učni načrt zelo zahteven; vinograd ima na težkem zemljišču zelo neugodnem za obdelavo; težka knjiga težko razumljiva
// za težko delo ni sposoben fizično naporno; pred seboj ima težek dan zelo naporen - 5. ki prinaša dosti težav, neprijetnosti: težka bolezen; težka kazen, novica; zadela ga je težka nesreča zelo huda
// izvedeti težko resnico zelo neprijetno
// težek poraz zelo velik, s hudimi posledicami; težka napaka, zabloda, zmota; težka obtožba / težka preteklost polna težav, trpljenja; težko umiranje; težko življenje / težka operacija zelo nevarna; težka poškodba
// ki zelo otežuje življenje, delo: postaviti komu težke pogoje; živeti v težkih razmerah / biti v težkem položaju
// ki povzroča pomisleke, omahovanje: težka izbira, odločitev / težka odpoved; to je bila zanj težka žrtev - 6. ki prizadeva žalost, bolečino: težek spomin; smrt staršev je bila zanj težka izguba; težke misli; težka slutnja; težko slovo
// ki izraža, kaže žalost, bolečino: težek vzdih / težek pogled žalosten; strog
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: težka bolečina; težka bridkost srca; težka žalost - 7. ki povzroča neprijetno telesno počutje: težek vonj, zadah; težek zrak
// nav. ekspr. zelo neprijeten, mučen: v prostoru je zavladal težek molk / imeti s kom težek pogovor; to je težka zadeva - 8. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki; hud: biti pod težkim pritiskom; težka skrb, žalitev / težki notranji boji; težki davki visoki; težek naliv močen, hud; pasti v težko krizo; težka megla, tema gosta
- 9. ki ima določeno značilnost v visoki meri: težek bolnik, ranjenec / ekspr.: težek tat velik; težek kmet bogat, velik; težek milijonar / ekspr., z oslabljenim pomenom vreči stran težke milijone
- 10. v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri: težek parfum; težke cigarete; težka pijača
// težko prebavljiv: težka hrana / težka večerja - 11. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se telesno ali duševno slabo počuti: bil je težek od skrbi; čutil se je težkega in bolnega / po kosilu je postal težek zelo zaspan
// od vina je imel težko glavo neprijeten občutek v glavi - 12. pog. siten, nadležen: kadar je pil, je postal težek; težka ženska
// ki se nerad prilagaja okolju, zahtevam; težaven: težek otrok / težek značaj
● pog. pri kupčiji je zaslužil težek denar dosti denarja; ekspr. govoril je s težkim glasom z nizkim, globokim; ekspr. težek kamen se mu je odvalil od srca rešil se je velike skrbi, nadloge; ekspr. težek križ si je naložil na rame sprejel je veliko skrb, odgovornost; ekspr. jé težki kruh rudarjev preživlja se s težkim rudarskim poklicem; pog. ta človek je težek milijone ima veliko milijonov; evfem. težek odgovor boš dajal pred Bogom v krščanskem okolju pred Bogom si zelo kriv; ekspr. za vse je plačal težek račun je moral dosti pretrpeti; ekspr. to je zadalo trgovini težek udarec jo je zelo prizadelo; narediti se težkega s sprostitvijo mišic otežiti komu dvig; težka atletika atletika, ki obsega dviganje uteži, rokoborbo, boks; težka industrija industrija, ki proizvaja velike stroje, naprave, zlasti za opremo tovarn; ekspr. biti težke krvi miren, nerazburljiv, vztrajen; imeti težke noge težko hoditi; ekspr. varuj se ga, ima težko pest, roko močno udari; ekspr. s svojo odločitvijo mu je prizadel težko rano ga je zelo prizadel; ekspr. v roke so dobili težko ribo pomembnega nasprotnika; pomembnega člana kake organizacije, skupine; pri pisanju ima težko roko močno pritiska, okorno piše; ekspr. imeti težko sapo oteženo, težko dihati; pog. ima težke zveze zelo pomembne; veke so mu postale težke postal je zaspan; ekspr. dom je zapustil s težkim srcem nerad, z obžalovanjem; poln skrbi; ekspr. otroci mu delajo težko srce ga žalostijo; mu povzročajo skrbi; vsak začetek je težek
♦ agr. konj težke pasme pasme, ki se goji za prevažanje težkih tovorov; kokoš težke pasme pasme, ki se goji zlasti zaradi mesa; težka prst, zemlja prst, zemlja z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi; grad. težki beton beton, v katerem je barit; jur., do 1930 težka ječa; kem. težki vodik stabilni težki izotop vodika; težka voda voda, v kateri je težki vodik; les. težki les les z veliko gostoto; metal. težke kovine kovine z veliko gostoto; težka valjalna proga valjalna proga za valjanje kovinskih, navadno jeklenih blokov; obrt. težka konfekcija oblačila iz debelejšega blaga, zlasti plašči; težka obutev; strojn. težko olje olje z vreliščem med 230° in 350° C; šah. težka figura trdnjava ali dama; šport. težka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže nad 83 kg; teh. težki bencin bencin z višjo gostoto in vreliščem med 100° in 150° C; voj. težki top top s kalibrom cevi nad 155 mm; težka artilerija artilerija s kalibrom cevi nad 155 mm; težka strojnica na podstavek, vozilo, letalo pritrjeno avtomatsko orožje za streljanje na večje cilje; mitraljez; težko orožje orožje večjega kalibra ali večje teže
težkó - 1. prislov od težek: kdor težko dela, mora imeti močno hrano; težko naložen voz / težko se je odločil, odpovedal
♦ metal. težko taljive kovine kovine, ki imajo tališče nad 1.500° C - 2. izraža, da se kaj opravlja s trudom, naporom: bolnik težko diha, govori; zaradi utrujenosti težko hodi / težko sledi njegovim mislim; težko razumljiva knjiga / težko se je prebijal skozi življenje
// izraža, da je kaj povezano z velikim prizadevanjem: težko ga je našel; težko ga je prepričal; težko je razločil, kaj piše / težko premaguje radovednost; težko skriva čustva / težko popravljiva škoda; težko prehodni kraji
// izraža, da je za kaj potrebno dosti energije, kakega sredstva: težko gorljiva, topljiva snov / težko prebavljiva hrana - 3. izraža, da kdo za kaj nima ugodnih okoliščin, možnosti: težko so mu dali, ker sami nimajo; zaradi otrok gre težko od doma
// izraža, da je malo možnosti, verjetnosti za uresničitev česa: s to krmo bo težko preredil toliko živine; to bo težko uganil / težko če ga bo našel; težko da bi kdo ostal živ
// v medmetni rabi izraža pritrditev s pridržkom: bo avtomobil vzdržal? Težko (da) / ali ne bi bilo bolje molčati? Težko če ne - 4. izraža neprijetnost česa: težko vas prosim, vendar vas moram / v povedni rabi: težko je govoriti o tej kočljivi stvari; težko mi je sprejemati darila
// izraža, da se kaj dela z odporom: težko ga poslušam, ko govori neumnosti; težko prenašam njegove žalitve - 5. v povedni rabi izraža neugodnost razmer, stanja: pri njih je težko, odkar je umrla mati; po vojni je bilo nekaj časa težko / težko je, ker noče več delati
// izraža težavnost česa: težko je, če vsak dela po svoje; težko bo, če ga ne bodo pustili pri miru - 6. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža stanje bolečine, prizadetosti: ob slovesu mu je bilo težko; bilo mu je tako težko, da je jokal
// v zvezi z za izraža obžalovanje: težko mi je zanjo, ker je dobro dekle; za mlade ljudi mi je težko / težko mi je za brati žalujem za njimi; pogrešam jih - 7. nav. ekspr. zelo, hudo: težko ga je prizadel; težko bolan, ranjen
// silovito, močno: težko stopati; vrata so težko zaječala; ura je težko udarila glasno, zamolklo
// težko pasti na tla z močnim udarcem
● zaradi hitre hoje mu je bilo težko pri srcu je čutil tesnobo, bolečino pri srcu; ekspr. že nekaj časa me težko gleda tukaj ne vidi rad, da sem tukaj; besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; med vojno je bilo težko za živež ga ni bilo dovolj na razpolago; z bolnimi otroki je težko bolni otroci povzročajo težave
têžki -a -o sam.: ne bi rad bral kaj težkega; nekaj mračnega, težkega je v njem; nič težkega ne sme jesti težko prebavljive hrane; ekspr. težka mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; prim. težji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tŕden -dna -o prid., tŕdnejši tudi trdnéjši (ŕ r̄) - 1. ki (dobro) vzdrži pritisk, delovanje zunanjih sil: trden grad, most; trden jez; hiša ima trdne temelje; trdna stavba; trdno obzidje / trdni čevlji močni, trpežni; pren. trdni temelji za mir
// ki se težko pretrga, loči: trden papir; trdna nit, tkanina / most ni dovolj trden za tako težo / trden šiv, vozel / trdna povezava, pritrditev; pren. trdne prijateljske vezi
// sposoben vzdržati negativne vplive: trden politični položaj / trden ugled; trdno zdravje - 2. ki obdrži svojo prostornino in obliko, če nanj ne deluje prevelika sila: plini, tekočine in trdne snovi / odstraniti trdne delce iz tekočine / trdno gorivo / trdna, tekoča in plinasta zgradba zemlje
// sprijet, zbit: beton ni dovolj trden; nabiti ilovico, da bo bolj trdna - 3. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo; močen: trdno okostje / trdno orodje
// ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: trdna država, vojska; trdna organizacija - 4. ki ima veliko telesno moč, odpornost: prileten, a trden moški; trden kot dren / ima še trdne noge
// sposoben prenašati duševne napore: trden, zanesljiv človek; biti moralno trden / trdna osebnost / trden značaj - 5. navadno v povedni rabi ki ne omahuje: kljub prepričevanju je ostal trden; biti trden v svojih sklepih, sodbah / tekmovalec, učenec ni trden
// ki izraža neomahljivost: odgovoriti s trdnim glasom; stopati s trdnim korakom - 6. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomisleka glede resničnosti, pravilnosti: trden dokaz; trdno dejstvo / trdne norme; trdna načela, pravila / nova razlaga, teorija še ni trdna / ta letnica ni trdna gotova, zanesljiva
// ki ne vsebuje nobenega dvoma, pomisleka glede resničnosti, pravilnosti: trdna vera; trdno prepričanje
// ki ne vsebuje nobenega dvoma, pomisleka glede uresničitve, izpolnitve: trden sklep; trdna obljuba, odločitev / trdno upanje - 7. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trden dotik, stisk / trden spanec / trdna noč; trdna tema popolna
● ekspr. trden kmet bogat, premožen; ekspr. biti trden v matematiki dobro jo obvladati; ekspr. v nogah ni bil nič kaj trden bil je negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; redko trdne cene določene, nespremenljive; redko proti ognju trdno steklo odporno; čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem; ekspr. nima trdnih tal pod nogami se ne zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega
♦ ekon. trdna valuta valuta, katere vrednost se ne spreminja; etn. (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; fiz. trdno telo telo iz trdne snovi; fiz., kem. trdno agregatno stanje
tŕdno tudi trdnó prisl.: trdno se držati načel; trdno kaj namestiti, pritrditi; trdno se koga okleniti; trdno skleniti, upati, verjeti; trdno stati; trdno zaspati; biti trdno povezan s kom; biti trdno prepričan o čem; trdno sprijeta snov; trdno zavezana vreča / za trdno obljubiti, vedeti zatrdno
● star. iti trdno za kom tik, tesno; ekspr. trdno stati na zemlji biti zelo stvaren; sam.: glede tega si nisem na trdnem tega ne razumem popolnoma; o tem ne vemo nič trdnega nimamo zanesljivih podatkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
túdi prisl. (ȗ) - 1. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen ali dodajanje, navezovanje: tudi nam se je to zgodilo; poškodoval si je tudi nogo; ni samo lepa, je tudi pametna; tudi tako bi se dalo narediti; uspelo jim je tudi tokrat / to mu povej in tudi reci, da ne moreš priti; vsak ima svoje potrebe in tudi zahteve / midva greva tudi; slabega zdravja je in hitre jeze tudi / v vezniški rabi: spijo v hotelu, tudi hranijo se tam; jezi se in tudi kolne včasih
- 2. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: vsemu se je moral odpovedati, tudi upanju; to je močna pijača, tudi za krepkega moža; mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli / po nenehnih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti / za tako sliko dam tudi sto tisoč dinarjev
- 3. ekspr., v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: takih stvari tudi v sanjah še ni videla; nikjer, tudi pri vas nisem bil tako postrežen; včasih tudi za kruh nima / tudi malo ne pazi na svoje zdravje; tudi za centimeter se ni premaknil / pog. kaj tudi tega ne veš, kako ji je ime
- 4. ekspr. izraža podkrepitev trditve: presneto, se pa tudi bojiš; to pa je tudi vse, kar so lahko storili; vi ste tudi reve vsi skupaj; sklenila je, da še ne odide. Čemu tudi, ko se ji nič ne mudi / iron. ti si pa tudi pameten
// izraža očitek, nejevoljo, začudenje: ta človek pa tudi vse najde; ti pa tudi na nič ne misliš; vi se morate tudi povsod vmešavati; bil pa je tudi že zadnji čas, da se je spametoval - 5. nav. ekspr., v vezniški rabi, navadno v zvezi ne le, ne samo — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kupili so mu ne samo smuči, ampak tudi vso opremo; ni samo govorila, ampak tudi delala / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno / knjiž. zavrgel je ne le Heglov sistem, marveč tudi njegovo metodo / to je brez dvoma poenostavitev, a tudi osvežitev
- 6. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi s če, kakor, ko za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: tudi če bi poznali vse okoliščine, bi se težko odločili; če bi tudi hotel, ne sme; redko če je bila večerja tudi okusna, mu ni teknila četudi, čeprav
// ekspr. kakor je tudi bogat, srečen ni / ekspr. nič pametnega se ne more domisliti, ko bi se tudi stokrat na glavo postavil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
velikáš -a m (á) - 1. v fevdalizmu pripadnik višjega plemstva: oblast velikašev; grofi, knezi in drugi velikaši
- 2. ekspr. zelo bogat in vpliven človek: kmečki velikaši; reveži in velikaši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
velíko prisl. (í) - 1. izraža veliko količino ali mero
- a) s samostalnikom: imeti veliko drv; zemlja z veliko dušika; zbralo se je veliko ljudi; nima veliko smisla za šalo / odkriti veliko novega / kot voščilo želim vam veliko, ekspr. veliko veliko sreče / takih primerov je veliko
- b) z glagolom: veliko bere, se giblje; veliko se ne da spremeniti; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat
- 2. navadno v zvezi s primernikom izraža visoko stopnjo: veliko bolj se boste morali potruditi; nova pot je veliko krajša; veliko večja poraba energije / zaslužek je veliko premajhen; prim. največ, več, velik, veliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
víničar -ja m (ȋ) - 1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji
- 2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zaklàd -áda m (ȁ á) - 1. večja količina skritih dragocenosti, denarja, za katere se ne ve, čigave so: na dnu jezera leži zaklad; iskati, odkriti zaklad; bogat, velik zaklad; zgodba o zakladu / zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
// večja količina dragocenosti, navadno denarja: skriti zaklad na varno mesto
// mn. večja količina česa, navadno dragocenega: imeti zaklade zlata in srebra
// nav. mn. dragocenosti, denar: kopičiti zaklade; naropani zakladi; ekspr. tega ne bi storil za vse zaklade sveta sploh ne - 2. s prilastkom zbirka dragocenosti, denarja, ki se hrani kje: ogledati si svetiščni zaklad
// nav. mn. zbirka dragocenih, vrednih predmetov, ki se hrani kje: muzejski zakladi; knjižnica je razstavila svoje zaklade - 3. ekspr., s prilastkom kar je za koga zelo dragoceno, veliko vredno: otrok je spravil svoj zaklad v žep / dober sosed je največji zaklad / zdravje je velik zaklad
// kar je za koga v določenem položaju zelo dragoceno, veliko vredno: vzel je cigarete in zaklad razdelil sojetnikom
// nav. mn. kar je dragoceno, vredno sploh: umetnostni zakladi dežele; zakladi kulture so pripovedke, ljudska glasba, arhitekturni spomeniki / ne zavedamo se še, kakšne zaklade duha smo izgubili z njim - 4. nav. mn., navadno s prilastkom kar kje obstaja v veliki količini in se da izkoriščati: najpomembnejši zakladi države so njeni gozdovi in nahajališča nafte; izrabljati naravne zaklade dežel
- 5. ekspr. kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: knjiga je resničen zaklad; priročnik je pravi zaklad podatkov / on je zaklad izkušenj, modrosti
- 6. v zvezi besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu: slovenski besedni zaklad / v slovarju zajet besedni zaklad
// vse besede, ki jih kdo pozna in jih lahko uporablja: bogatiti svoj besedni zaklad / aktivni, pasivni besedni zaklad - 7. zastar. sklad: dobiti denar za kaj iz različnih zakladov / rezervni zaklad
● minister za javni zaklad v nekaterih državah zakladni minister
♦ ekon. denar, ki začasno ni v prometu in pri zlati valuti uravnava količino denarja v obtoku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zavojeváti -újem dov. (á ȗ) knjiž. osvojiti: zavojevati sosednje dežele / zavojevati druge narode / pianist je s svojo igro zavojeval občinstvo / zavojevati dekle
● knjiž., ekspr. zavojevati bogat plen pridobiti si ga pri osvajanju; publ. zavojevati trg začeti prodajati na njemzavojeván -a -o: zavojevane dežele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zazvenéti -ím dov. (ẹ́ í) - 1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zazveni / kraguljčki, strune zazvenijo; kosa zazveni / ekspr.: gong zazveni; zvonec zazveni zazvoni
// ekspr. tišina zazveni - 2. navadno s prislovnim določilom postati jasno slišen: njegove besede so zazvenele po hiši; koraki so zazveneli na ulici; glasen smeh je zazvenel po prostoru
- 3. postati zvočno bogat, ubran: toliko časa je popravljal radio, da je njegov glas zazvenel / že kar dobro igra, vendar mu glasbilo še ne zazveni ne da polnega, lepega zvoka
// s prislovnim določilom dobiti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo: glas mu je zazvenel globoko, ubrano, zamolklo
// ekspr., s prislovnim določilom pokazati se, zazdeti se tak, kot izraža določilo: njegove besede so zazvenele očitajoče, porogljivo; odgovor je zazvenel prepričljivo - 4. ekspr. postati zaznaven, opazen: v njegovem glasu je zazvenel posmeh; iz njegovih besed je zazvenela žalost
- 5. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek kot pri zvočni zaznavi: znan glas mu zazveni v uho / od udarca mu je zazvenelo v glavi / tišina mu zazveni v ušesih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zeló prisl. (ọ̑) - 1. izraža veliko mero dejanja ali stanja: zelo se bati česa; rana zelo krvavi; zelo se potruditi; sonce zelo pripeka; zelo se zanima za šport; bilo ji je zelo dolgčas; knjiga mi je bila zelo všeč; ali naj takoj pride? Tako zelo pa se ne mudi; nismo pričakovali, da se bo tako zelo razjezil; ekspr. zelo zelo se je spremenila / redko zeblo jo je, toda ne zelo ne preveč, ne prehudo
// kot vljudnostna fraza: zelo me veseli, da sva se spoznala; zelo mi je žal, a ne gre - 2. izraža visoko stopnjo: zelo bogat kmet; zelo bolan; zelo dober, zanesljiv prijatelj; pihal je zelo hladen veter; opravljati zelo naporno delo; zelo ugodna cena / do cilja imajo še zelo daleč; zelo zgodaj morajo vstajati; zelo zavzeto poslušati; takih primerov je zelo veliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zvenéti1 -ím nedov. (ẹ́ í) - 1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zveni / kose so zvenele; strune zvenijo / verige zvenijo rožljajo
// ekspr. vesolje je tiho zvenelo - 2. navadno s prislovnim določilom biti jasno slišen: piščal zveni; koraki deklic zvenijo pod oknom; ukanje je zvenelo iz vasi; aplavz je dolgo zvenel / ekspr. veselje neprestano zveni v njej je, obstaja; pesn. zunaj je zvenel mir
- 3. biti zvočno bogat, ubran: njegov glas zveni; verze je popravljal toliko časa, da so zveneli
// s prislovnim določilom imeti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo: glas mu je zvenel mehko, nežno, odločno; orkester zveni polno, ubrano; njegov smeh je zvenel jasno, votlo / njegovo ime zveni tuje
// ekspr., s prislovnim določilom kazati se, zdeti se tak, kot izraža določilo: njegove besede zvenijo preroško; trditev ni zvenela prepričljivo; pripomba zveni kot očitek - 4. ekspr. biti zaznaven, opazen: iz glasu je zvenela jeza, žalost; iz vprašanja je zvenelo očitanje; v njegovih besedah je zvenel obup, strah
- 5. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek kot pri zvočni zaznavi: glas mu je grmel, da je otroku kar zvenelo po ušesih; v glavi mu zveni od klofute; v kosteh mu je zvenelo kot po žicah
● ekspr. hiša je zvenela od njenega smeha po hiši se je razlegal njen smeh; ta stavek mu je dolgo zvenel po ušesih dolgo je mislil nanj; melodija mu še vedno zveni v ušesih še vedno se mu zdi, da jo sliši; ekspr. njegove besede zvenijo v prazno nihče jih ne posluša; nimajo zaželenega uspeha
zvenèč -éča -e - 1. deležnik od zveneti: zveneče strune; prijetno zveneče narečje; tuje zveneče ime
// ki je zlasti iz višjih tonov: prijeten zveneč glas; zveneči udarci kladiva / zveneč smeh zvonek
♦ lingv. zveneči glas glas, pri katerem se glasilki ob izgovoru treseta - 2. ekspr. ugleden, slaven: doseči zveneč naslov; zveneča imena solistov
- 3. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: govoril je zveneče besede; zveneče fraze; prisl.: ura je zveneče odbila polnoč; zveneče se smejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zvóčen -čna -o prid., zvóčnejši (ọ̄ ọ̑) - 1. nanašajoč se na zvok: zvočni pojavi / zvočna naprava, priprava / zvočni signal, znak / zvočni dražljaj / dosegati posebne zvočne učinke; zvočni vtis govora; zvočna podoba besede; zvočna skladnost / zvočni časopis na (magnetni) trak ali kaseto posneti aktualni članki ali obvestila za slepe; zvočni film film z dialogi, glasbo in šumi; zvočni zapis; zvočno sporočilo / zvočna in toplotna izolacija / zvočna hitrost; zvočna jakost
● prebiti zvočni zid biti hitrejši od zvoka
♦ elektr. zvočni ojačevalnik; film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; film., rad. zvočna oprema ustrezna glasba, šumi v radijski oddaji, filmu; muz. zvočni tlak tlak, merjen po frekvenci in jakosti zračnih tresljajev; rad. zvočni posnetek; zvočni rekviziti priprave, s katerimi se povzročajo zvoki v kaki oddaji, igri; zvočna kulisa gramofonski ali magnetofonski posnetek zvokov, šumov za ustvarjanje iluzije prizorišča; zvočna omarica zabojčku podobna naprava z zvočnikom, zvočniki; zool. zvočni mehur organ za krepitev glasu pri nekaterih živalih - 2. ki lepo, dobro zveni: zvočen glas; pesnikov jezik je zvočen; zvočne orglice / odmev je napolnil zvočne oboke grajskih dvoran
zvóčno prisl.: zvočno in slikovito izraziti; zvočno bogat, poln
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žakarski in žakardski tudi jacquardski -a -o [žaká-] prid. (ȃ) nanašajoč se na žakar: žakarska tkalnica / žakarski vzorec bogat, velik vzorec, tkan, pleten z žakarjem; žakarska karta luknjan kos kartona, ki se vstavi v žakar za določanje dviganja in spuščanja osnovnih niti pri tkanju vzorcev; žakarske statve statve z žakarjem; žakarska tkanina vzorčasta tkanina, tkana na žakarskih statvah
♦ papir. žakarska lepenka trdna, močno stisnjena lepenka za žakarske kartežakarsko in žakardsko tudi jacquardsko prisl.: žakarsko tkano blago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žámet -a m (á) - 1. tkanina s ščetkasto površino na eni strani: tkati žamet; oguljen žamet; hlače, krilo iz žameta; naslanjač, prevlečen z žametom / rebrasti žamet / ekspr. biti oblečen v žamet v žametno oblačilo
- 2. ekspr., s prilastkom žameten videz, lesk, otip: žamet lilij; beli žamet rok / žamet oči
// blagoglasnost in rahla zamolklost: žamet glasu
● preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat
♦ tekst. svileni žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; trg. usnjati žamet žametu podobna močna bombažna ali volnena tkanina; deftin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.