dobrostojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ekspr. 1. ki ima mnogo materialnih dobrin; bogatSSKJ, premoženSSKJ: Večinoma dobrostoječi, izobraženi ljudje bi si lahko privoščili razkošnejše počitnice, a se nalašč vsako leto za deset ali štirinajst dni odpravijo okusit prvinsko plat bivanja in v tem neizmerno uživajo 2. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje; uspešenSSKJ: Podjetje je dobrostoječe in zaposluje le okrog 200 ljudi E (↑)dôbro… + (↑)státi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tajkún -a m, člov. (ȗ) zelo bogat in vpliven podjetnik z močnimi političnimi povezavami: medijski tajkun; tranzicijski tajkun; Menedžerji ali tajkuni so z malverzacijami, izmišljenimi dokapitalizacijami in pritiski prišli do večinskih deležev podjetij E ← agl. tycoon ← jap. taikun 'mogočnež, vladar' ← kit. taijun iz tai 'velik' + jun 'vladar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.