Aman -a m osebno lastno ime Haman: Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Antverpija ž zemljepisno lastno ime Antwerpen: je shivela v' tem mesti Antverpia im. ed. (I/2, 212) ǀ v' tem meſti Antverpia im. ed. je bil en bogat Gospud (V, 165) Niz. Antwerpen, frc. Antvers, mesto v Belgiji, flamsko kulturno središče

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Bitinius m osebno lastno ime Bitinijski: Pithius Bitinius im. ed. je bil taku bogat, de s' zhiſtiga ſlata je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi grosdi (II, 410) Bitínija je bilo kraljestvo in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

blažen prid., dives, bogat, bogatyn, ṡamoṡhen, blaṡhin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bogastvo2 [bogat] sam. s ♦ P: 12 (TC 1550, TT 1557, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.-Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. (LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bògat -áta -o prid. bogat: ſzem nei tak bogati SM 1747, 72; Ali Boug, bogat bodoucſi vu ſzvojoj miloscsi KŠ 1754, 117; Boug bogat bodoucsi BKM 1789, 306; idem kbogatomi Goszpoudi BKM 1789, 234; Bogáti i veliki bodete BKM 1789, 10; érseki i püspöki, ti bogáti, vnogo szrebra i zláta noszécsi AI 1875, kaz. br. 1
nájbogatéjši -a -e najbogatejši: Szamo dvá najbogatejsiva farara szta denok nej szilo pricsakala KOJ 1914, 150
bogáti -oga sam. liki bogátomi notri vu králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 63; i vnougi bogati vrgli ſzo doſzo doſzta KŠ 1771, 142; Te bogáte napunyene Je pa prázne odpüszto BKM 1789, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bogat prid., F27, abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; copiosus, -a, -um, obilni, bogat; dis, ditis, bogat; ditescere, obogatiti, bogat perhajati; ditiſsimus, ſylnu bogat; dives opus, enu bogatu inu lipú déllu; locuples, -tis, bogat, obiln; locupletare, bogatiga ſturiti; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi

1. bogatejši , ditior, bogatiſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bogat -a prid. bogat: en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš: enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bogati sam., F2, visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bogatin m, dives, bogat, bogatyn, ṡamoṡhen, blaṡhin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bogatiši gl. bogat 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bogatstvo2 [bogat] sam. s ♦ P: 4 (KB 1566, JPo 1578, BH 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Cecilius -a m osebno lastno ime Cecilij: kaj nuza Claudiu Ceciliuſu daj. ed., de tulikajn millionu ſlata je bil sadubil (II, 410) Verjetno je mišljen Caecilius Iucundus, bogat bankir iz Pompejev za časa Nerona.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

čȇško, -ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); sveti češko, da bo vime težko, da bo bogat čeh, Št.-Z.; — prim. čeh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dedec -dca m 1. dedec: moj Gospud je en ſtari Dediz im. ed. (IV, 260) ǀ Vna mlada vſame eniga ſtariga Dediza tož. ed., zhe je li bogat (V, 88) 2. ded: moy Predediz, inu Dediz im. ed. Nem. Nem. (IV, 371)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

deliti nedov., F14, amuſsis, ṡhnora s'katero ſe kai mèri, ali dily; bipartire, na dvuje deliti; bipertiri, na dvuje diliti; creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu dily; didere, â dido, vun diliti; dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai diliti; elargitor, kateri vunkai dily; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily; partes facere, diliti; partitor, kateri dily, ali deile déla; sortè dividere, po ſrèzhi diliti; sulcare aequora, morje diliti, ali ſe po nym voṡiti; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl; prim. od deljen 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

deljenje s, F4, frumentatio, ṡhita poberanîe: tudi enu gmain vun dilenîe ṡhita; partitè, po dilenîu, ali po dileiṡhu, s'reṡdilenîam; partitio, dilenîe, vel reṡdilenîe; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nekadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

denar m, F96, aes alienum, ludski danarÿ, danarji, dolg; aes circumforaneum, vherni danarji; campsor, meinaviz denarjou s'dobizhkam; creditum, -ti, ẛavupan, ali poſſojen danár, dolg, dolṡhni danár; cusor, kovazh teh denarjou, denarjeu; danarius, danár, gotovina; faber monetarius, kateri danarje ková; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; moneta, -ae, danár, drobni danár; numatio, velika obilnoſt danarjeu, doſti gotovih danarjeu; numerata pecunia, gotovi danarji; numosus, -a, -um, bogat s'danarmi; numus, -mi, danár, vinar; pecunia, -ae, danár; pecunia adesa, ṡapravleni danarÿ; pecunia privata, laſtni danarji; pecunia usuraria, uherni danár; pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat s'danarmi; stater, -ris, ena ſorta danarjeu, vela puloſmi reipar; stips, stipis, danár ſrebern, ali ṡlát; symbolum, -li, enu ṡnaminîe ene rizhy: tudi ſpravlanîe teh denarjou, ali teh jidy. Prov:23.v.21; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

denaren prid., F2, pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti doby; pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat s'danarmi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dühòvnost -i ž duhovnost: Da bom bogat v-dühovnoſzti BRM 1823, 358

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ferahtan prid. zaničevan, preziran: Inu de ſi prèd ſvejtom shlahten bogat, inu vuzhen, vener v'tvoim ſerzu imash ferahtan im. ed. m biti, inu imash ſpoſnati vſe od moje dobrute, inu milosti, taku bosh moje gnade deleshen ratal (I/1, 210) ǀ Ta pushtob F, Ferahtan im. ed. m je napek piſsan (I/1, 209) Prim. pri Kastelec-Vorencu ferrahtan ‛contemptus, despectus’; → ferahtati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gnadebogat gl. bogat 2, gnada ♦ P: 2 (JPo 1578, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gospòcki tudi gospòčki -a -o prid. gosposki: zaiſztino ga je on Goſzpoczki cslovik zgübo KM 1790, 34; niſteri Goszpockoga réda verni Bo'zi mou'zov KŠ 1754, 4b; Goszpocski oblêk je bogat AIN 1876, 36; Tákso goszpocsko noszbo má AIP 1876, br. 10, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gospodíč -a m gospodič: Osrsztvi, bogat goszpodícs KAJ 1870, 41

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hamičnják -a m zavistnež, zlobnež: Ráj bom ſziromák pobo'zen, Kak hamicsnyák bogat, zmo'zen BRM 1823, 384

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Hila -a m osebno lastno ime Hila: Hila im. ed. gre damu, poklizhe ſynu ǀ bogat Gospud s' imenam Hila im. ed. ǀ Aurelianus prezej svej, ter poshle po Hila tož. ed. (III, 292) Híla, oče sv. Vida

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hišnik -a m hišni oskrbnik: Je bil en bogat Mosh, ta je imel eniga Hishnika tož. ed., inu taiſti je bil pred nym obdolshen, kakor de bi on bil njegovu blagu ſapravil (V, 435) → hišen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

imenje s, F13, as, aſsis, en funt, libriza, ali enu célu imenîe; bonum, -ni, blagú, iménîe; facultas, obláſt, imenîe, dopuṡzhenîe, blagú, perpuṡzhenîe; facultates, iménîa, bogatie, blagú; habentia, -ae, imenîe; inventarium, -ÿ, popiſſovanîe hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti; opes, opum, blagú, ali bogatu iménîe; opulentus, -a, -um, bogat, per velikim iménîu; peculidum, enu meihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu; peculiosus, -a, -um, bogat v'ſvoim iménîu; peculium, perṡhparani, inu s'déllom dobiti danarji, bogaſtvu s'gotovimi danarji, inu s'doſti iménîam; poſseſsio, darṡhanîe, poladanîe, laſtina, imeinîe, erbṡzhina; substantia, -ae, blagú, imenîe, ſtán, ſtalu, ſtanina, obſtanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

k predl. z daj.
1. k, za izražanje cilja, ki ga gibanje doseže: Pridi knám králeſztvo Tvoje TF 1715, 25; ino me kfriſkim vodám pela ABC 1725, A8b; lüſztvo ſze pribli'záva kmeni KŠ 1754, 13; prineſzli ſzo knyemi vſze betésne KŠ 1771, 49; cslovik .. i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 585; püſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab(2); Hotte veli kmeni BKM 1789, 9; Ar v-nebéſza pojdemo k-Bouguvi SŠ 1796, 7; je nyou k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; szo roditelje dejte szvoje k-skolniki pripelali KOJ 1845, 7; vszaki ednoga poszlanika k hercegovinancom poszlo AI 1875, kaz. br. 3; gda bi se že kšoli približávala BJ 1886, 5; tvoje dobrote dári kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; nai ſze vſzih kpokori obernéio SM 1747, 9; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi KŠ 1754, 41; Priſztoupiti k-Evangyeliomi KŠ 1754, 209; bi mogoucse bilou Szloveni k-znanyi vogrszke rejcsi pridti KOJ 1833, XVI; kak k brati szem sze pridrü'zo TA 1848, 27; po etoj póuti vküpidévcsi k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1; pren. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93
2. za izražanje splošne usmerjenosti: obrnés nyéh od kmicze k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; ſtera je brod Krete glédecsi kpodnévi i kvecséri KŠ 1771, 424
3. za izražanje usmerjenosti dejanja: ino je erkla k-ſeni SM 1747, 5; vu naſi molitvaj k-Bougi zdihávamo KŠ 1754, 211; Ar ſze zſzrczom vörje kpraviczi KŠ 1771, 470; vi ſzami glédajte ktomi KŠ 1771, 398; naj ſze dobro k-ſzmrti morem pripraviti KM 1783, 90; knám vö ſzkázano dobrouto BKM 1789, 6b; ſze je dobrouta Bo'sa vö ſzkázala k-národi SIZ 1807, 8; lübézen kmeni ino kvſzeim greiſnim lüdém TF 1715, 41; nai meni onih dári haſznio na terdno vöro ktebi SM 1747, 50; lubéznoſzt kmeni SM 1747, 41; bode lubézen knyim ſzka'zuvao KŠ 1754, 221; lubézen ſzo meli kJezuſi KŠ 1771, 339; da tvojo knám ocsinſzko dobro volo ſzpoznamo KŠ 1771, 844; tvoja k-nám ſzkázana lübav KM 1783, 158; Knyemi ſzi ſzkázao tvo volo BKM 1789, 4; ſzam pripravo, ino mojo dobro-volo k-nyemi SIZ 1807, 38; Lübéznoſzt k-Bôgi BRM 1823, VI; Pokornoszt k-Bôgi KAJ 1848, 186; veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; Pavla apostola k-Filippénczom piszani liszt KŠ 1771, 589; potrplivi bojte kvſzejm KŠ 1754, 103; i k-ſzmrti je pobio jezero Filiſzteuſſov KM 1796, 49; szo vsze okoline k-püscsávi napravili KOJ 1848, 80; proſzo ſze je k-Czaſzari KM 1796, 129
4. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: katechiſmus, kſteromi ſze je vecs rédov priverglo TF 1715, 9; ktomi odeteu dáva TF 1715, 21; ne racsunai knyim mene SM 1747, 68; Ktomi escse tudi ſzem djáo Pridavek KŠ 1754, 8b; kſteroga 'zitki ſzi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; ka bi ſze zracsúnali k-tvojim ſzvéczom KM 1783, 24; i niſtere znouvics obrnyene [pesmi], czejle kmojim prilo'zo BKM 1789, 4; kaj bi mi cseri k-mó'si dávali SIZ 1807, 6; K-tomi szta obá jáko velikiva szirmáka bilá KAJ 1870, 37; ſztotnik je krokám dáo vitézov poglavniki vouznike KŠ 1771, 428; Ali mi ſzmo dönok k-zráſzti nikaj nej mogli zmocsti KM 1790, 48
5. za izražanje namena: Naſſega Goſzpodna Teilo nám gréiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; On je ſzvojim kpomoucsi SM 1747, 253; je on vſzejh Goſzpoud, bogat kvſzejm KŠ 1771, 471; ſzi ſze nám naroudo k-veſzélji KM 1783, 234; je bio ſteri med Izraëlſzkimi Králmi k-csemi KM 1796, 96; bio ſzam vam k-radoſzti SŠ 1796, 76; Vera K-dobromi deli prilocsna BRM 1823, 2; poloobdelavczi plük k-orányi je neogiblivo potrejben KOJ 1833, III; Boj k-poszvêti vszemi szvêti KAJ 1848, 123; On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; pridi nam k pomôcsi TA 1848, 66; K-brojenyi pa nema vôle KAJ 1870, 9; i sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; da ſzo ſzi vnougi krokám vzéli vréd ſzpraviti prepovidávanye KŠ 1771, 161
6. za izražanje pripadnosti: ſtere neſzmejmo 'zeleti? vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; tak vszi szlisimo k-ednomi obcsinszkomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; k prvomi šeregi se lišijo hrbtenični AI 1878, 5; i nyidva k rodovini slišita BJ 1886, 10
7. za izražanje vzroka: moreio ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Boga kpómocsi zovimo SM 1747, 81; Bilou je pa priprávlanye k-Vüzmi KŠ 1771, 329; liki je kralüvao grejh k-ſzmrti KŠ 1771, 458
8. za izražanje časovne, krajevne bližine: ár je szuncze 'ze kvecséri KŠ 1771, 256; K-novomi leti sze dr'zina prminyáva AIN 1876, 24; Bila pa je Bethánia blüzi k-Jeru'zálemi KŠ 1771, 304; nyegovo ſz. tejlo ino ſz. krv navküp vzéto kednomi 'zlaki i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; eden kdrügomi lübezniven KŠ 1754, 41
9. za izražanje podobnosti: tejlo, da bode priſzpodobno kodicsenomi nyegovomi tejli KŠ 1754, 140; priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko, kZerni horcsicsnomi KŠ 1771, 44; Mi lidjé ſzmo ktomi, ka je Dühovno, neſzpodobni BKM 1789, 178; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Krézuš in Krö́zuš -a m Krez: Bojdi bogat liki Kroezus KM 1783, 281; je bio bogáti kako ti Kresus Kráo SŠ 1796, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

letina -e ž letina: Kaj bomo sazheli lejtena im. ed. ſo huda, nadauKi ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ malu ſe perdella, letina im. ed. je huda, doſti nam gori grè (V, 416 s.) ǀ je bil en bogat Mosh, kateri je imel eno taku dobro lejtino tož. ed., de nej vejdil kam blagu spravit (I/1, 170) Za prvi zgled bi bilo sicer mogoče nastaviti letino s in zapis pojmovati kot im. mn., vendar se zdi verjetneje, da se vezljivost z množinskima oblikama tu izkazuje pomotoma, saj take tvorbe v sloven. sicer ni zaslediti, pa tudi iz etimološkega vidika ne bi bila upravičena.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

logíč -a m gozdič: Eden bogat polodelec je meo eden précimbni logícs KAJ 1870, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

maobitarski -a prid. moabski: Maobiterski im. ed. m Krajl je taku bogat, mogozhen, inu zhaſtit, de vam ſe sdi, de naj mozhi na ſvejtu de bi mogla njega premagat ǀ Jeſt nemorem vezh ſanashat temu hudobnimu, inu preusetnimu Maobiterskimu daj. ed. m krajlu ǀ Vſimite krono Maobiterskimu daj. ed. m Krajlu (V, 106) → moabitarski, → Moabitar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mȃrati, -am, vb. impf. sich kümmern, beachten; m. za koga, kaj; Zanj družba ne mara, In on ne za njo, Preš.; ne mara za nič, er kümmert sich um nichts; ne mara zanj, er kümmert sich nicht um ihn, er mag ihn nicht; mara za te, kakor za lanjski sneg; mara zanj, kolikor vrana za brodnika, Cig.; maram za to! ich frage den Henker darnach! daran liegt mir gar nichts! ne maram za tvoje darove! za čast marati, auf Ehre halten, Cig.; ne mara za moje besede, er achtet nicht auf meine Worte; — nič ne m. za kaj, sich nichts aus etwas machen, sich über etwas hinaussetzen; nič ne maraj! mache dir nichts daraus! za noben trud nič ne m., sich keine Mühe verdrießen lassen, Cig.; za nevarnost ne m., keine Gefahr kennen, Cig.; ne mara za svarilo, dobre svete, er lässt sich nicht warnen, Cig.; kaj maram, da nisem bogat! was kümmert es mich, dass ich nicht reich bin! ne maram, če kravo prodam, da le dolg poplačam, und wenn ich die Kuh verkaufe, dass ich nur die Schuld bezahle; — marati kaj, etwas mögen, gern haben: ne mara plesa, SlN.; Ne maram Gorenjca, 'Mam rajši Dolenjca, Npes.-K.; — ne maram, da bi hodil k meni, ich will, mag nicht, dass er mir Besuche abstatte; ne maram vedeti, ich mag (will) nicht wissen, Notr.-Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Marcela -e ž osebno lastno ime Marcela: kakor ta bogaboyezha vduva Marcella im. ed., katera ſvojga Gospuda ta ſedmi meſſiz po ohzeti je bila sgubila ǀ en shlahten, inu bogat Gospud je hotel Marcello tož. ed. sa sheno imeti ǀ S. Piſſmu tudi huali … Marcello tož. ed., katera je Chriſtusa zhaſtila Sv. Marcéla, vdova (pribl. 325–410)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mìlošča -e ž milost: miloſcha nyegova kmeni TF 1715, 41; nyegova miloscha oſztane vekivekoma ABC 1725, A6a; Miloſztsa KŠ 1754; ſze Bo'za miloscsa nazvecsáva KŠ 1754, 197; nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; miloſcsa, vöra KŠ 1771; Ka je Bo'sa miloſcsa na zvelicsanye potrejbna KMK 1780, 6; Miloſcsa ſzvétoga Düha BKM 1789, 119; Miloscsa váſz iscse BRM 1823, 8; vecsna miloscsa KAJ 1848, 3; tou vſze on ſzvoje miloſche csini TF 1715, 21; kai szi mené sztvoie nezgovorne milosche obaruval ABC 1725, A5b; Csi kai oblübi zmiloſcse SM 1747, 75; nego li zmiloſtse kaj podili KŠ 1754, 81; naj 'znyegove miloscse ürocsniczke boudemo KŠ 1754, 190; Mámo 'znyegove miloſcse KŠ 1771, A3b; miloſcse puna KM 1790, 109; Od ſzvétoga Dühá miloſcse BKM 1789, 6; kakti urocsnika miloscse Bo'se SIZ 1807, 10; Kak velikoszt miloscse bo'ze KAJ 1848, 6; ka ſze zdelom moremo priprávlati kmiloſcsi KŠ 1771, 439; A miloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; ino nyegovo miloscho zcsakávaio ABC 1725, A6a; Nego tvoio miloscſo, stero dávas SM 1747, 90; Milostso pa obejcse KŠ 1754, 67; Moremo Bo'zo miloscso nazáj iſzkati KŠ 1754, 192; Vſzákomi miloſcso KŠ 1771, A2a; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; vcsini z-menov tou milosco KM 1796, 27; naj dá miloſcso vſzejm BKM 1789, 8b; naj dá vſzem vecsno miloscso BRM 1823, IV; Vdáblam miloscso KAJ 1848, 5; Molitev za miloszcso TA 1848, 19; ſzvétoga Dühá podeli, po ſteroga miloſchi mi vörjemo TF 1715, 27; inu vu tvoioi miloſcsi nigdár nezdvoim SM 1747, 56; bogat bodoucſi vu ſzvojoj miloscsi KŠ 1754, 117; po miloſcsi ſzte tak zvelicsani KŠ 1771, 576; Boug je vu ſzvojoj miloſcsi KMK 1780, 10; ſzta bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; vu modrouszti, i miloscsi pred Bougom KOJ 1845, 3; i zmiloscsom ſzvojom vſzigdár prigleda náſz SM 1747, 84; ár ſzte pod miloscsov KŠ 1754, 116; Hválo dájem za váſz nad miloſcsov Bo'zov KŠ 1771, 490; ſz-tvojom Bo'sánſzkom miloscsom napuni KM 1783, 1; On je Zmiloscsom nazaucsi BKM 1789, 10; blagoszlovis z miloszcsov TA 1848, 5; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Mojzes -a m osebno lastno ime Mojzes: Mojſſes im. ed. je bil G. Bogu ſvejſt ǀ Glihi vishi ſim bral od eniga greshniga groſovitniga Rasbojnika is Imenam Mojſſes im. ed. ǀ Slaſti pak pravi Mojſſes im. ed. Barcefa, de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti ǀ Mojſses im. ed. je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Mojſes im. ed. pushaunik, inu ſtu drugih ǀ TaKushne Mojſeſs im. ed. je sapovedal s'Kameniam poſipat ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs im. ed. ǀ kakor nekedaj Moiſses im. ed. je rokè Boshje bil sadershal ǀ Se je zhudil tej norski proshni Moiſes im. ed. ǀ kakor nekadaj je bil ſturil Mojseſs im. ed. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes im. ed. Amaliciterie ǀ sklenem s'taistem lepim navukam kateriga je dal ta S: Appat Mojseſ im. ed., kakor piſhe Ioannes Caſsianus ǀ En Sam Moiſeſs im. ed., v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ Letu premishlovaine je imel ta Bogu dopadezhi Moyſes im. ed. ǀ Moyses im. ed. Nebeſſa inu Elias ta paradish ſta bila ſapuſtila ǀ Moyſeſs im. ed. je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy beſsadamy njegovu shivejne ǀ Boshjo beſsedo s'uſt Mojſeſa rod. ed. ǀ molitva njeh andohtliviga Firshta Mojseſsa rod. ed. ǀ ſtari Teſtament sprizha od Moiſſeſa rod. ed. ǀ G. Bug je bil Mojſſeſu daj. ed. dal ſvojo boshjo miloſt ǀ kaj je Bug djal h'Mojſſeſu daj. ed. ǀ is Boshyh beſſedy ſe dol vſame, kir je k'Mojſſeſu daj. ed. djal ǀ Bug sapovej Mojseſsu daj. ed. de ima pojti k'Faraonu ǀ G: Bug je bil sapouedal Mojſeſu daj. ed. ǀ kakor je bil mojſeſu daj. ed. oblubil ǀ nedershi kar Mojſsesu daj. ed., inu Aronu oblubi ǀ G. Bug je bil Moiſſeſu daj. ed. dal table teh deſſet S. sapuvidi ǀ kakor je edn djal k' Mojſeſſu daj. ed. kadar je hotel Vtto Boshjo ſidat ǀ Dua Rodà, Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu daj. ed. ǀ ſo marmrali zhes Boga, inu Mojſeſſa tož. ed. ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala te shlushabnike Boshje Mojſeſſa tož. ed., inu Arona ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa tož. ed. Pushaunika ǀ Mojſſeſa tož. ed. poſtavish sa Boga krajla Faraona ǀ nihdar nej Mojseſsa tož. ed., inu Arona proſsil ǀ punt ſazhneo zhes Mojſeſsa tož. ed. ǀ je hotel Moiſeſa tož. ed. k'Faraonu poſlati ǀ Bug bode tebe zhastitiga pred ludmij sturil kakor Mojſseſa tož. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa tož. ed. pruti Faraonu ǀ s'kusi Moyſeſa tož. ed. ſe saſtopio ty mogozhni, inu shlahtni ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza … Moyſeſsa tož. ed., kateri je bil En bogat, mogozhen Firsht ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega krotkust v' Mojseſsu mest. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Miloſt v' Mojſeſu mest. ed. ǀ videozh v'Moiſeſu mest. ed. boſhie dellu ǀ v'tej vishi ſe vgmerat v'Mojſſeſu mest. ed. 1. Mójzes, lat. V Moyses, gr. Μουσῆς, hebr. Mošé, svetopisemski očak, Izraelov zakonodajalec in njegov rešitelj iz egipčanske sužnosti (SP 2 Mz 2,10) 2. Sv. Mójzes, puščavnik (po legendi prej razbojnik) in škof (umrl pribl. 390) 4. → Barcefa 5. Mójzes, opat v času sv. Antona

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

navaden prid., F10, cretio, -nis, tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; didragma, velá dvá navadna danarja. Matth:17.v.24; extraordinarius, -a, -um, ṡvunai navade, zhes navadno viṡho, inu poſtavo; falarica, -ae, ena ſorta eniga velikiga leſſá, nékadai na voiṡki navadniga; moralis, -le, navadnu, kar je po ṡhtimanîu teh ludy, kar k'navadam inu k'navukam ſliſhi; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; solet, je navadnu; trivialis, -le, en gmain, ali navadni poot; usitatus, -a, -um, navaden, navajen; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nẹ̑gdẹ, adv. = nekje: negde ga že najdeš, vzhŠt.-C.; — = neki: kam negde? kdo negde? Ščav.-C.; negde je bogat, Zora, Ščav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèožènjen -a -o prid. neoženjen: Nötelen; neo'senyen KOJ 1833, 166; Te neo'zenyeni ſze ſzkrbi za Goſzpodnova KŠ 1771, 503; eden bogat, neo'zenyen goszpôd meo sztan AIP 1876, br. 1, 6
nèožènjeni -a -o sam. neoženjeni: Od neo'zenyeni i vdovicz KŠ 1771, 501

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nèprimèrno prisl. izredno: Anglus Záto je tak neprimêrno bogat KAJ 1870, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Nikomedija ž zemljepisno lastno ime Nikomedija: V' tem meſti Nicomedia im. ed. je bil en shlahten, bogat, mlad Gospud Adrianus imenovan (V, 262) Nikomedíja, gr. Νικομήδεια, danes turš. İzmit, mesto v Bitiniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nucen prid., F17, expedit, tú je dobru inu nuznu, je ſluṡhezhe, je h'pridu; frugalis, -le, ṡmaſſen, nuzen; interest, je en reṡlozhik, je pridnu, je nuznu, mari; juvat eſse justum, nuznu je pravizhnimu biti; lucrosus, -a, -um, ſylnu nuzen, dobliveozhi, kar doſti nuza perneſſe; melilotus, -ti, méſſizhnik, nuznu ṡeliṡzhe; mentastrum, -tri, divja mèta, ali dovji polai, nuznu ṡeliṡzhe; meo non interes, meni nei mari ṡa tú; millefolia, -ae, vel millefolium, -lÿ, roman, nuznu ṡeliṡzhe ṡa rane; operae pretium, muje vrednu, pridnu, nuznu, potrébnu; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; opimus, -a, -um, tolſt, bogat, rodoviten, nuzen; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; perutilis, -le, ſylnu dobru nuzin; proficuus, -a, -um, tèzhen, nuzin, kar tèkne; utilis, -le, nuzin, pridin; viminalis, -le, kar je nuznu k'veṡanîu; vulnerarius, -a, -um, nuznu ṡa rane

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

obìlen -lna -o prid.
1. obilen, rodoviten, bogat: Eſcse je i Moj'ſeſſa z-Áronom vrét z-one obilne zemlé Boug vö zápro KM 1796, 41; Mi ſzmo ſzte Kánaniánſzke z-médom ino mlejkom tekoucse obilne zemlé SIZ 1807, 17; Goſzpodin Boug dáj dúgi 'sitek, z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nemárne vtraglivoſzti, ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b; Törke od Europe odvrno z-obilnim dobicskom KOJ 1848, 46; i po ſzedem puni vláti ſze znamenüje ſzedem obilni lejt KM 1796, 28
2. zelo velik, duhovno bogat: Miloſcsa vám bojdi i mér obilni vu ſzpoznanyi Bogá KŠ 1771, 717; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom, ka obilnoga vcsinite KŠ 1771, 17; Li ti szam me mores Krepiti v-tom vüpanyi Ino obilen tál Mi dati v-zvelicsanyi KAJ 1848, 149; Da bi pokázao vu priſeſztnom vrejmeni to prevecs obilno bogáſztvo miloſcse ſzvoje KŠ 1771, 576; ſztálni bojdite, obilni vu deli Goſzpodnovem KŠ 1771, 525; Váſz pa Boug napuni i obilne vcsini z lübéznoſztyov KŠ 1771, 619
obilnéjši -a -e obilnejši, bogatejši: Szlugi Kriſztuſovi ſzo .. bole ſzam jaſz vu delaj obilnejſi KŠ 1771, 548; I ſzrcszé nyegovo je obilnejſe kvám KŠ 1771, 541; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie ſztároga Teſtamentoma KM 1796, 84; da je onoj kotrigi, ſteroj ſze je kaj zmenkalo, obilnejſi poſtenyé dáo KŠ 1771, 515; Ár, csi bomo jeli, nebomo obilnejſi KŠ 1771, 505

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

obilen prid., F18, copiosus, -a, -um, obilni, bogat; Ephrata, obilna. Psal:131; exhuberare, cilu obilen biti, preobilovati; huber, -ris, rodoviten, obilen; huberior spes, enu obilnu vupanîe; impescere, ṡhivino puſtiti v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi paſti, inu objeſti; largitas, daratlivoſt, radudajanîe, obilnu dajanîe; largus, -a, -um, obiln, preſtrán, ſhirók; locuples, -tis, bogat, obiln; opulentum opsonium, ſylnu obilnu kuplene ṡhpiṡhe; percopiosus, -a, -um, cilú doſti, ſylnu obilni; pereloquens, cilú dobru ṡgovoren, obilen s'zhednim govorjenîam; plenus, -a, -um, poln, polhin, obilin; ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali obilne; redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti; sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga, ṡlatá vaga, obilna vaga; sangvinolentus, -a, -um, obiln, s'kryvjó, poln kryi; scatare, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vreti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

obilno prisl., F21, abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; abundantius, tem vezh obilnu; abúndare, obilnu iméti, polhen biti; abundè, obilnu; affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh; affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; copiosè, obilnu; dapsilis, veliku, doſti, inu obilnu; dare abundè, obilnu dati; exuberare, ſylnu doſti perneſti, vſiga obilnu biti; exuperare, premozhi, vézh velati, obilnu biti, ali iméti; largè, obilnu; largifluus, -a, -um, kateri obilnu tezhe, ali na ſhiroku; largiri, obilnu dati, dajati; largiter, cilú obilnu; lautè, ſlaṡhnu, po goſpodṡku, zhednu, poſhtenu, obilnu; opulenter, ſylnu obilnu, inu bogatu; profluenter, ſylnu obilnu; refusè, refusius, refusiſsimè, obilnu, preobilnu, s'plaṡom; sumptuosus, -a, -um, potroſhliu, kateri obilnu, ali doſti vunkai daje; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati, obilnu mladyz iméti

1. obilnejše , supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

obogatèti obogátim dov. obogateti: Da dobrocsinécsi obogátijo vu dobri delaj KŠ 1771, 643; tô szo ti szrecsni na szvêti, ki obogatijo TA 1848, 58; Jezuſa .. ka je za váſz ſziromák vcsinyen bogat bodoucsi, naj vi 'znyegovim ſziromaſtvom obogátite KŠ 1771, 542; obogato ſzam i nikaj ne potrebüjem KŠ 1771, 773; I tak je obogato Gaſpar KM 1790, 68; Dáj nam tvoji dári, Obogati je vu düsi BKM 1789, 128; Kaj ſzte vu vſzem obogatili vu nyem KŠ 1771, 496; i tr'zczi zemelſzki ſzo 'znyé náſzloboſzti zmo'znoſzti obogatili KŠ 1771, 798

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

obogatiti dov., F10, I. augere, gmèrati, perloṡhiti, obogatiti; ditare, obogatiti; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; opulentare, obogatiti, bogatiga ſturiti; II. affluere, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; collocupletare, obogatiti, bogat ratati, bogatiga ſturiti; copiari, obogatiti, doſti ṡadobiti, en velik paidásh ṡadobiti; ditescere, obogatiti, bogat perhajati; locupletari, obogatiti; locupletatus est, je obogatil

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Opimius m osebno lastno ime Opimij: je bil en mosh Opimius im. ed. is imenam, leta je bil bogat, ali ſilnu skop (IV, 224) Opimius je oseba iz Horacijeve satire Quae virtus et quanta.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Oracius m osebno lastno ime Horacij: kar pishe Oratius im. ed., de je bil en mosh Opimius is imenam, leta je bil bogat, ali ſilnu skop (IV, 224) Opimius je oseba iz Horacijeve satire Quae virtus et quanta; → Horacius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ostati -anem dov. 1. ostati: on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati: nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ovca -e ž ovca: On je kakor ena Ouza im. ed. k' saklanju pelan ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu eno ouzo tož. ed. vſel ǀ kadar mu ſo hoteli offrat eno oùzo tož. ed., ali koshlizha ǀ nej nehal to sgubleno ouzhjzo tož. ed. iskat ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze im. mn. beukale ǀ bogat je hudizh, kir ima veliku ovaz rod. mn., volou, inu druge shivine ǀ ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze tož. mn. ǀ Ceſsar Auguſtus, kadar je Bogovom telleta, ouce tož. mn., inu koshtrune offroval

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

páverski -a -o prid. kmečki: Páverszki pojbics KAJ 1870, 23; Goszpocski oblêk je bogat, páverszki je prôszti AIN 1876, 36; Nika páverſzka 'senſzka je 'sivino mejla KM 1790, 46; szo koudiske po páverszkih hi'saj okoli hodili KOJ 1914, 118

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

péneznati -a -o prid. denaren, bogat: vnougi bogati goszpoudje i peneznati ter'sci szo szvoje grünte nekaj cérkvam zapiszali KOJ 1914, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pijanec -nca m pijanec: ſo diali, de je en pyaniz im. ed., en Zupernik, de ima hudizha vſebi ǀ En dellauz pijaniz im. ed. nebo nikuli bogat, ampak vbuſiz ǀ S. Baſilius je djal enimu pyanizu daj. ed. ǀ v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza tož. ed. resnashaio ǀ tu pak doperneſſo ty poshreshni kebri, tu je pyanzi im. mn. ǀ ob pamet prideio, raunu kakor pyanizi im. mn. ǀ vſy ty nezhiſti, nesramni, tatye, oherniki, pyanzy im. mn., preklinauzi, inu golufi bodo fardamani ǀ letu ſturè pijanizi im. mn., katiri bres potrebe denarie sameizheo ǀ hishe teh loterz ashtarje teh piianizou rod. mn. ǀ yh pyanizom daj. mn. pergliha ǀ pyanzom daj. mn. vinu glavo resbiva ǀ Kaj meinite de Bug je ſtuaril nebeſſa sa lotre, inu loterze, sa golufe, inu golufize; tatove, inu tatize; sa pyanze tož. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Pitius m osebno lastno ime Pitej: Pithius im. ed. Bitinius je bil taku bogat, de s' zhiſtiga ſlata je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi grosdi (II, 410) Neki bitinijski bogataš z imenom Pitêj, gr. Πιϑεύς

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pogreb m, F11, exequiae, pogreb, marlizhku opravilu; funeralia, kar h'pogrèbu ſliſhi, pogrèbṡzhina; funerare, h'pogrèbu neſti, pokopovati; funus, -eris, pogreb, merlizh; funus solenne, pogreb s'veliko zhaſtjó; justa reddere, dolṡhnúſt doparneſti, pogreb; loculus, tudi ena para ṡa mertvize h'pogrèbu noſſiti; parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti; praeco feralis, kateri pogreb oṡnanuje; sepultura, -ae, pogreb, pokopovanîe, pokop; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

potelę̑sən, -sna, adj. körperlich: potelesna reč, Dalm.; potelesna nadloga, Guts. (Res.); potelesno, dem Leibe nach, C.; potelesno kraljevati, Krelj; duhovno bogat je bil potelesno siromak, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

potrebovati -ujem nedov. 1. potrebovati: Jeſt pak guishnu veliku vezh poterbuiem 1. ed. ǀ kadar nar ble njegove gnade potrebujem 1. ed., on sa mene vezh nemara ǀ jeſt nepoterbujem +1. ed. teh vineriou ǀ ſe nepofliſash vnkaj vlezhi vodo gnade boshje, katero tulikain poterbujesh 2. ed. ǀ en ribizh kateri cello nuzh je v'vodi ſtal, poterbuje 3. ed. vina, inu ſi ga sashlushi ǀ sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje 3. ed. ǀ Sonzhe nepoterbuje +3. ed. vekshi ſvetlobe: Slonoua Kuſt nepoterbuje +3. ed. perila, ſnejh nepoterbuje +3. ed. bèleshi biti ǀ G. Bug obene rezhi nepoterbuie +3. ed. ǀ nepotrebuje +3. ed. luitra kakor uni Angeli ǀ ie taku bogat de nepotrebuie +3. ed. obene rezhij ǀ G. Bug vshe vei kar my poterbuiemo 1. mn. ǀ my bi radi petleriam almoshno podelili, ſamy pak poterbujemo 1. mn., imamo otrozhizhe, dershinizo ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo 1. mn., inu proſsimo ǀ ti vejsh de mij poterbujmo 1. mn. to ſveto pohleunoſt, aku hozhemo Bogu dopadezhi biti ǀ Bug hozhe de raunu vy, katiri poterbujete 2. mn. ſamy, de imate tem vboſim sa vash nuz, inu dobizik dati ǀ vaſh Nebeſhki Ozha vej, de vy vſiga tiga potrebujete 2. mn. ǀ vſe kar shelite, inu potrebuijete 2. mn., sastoin vam hozhe dati ǀ Karkuli shelite, ali poterbojete 2. mn. ǀ aku N: N: kej kaj poterbujte 2. mn. ǀ vy nepoterbujete +2. mn. moje molitvize ǀ leta andverh je taku nuzen, de krajly, inu Ceſſary ga poterbujeio 3. mn. ǀ ſoſebnu ty mlady gnade boshie poterbuieio 3. mn. ǀ ym oblubish dati vſe Karkuli poterbujejo 3. mn. ǀ Vſy ludje poterbujeo 3. mn. zhaſt G. Bogu dati ǀ ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti s' ſpisho, inu s'vſem kar potrebujeio 3. mn. ǀ od ſpovidnika pak obeden ym neſmej govorit de ſi glih tega ble poterbuſejo 3. mn. kakor Arzata ǀ malu mleka je poterboval del. ed. m ǀ karkuli bode od njega shelal, inu proſsil, ali poterbual del. ed. m ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde, de bi nyh della nepoterbual +del. ed. m ǀ V'mladosti ſe oſkerbè, s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali del. mn. m ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola del. ed. ž Maria Diuiza ozhiſzhena bita ǀ taku mozhnu ſmò taiſto poterbuali del. mn. m sa sdrauje nashe bolne dushe ǀ vſe karkuli bomo potrebovali del. mn. m 2. živeti v pomanjkanju: Vſe tvoje blagu vboſim sa Boshio volo dati, inu potle poterbovati nedol., inu petlati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prémočen -čna -o prid.
1. premožen, bogat: Vagyonos; prémocsen -a -o KOJ 1833, 180; Ka je prémocsen bio, ſze razmi KŠ 1771, 662; Nika prémocsna dovica je szpoznala KM 1790, 40; Tou je gvusno, ka je nikſoj prémocsnoj i jako Bogá bojécsoj goſzpej piſzani KŠ 1771, 736; Prémocsni grátajo BRM 1823, 6; Vzem prémocsnim tak veli KAJ 1848, 288
2. premočen, zelo močen: Jezus Premocsni KM 1783, 40; Boug Vſzej ſeregouv poglavnik premocſen BKM 1789, 244

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

premòžen tudi primòžen -žna -o prid. premožen, bogat: steri je lih vu pszuvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; Rejdki Grof i primo'sni Goszpodin je szmeo barátati KOJ 1848, 103
premòžnejši tudi primòžnejši -a -e premožnejši, bogatejši: 'seleznigrád, kama szo premo'snejsi Goszpoudje vküpznoszili KOJ 1848, 25; Vnougi Grofovje ino primo'snejsi plemenitáske szo sze nájmre 'smetnili KOJ 1848, 100; Vrli skolnik z-od Dühovnika i primo'snejsih fárnikov naprosenih dá naréditi KOJ 1845, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prezdìgnjenica -e ž nadstropje: Vise csizmára, na prvoj prezdignyenici, eden bogat, neo'zenyen goszpod meo sztan AIP 1876, br. 1, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pritekniti dov. dotakniti se: Vna mlada vſame eniga ſtariga Dediza, zhe je li bogat, de ſi lih ſe ny grausha ga pogledat, inu perteknit nedol. (V, 88)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ratati dov., F52, aegrescere, oboléti, ſláb ratati, bolán perhajati; collocupletare, obogatiti, bogat ratati, bogatiga ſturiti; evadere, vtezhi, vbéṡhati, v'vyti, ratati, poſtati; evirescere, oṡeleniti, ṡelenu ratati; fieri, ratati, biti; gelabilis, -le, kar lahku lèd rata, ali ṡmerṡne; incanescere, ſiu perhajati, ſiu, ali beil ratati; spiſsescere, goſtú ratati, goſtú perhajati; tepescere, mlazhnu ratati; valescere, mozhán, inu premoṡhin poſtati, ali ratati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ratati dov., inſoleſcere preobledn ratati Hyp.373

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ravnati nedov. 1. prirejati: v' katerem prebivalszhi, ali v' kateri hishi hozhe ohzet raunati nedol. s' ſvojo Neveſto ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal del. ed. m ſvojm Priatelnom ǀ Scytharij pak kadar so gostij raunali del. mn. m, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali 2. streči, skrbeti za: Sim bogat, ſim mlad, terbei truplu raunat nedol., ne terbei trebuh sapuſtiti, ne ſe poſtio taiſti, katiri nimaio kaj jeiſti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rogàt, -áta, adj. 1) gehörnt; rogata živina, das Hornvieh; on bo bogat, kadar pes rogat (t. j. nikoli); — 2) großhörnig; rogati voli; — 3) eigensinnig, stolz: nevesta bogata je rada rogata, Dol.; gospodinja (ne sme biti) dekli le rogata mati, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

s 2., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.-Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sálọ, n. das an den Gedärmen befindliche Fett, das Schmer; s salom škornje, kola mazati; mačko k salu za varuha postaviti = den Bock zum Gärtner machen, Mur., Levst. (Rok.); hleb sala se po vsem svetu razcedi (= solnce), Kor.-Erj. (Torb.): kdor ima dosti sala, steno maže ž njim (= kdor je bogat, trati), Npreg. (Notr.)-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.-Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; (phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

silno prisl., F246, abhorrescere, ſe ſylnu bati; admodum, ſylnu mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat; demirari, ſe ſylnu zhuditi; ditiſsimus, ſylnu bogat; intolerabilis, -le, intolerabundus, -a, -um, ſylnu teṡhak, nenosliu, netarpeṡhliu; longiſsimè, ſylnu dolgu; obnixè, ſylnu, s'vſo mozhjó, lipú; per, cilú, ſylnu, po, pre, ṡkuṡi; persapiens, ſylnu moder; persenex, -cis, ſylnu ſtar; recandus, ſylnu reṡbeilen; violenter, ſylnu; vociferatio, vpitje, ſylnu ṡlú ſhrajanîe, vriṡkanîe, ukanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sin -u/-(ov)a m sin: kam hodi tvoj Syn im. ed. po nozhi ǀ aku ti ſijn im. ed. ſe boijsh tuojga ozheta ǀ Sijn im. ed. gre od Ozheta ǀ En Sym Svm im. ed. Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ katera je Hzhy Ozheta Nebeſhkiga, Naveſta Synu rod. ed. Boshiga ǀ ta hudi nej sapuſtil tiga obſedeniga ſynu rod. ed. ǀ sa volo ſijnu rod. ed. Boshjga ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga Sinu rod. ed. ǀ Sijn gre od Ozheta, s: Duh pak od Ozheta inu sijnu rod. ed. ǀ je vidil tu lepu oblizhe ſyna rod. ed. Boshyga Chriſtuſa Iesuſa ǀ aku nebote jeidli meſſu Sinova rod. ed. tiga zhloveka ǀ Heraclia Ceſſarja ſynu daj. ed. je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ je ſtregil Synu daj. ed. Boshjmu ǀ David je bil dal ſuoijmu ſijnu daj. ed. Salomonu rekozh ǀ Synvu daj. ed. ſi bila imè dalla Ruben ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu daj. ed. godilu ǀ Kadar ga je bil na prah perulekal, je K'ſijnu daj. ed. dial ǀ je bil Svojmu Synuvo daj. ed. eno veliko ohzet naredil ǀ kadar je bila tega praviga Synu tož. ed. porodila ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu tož. ed. rèshil ǀ takushniga hudobniga ſynu tož. ed. imaio s'kamejnom poſſuti ǀ ona je ſvojga ſijnu tož. ed. skrila ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna tož. ed. une vduve ǀ onij ſo mogli tiga perviga ſijna tož. ed., h'shlushbi Boshij offrat ǀ ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi eniga ſyna tož. ed. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna tož. ed. Conſtantia Ceſaria oſlepiti ǀ aku hozhesh letu dershati, bo G. Bug tebe nikar kakor eniga hlapza, ampak kakor Synoua tož. ed. v' ſvoj hishi dershal ǀ G. Bug sa tiga pervu rojeniga nej sastopel ſijnuva tož. ed., temuzh tu zhlovesku ſerce ǀ V'catalonij tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno tož. ed. ſo bili na gauge obeſſili ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam or. ed. ǀ pred ſvojm punterskim Synam or. ed. Abſolonam ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam or. ed. ǀ rezite s'tem sgublenin Synom or. ed. ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom or. ed. Iſmaelam hodila ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom or./mest. ed. ǀ Marcus, inu Marcellianus Synoua im. dv. tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna im. dv. ſta bila vmerla ǀ ſyna im. dv. eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ ta dua shushtarja ſta imela takorshne Synoua tož. dv. ǀ uſame gori sa suoije sijni tož. dv. dua sapushena fantizha ǀ kadar je bil shlushbo, blagu, sheno inu obedua ſyni tož. dv. sgubil ǀ tudi vy ſte Synovi im. mn. Ozheta Nebeskiga ǀ bomo ſynovij im. mn. Ozheta Nebeskiga ratali ǀ cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi im. mn. neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ Aku ſmò ſynovy im. mn., tedai tudi erbi ǀ Nòèſsavi Sijnovij im. mn., kateri ſo hoteli en Turn sijdat ǀ Synuoij im. mn. pak veliku krat polsdigneio hisho ſvojga Ozheta ǀ trye ſynoui im. mn. Dauidaui ſo bily vbyti ǀ kadar Jobavi Sinovy im. mn. ſo ſvoje Seſtre v' goſtie povabili ǀ njega ſinuvij im. mn. s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali ǀ Moj synuvi im. mn. premislite kaj ſturij en kmet ǀ Synuui im. mn. tiga Mashnika Heli v'Tempelni s' shenami ſo nezhiſtoſt tribali ǀ njegovi Synuvy im. mn. eno grosno ſmert ſo bily ſturil ǀ Syny im. mn., inu Hzhere ranze Nem. pravio ǀ je bila ena Matti, katera ie imela ſedem ſijnou rod. mn. ǀ je bil en ozha, katiri je imel 12. Synou rod. mn. ǀ S. Felicita je imela ſedem Synvu rod. mn. ǀ Kadar bi en ozha veliku sijnvu rod. mn. imel ǀ hozhem Synam daj. mn. dati eniga pezheniga Capuna ǀ Iacob je bil rekal K' ſuojm ſijnom daj. mn. ǀ vſe ſvoje blagu je bil ſvojm ſijnoum daj. mn. sapuſtil ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam daj. mn., Hzheram, inu shlahti padli ǀ nej shtrajfal ſvoje Syni tož. mn. kakor je bil dolshan ǀ je imel try ſini tož. mn. ǀ try Sijni tož. mn., inu ſedem Hzherij imela ǀ Sashpotujeio ty modri Iacopave ſijny tož. mn. ǀ s'ſvojmi ozhmi je gledala kadar nje ſynove tož. mn. ſo martrali ǀ Je bil en bogat Ozha, leta je imel try Synove tož. mn. ǀ nej ſvaril, inu shtrajfal ſvoje hudobne greshne ſynuve tož. mn. ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh ſynovih mest. mn. ǀ vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy or. mn., inu Hzherami ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi ſiinovii or. mn. ǀ kateri ym ner bujle dopade, mej Synvui or. mn. krajla Ahaba

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

siromaški -a prid. siromašen: kadar pride uni potrebni siromaski im. ed. m zhlovik, kateri s'bushtvam je obdan ǀ ſe vej, de je bil en ſaromashki im. ed. m Ribizh ǀ ta ſaromaſki im. ed. m mosh ſe je bal ǀ per katerih vezh premore shenkinga, kakor praviza, vezh en bogat, kakor en bushiz, vezh en shlahtnik kakor ena ſiromashka im. ed. ž uduua ǀ uno sapusheno siromashko tož. ed. ž vduvo vſy zukaio, inu pregaineio ǀ ſte v' leta reuni, inu ſeromashki mest. ed. m ſtan prishli ǀ kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki im. mn. m ǀ nebojtese de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize, vashe kratku terplejne, vashe ſaromashke im. mn. ž almoshne ǀ tu Detetce povitu v'ſiromaskih mest. mn. plenizah

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Sirus -a m osebno lastno ime Sirec, Aramejec: morebiti bi bil ſpet prishal en Naman Syrus im. ed. ǀ Gdu nevej de Naman Syrus im. ed. Krajlize Candacis General skuſi braine Iſaia Preroka je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga ǀ je reis de Amon Syrus im. ed. je bil ſilnu bogat ǀ Naaman Sirus im. ed. en shlathni Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ Kader je hotel osdravit Naamana Syruſa tož. ed. 1. → Naaman 2. → Aman; → Sirija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

smìlenost -i ž usmiljenje: csi je kákſa ſzmilenoſzt med vami KŠ 1771, 539; vſze tvoje ſzluge tvoja ſzmilenoszt odvé'se KM 1783, 101; Szmilenoszt BRM 1823, VI; Szmilenoszt KAJ 1848, VII; Vsze poti Goszpodna szo szmilenoszt TA 1848, 19; Pouleg ſzvoje ſzmilenoſzti je náſz zvelicsao KŠ 1754, 190; Ár ſzoudba brezi ſzmilenoſzti bode tomi KŠ 1771, 748; Po vno'sini tvoje ſzmilenoszti KM 1783, 9; Czajt je ſzmilenoſzti BKM 1789, 320; oszlôbodi me za volo szmilenoszti tvoje TA 1848, 5; Dáj mi Nad drügim ſzmilenoszt KŠ 1754, 247; da ſzmilenoſzt vzememo KŠ 1771, 678; Ár je tak ſteo ſzmilenoſzt pobüditi SIZ 1807, 8; Naide vu szmrti szmilenoszt KAJ 1848, 174; Boug pa bogat bodoucsi vu ſzmilenoſzti po velikoj lübeznoſzti KŠ 1771, 576; Jasz sze vüpam vu szmilenoszti tvojoj TA 1848, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

srečen -čna prid. srečen: Kadar ſim bil ſrezhen im. ed. m, inu bogat ǀ srezhen im. ed. m, inu Isvelizhen ſi ti ǀ ſrëzhen im. ed. m je taiſti, kateri na semli volnu preneſe bolesni, inu vbushtvu ǀ Dauid je bil taku ſrezhin im. ed. m, inu ſerzhan, de tiga groſovitniga Riſa Goliata je bil premagal ǀ O stutaushenKrat ſrezhni im. ed. m dol., veſseli, inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ Venus je ena dobra, inu ſrezhna im. ed. ž ſvejsda ǀ srezhna im. ed. ž je nasha deshela ǀ Oh ſtutaushentkrat shrezhna im. ed. ž ura ǀ ti ſi taiſtu ſrezhnu im. ed. s gnesdu, v' katerim je pozhivala taiſta Golobiza ǀ ſturj eno Comedio od eniga ſrezhniga rod. ed. m Firshta ǀ Enu dobru jutru, inu en ſrezhen tož. ed. m sazhetik tvojga Mashtva jeſt voszhim tebi ǀ Sa ſrezhniga tož. ed. m ži. ſe je shtimal Patriark Jacob ǀ tiga Srezhniga tož. ed. m ži. je uprashal, koku on andla ǀ sa ſrezniga tož. ed. m ži. ſe shtima, kateri njega oblazhila ſe more dotekniti ǀ shelite eno taku ſrezhno tož. ed. ž minuto imeti ǀ teshku bote mogli eno taku ſrezſno tož. ed. ž mert ſturiti kakor ta brumni Lazarus ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu tož. ed. s, myrnu, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu tož. ed. s shivejnie ǀ Ah Bug hotu! de bi mij bilij taku ſrezhni im. mn. m, Kakor je bila S. Catharina ſenesis ǀ Srezhni im. mn. m vy aku bote shiveli taku andohtlivu ǀ Ah ſrezni im. mn. m bi bily my Kadar bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta ǀ Dobre, ſrezhne tož. mn. m, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim primer.> Gdu tedaj je ſrezhnishi im. ed. m moshke, ali shenske pershone ǀ she ſrezhnishi im. ed. ž takorshna Hzhy ǀ vy ſte ſtukrat ſrezhnishi im. mn. m, kakor ony ǀ Sa ſrezhnishi tož. mn. ž bi ſe shtimala una shenska perſona kakor Mariamnes presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi, inu ſrezhnishi im. ed. m Firsht sa Krajlam Aſſveram

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

surov prid., F8, cruda pyra, ſrove hruṡhke; crudus, -a, -um, ſrovu, friſhnu, friſhin; incoctus, -a, -um, teſtèn, ſrou, neṡkuhan; indigestio, ſrova jéd v'shelodzi; semicrudus, -a, -um, na polovizo ſrov; viridis arbor, ſrovu ṡelenu drivú; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

svet1 -a m svet v različnih pomenih: ta ſvejt im. ed. nej drusiga, ampak ena strashna keha ǀ ob nashim zhaſſu je en taku hudoben, inu golufen ſveit im. ed. ǀ vus volni svejt im. ed. ſe zhudi, ter pravi ǀ Sveit im. ed. sapovei Zartlat meſſu, Bug sapovei ſe poſtit ǀ Golufen je leta ſuejt im. ed. ǀ ta ſvet im. ed. je ena comedia ǀ s'kuſi pregovarjene hudizha, ſvejta rod. ed., inu meſſa ǀ od sazhetka tiga ſvejtà rod. ed. ǀ lushti tiga ſveita rod. ed. ſo folsh inu golufni ǀ s'tiga svejta rod. ed. ſe imate lozhit ǀ prebiva v' dolini teh ſolſſ tiga ſveità rod. ed. ǀ je bil Vuzhenik tiga Svejtà rod. ed. ǀ is zeliga sveita rod. ed. en grob je sturila ǀ vidi de mu je s'tiga ſveta rod. ed. pojti ǀ vela vezh kakor vſy shazi tiga ſvèta rod. ed. ǀ dua talla tigà ſvetà rod. ed., namrezh Aſio, inu Europo ǀ v'mej vſimy ludmy tiga ſvètà rod. ed. ǀ enkrat te ſedem modri tiga sueta rod. ed. ſe ſo ukupaj nashli ǀ Vuzhenik tiga Svetà rod. ed. ǀ lepote tiga suèta rod. ed. ǀ s'celiga Sveta rod. ed. So tij Modri K'njemu hodili ǀ od sazhetka tiga ſvejtà rod. ed. ǀ veſſelie, inu lushte tiga ſvejtá rod. ed. vshivat ǀ v' dellah tega ſvèjta rod. ed., inu Meſsa ǀ vſe kraileſtva tiga Sveità rod. ed. ǀ kratki zhaſſi tiga ſueita rod. ed. yh neſapeleio ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu vſimu volnimu ſvejtu daj. ed. ǀ kateri hozhe shlushit Bogu, inu ſveitu daj. ed. Bogu ſe samiri ǀ s'eno ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt tož. ed. ǀ Vy vejſte de na uni ſveit tož. ed. nezh neponeſſete s' ſabo ǀ G: Bug je tebi h' shlushbi stuaril ta svejt tož. ed. ǀ dusho imamo vezh kokar vus volni ſvet tož. ed. shtimati ǀ de ſe ne bò ſerzhnu, inu ſtonovitnu vojskoval zhes hudizha, meſſu, inu ſvjt tož. ed., inu vſe grehe ǀ nej ſim nezh naprei poslal na vnſvejt +tož. ed. ǀ je mogal po ſvejtu mest. ed. ſe klatit, inu vandrat ǀ ſdai na ſveitu mest. ed. eden drugimu neveruie, inu neſaupa ǀ po svejtu mest. ed. ga poshenesh ǀ vſe Kar je shiviga na ſuejtu mest. ed. ǀ uſij ſo bili pò ſueitu mest. ed. ſe reshli, inu reunu konez uſeli ǀ zhudnishi ſkriunusti nej na ſvèjtu mest. ed., kakor je S. Rus. T. ǀ nej greha na ſvetu mest. ed. v'kateri tudi on bi nepadil ǀ ſmò vſij ludie na tem ſvètu mest. ed. ptvij, nikar domazhi ǀ my nimamo ſtojezhiga meſta na tem ſvojtu mest. ed. ǀ zhe je veliku poſvejtu +mest. ed. raishal ǀ tulikajn verr naſvejtu +mest. ed. ſe najde ǀ na cellem ſvejti mest. ed. ſe nenajde en takorshen koin ǀ Chriſtus je bil poslal ſvoje Jogre pridigvat po ſveiti mest. ed. ǀ sdaj na ſuejti mest. ed. ſe yh veliku najde takorshnih, kakor ſo bily nekadaj Iudouski Fariserij ǀ ter bi neperpuſtil tulikajn petlariau na Svejti mest. ed. ǀ katerimu nej bil na ſveti mest. ed. gliha ǀ pred cellem ſvejtam or. ed. grehij sledniga zhloveka ſe bodò vidili ǀ de ſi prèd ſvejtom or. ed. shlahten bogat, inu vuzhen ǀ bi rada pred vſem ſvetom or. ed. tuoj greh ſpovedla ǀ pred cellim ſveitom or. ed. rajtingo dati ǀ po celom svejtom or./mest. ed., drugiga ſe nej shlishalu semuzh shalost, iok, inu Klagovajne ǀ Nojeſſ je vidil dua ſvejta tož. dv., eniga pred tem potupam, tiga drugiga sa potupam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

svílni -a -o prid. svilen: le'zê szpi, kak vnôgi bogat cslovek na szvilnoj poszteli KAJ 1870, 140; Tvoje ſzvilne blazinicze, Szo ti ſzinou, i plenicze BKM 1789, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

svoj zaim., F94, ad votum, po ſuoji voli; arbitrium, obláſt, ſvoja vola, dobra vola; capito, -onis, glavázh, nepokorin, ſvoje glave; capitositas, ſvoja volnúſt; elavare se bonis, vſe ſvoje blagú ṡadjati; frugi ingenio suo, po ſ[v]oji dobri voli ṡhivéti; genio indulgere, po ſvoim luſhtu ṡhivéti; mente cordis siu, ſvoiga ſerzá miſli; oculitus amara aliquem, eniga kakòr ſvoje okú lubiti; peculiosus, -a, -um, bogat v'ſvoim iménîu; pelicanus, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo kryvjo ſvoje mlade pita; poſsidere, poſeſti, v'ſvoji oblaſti iméti; suus, -a, -um, nîegou, ſvoi; trico, -onis, ſvoje glavè, neludin, nevolin, nevolán, prepiravṡki

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

štò tudi štòj koga
I. vpraš. zaim. kdo: Sto da je Kriſtus TF 1715, 37; Sto hocse tebi vpékli zahváliti ABC 1725; Sto je pa, steri te ſzveit premága SM 1747, 2; Sto je Sz. Mat. czérkvi gláva KŠ 1754, 131; Sto je ſztvouro KMK 1780, 9; Jeli ſze je ſtoj povrno taki po Kriſztuſſovoj ſzmrti KM 1796, 111; ali sto zná KOJ 1833, IIII; Što bi mogo poznati vse stvári AI 1878, 4; Što je te nájčverstnejši málar BJ 1886, 8; Od koga ſze je K. poprijao KŠ 1754, 107; Za koga volo je eta vſza Kriſztus trpo KŠ 1754, 114; koga kejp je ete i napiſzek KŠ 1771, 73; i komi je ſzpravo KŠ 1754, 114; koga mené právijo lidjé biti ſziná cslovecsega KŠ 1771, 54; Koga ne ſzmejmo vmoriti KŠ 1754, 35; Kágda ino po kom ſze vüpas TF 1715, 37; Po kom vadlüje Katolitsánſzki krſztsenik Sz. Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzinovje vaſi pokom je bodo metali KŠ 1771, 39; Kagda ino pokom ſze vupas SM 1747, 38; Vukom ſztoi tákſe ſzkvarjenye Csloveka SM 1747, 7
II. ozir. zaim. kdor, kateri: Što niti pokrivátjega opeka niti deskič nezmore, on pokrije BJ 1886, 7; eden bogat cslovik, koga imé je Jo'zef KŠ 1771, 96; Boug! od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; Ár ſzi ti nei taksi Bogh, komi bisze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; Goſzpoud, komi boidi Dika SM 1747, 31; Ocsé naſega, Komi bojdi dika na veki veke KŠ 1771, 557; Komi bojdi hvála KM 1783, 6; Boug, komi bojdi dika BKM 1789, 8; Zvolili szo szi tak Akmosa, komi szo priszégnoli KOJ 1848, 7; Bôg – o, komi düh moj áldüje KAJ 1848, 8; Bôg, komi bi sze nevernoszt dopádnola TA 1848, 5; Komi szrcé boli, on more delati AI 1875, kaz. br. 7; hüdouba moja, koga je ſztvorila dobrouta tvoja KM 1783, 38; Naj poglavnik 'zitka, Koga je Boug nám poszlao BKM 1789, 12; Ti, vu kom jedinom polo'zim vüpanye KAJ 1848, 336; Da bi nám dáo Boug Sziná, Vkom bi mogli 'ziveti KŠ 1754, 251; Szin moj, vkom ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 10; Boug, Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Kaj 'znyega ſzemena ſzhája, V-kom vſze blagoſzlov pohája BRM 1823, 2
III. nedol. zaim. kdo: kaj csi ſto neſcse delati, naj ni ne jej KŠ 1771, 630; Csi bi ſze pa ſto najso, ki bi eto delo zácso grajati BKM 1789, 8b; Ali mogôcse bode sto pitao BRM 1823, II; ali sto zná, csi ona v-dobre gobe szkresena KOJ 1833, IIII; Za toga zroka csi stoj zazvediti 'zelê AI 1875, kaz. br. 6; Csi je pa gli nej gori djano, komi je piſzani KŠ 1771, 715; oroſzlány, ino iſcſe, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; nej z-kem sze szvajüvati KOJ 1845, 10; Od grejhov ſze lejhko zdr'zi, od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; od koga bole je miloscsa Bo'za i dár raziſao KŠ 1771, 458; ſcsé kaj prebránoga meti, od koga bole vsze Goſzpodé Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tolst prid., F15, adipatum, -ti, tolſta ẛhpiẛha; cynomoriun, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; habitus, -a, -um, tólſt, dobru per ṡhivotu; larus, -ri, ena tolſta zherna tyzhiza, je vſelei per vodah; obesus, -a, -um, tolſt, vampaſt, pitan, rataſt, debel, inu okrogil; omasum, -mi, danka, ſvinṡki ṡhelodez, enu tolſtu zhrivu; opimus, -a, -um, tólſt, bogat, rodoviten, nuzen; perpingvis, -gve, pretólſt, ſylnu tólſt, inu maſtán; pingvescere, tolſt, ali debel perhajati; pingvinarius, -a, -um, kateri maſtne, ali tolſte rizhy lubi; pingvis, -ve, tólſt, maſtan, debel, vpitan; sagina, ena tolſta, maſtna ṡhpiṡha ṡa pitanîe, katera dobru pita, inu tolſtu ſtury; subpingvis, -ve, debelkaſt, tolſt; thunnus, -ni, tunina, tolſta morṡka riba

1. tolstejši , habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu bolè per ṡhivotu

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: tolst prid., inula, -ae, enula, veliki koren [Vorenc] tolste Scopoli [Pohlinov pripis k inula,ae, enula]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ubog -a prid. ubog, reven: Pride k'tebi uni vbogi im. ed. m dol. delauz ǀ ena vboga im. ed. ž Vduva ga je proſsila ǀ Meni ſe ſmila taista uboga im. ed. ž Mati ǀ obeniga ſe neshonai, ni vboſiga rod. ed. m, ni bogatiga ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga rod. ed. m ſtanu ǀ ne ſpumnite na isvelizheine vashe vboge rod. ed. ž dushe ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu daj. ed. m Lazaruſu ǀ ona shenka to semlo eni vbogi daj. ed. ž zerkvi ǀ sa volo taiſtih rezhy, katere ſe bodo godile tej ubogi daj. ed. ž dushi ob taiſti posledni uri ǀ Gdu bi mogal vervat, de prevelika obilnoſt zhloveka ubogiga tož. ed. m ži. ſturj ǀ proſſi, inu moli sa mene vbogia tož. ed. m ži. greshnika ǀ je proſsila sa suojo vbogo tož. ed. ž slahto ǀ de bi ſe zhes nje ubogo tož. ed. ž, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ to ubogo tož. ed. ž dusho po ſili poshreiti hozheo ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo or. ed. ž, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ Se meni ſmilio ty vbogi im. mn. m ludje ǀ ti ubogi im. mn. m ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit ǀ ty vboſi im. mn. m ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge im. mn. ž ǀ Kateru skuſio te vboge im. mn. ž, inu sapushene vuduve ǀ en odertnik teh vboſih rod. mn. ſirotiz ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih rod. mn. vudoviz, inu ſirotiz ǀ je vidil ohernike, odertnike teh vboſyh rod. mn. ludy ǀ teh vbosyh rod. mn. ludy pravizo nej ſo hoteli poshlushat ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih rod. mn. ſirotiz ǀ pijesh Krij teh vbogijh rod. mn. ſirotiz ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi nashih vbogoh rod. mn. dush ǀ lete restala tem vboſem daj. mn. Jetnikom ǀ zhe sa Boshio volo vbosim daj. mn. petlerjom yh daste ǀ pomagaite tedaj taiſtem vbogem daj. mn. dusham vun is viz ǀ velike almoshne je poshilal vbogim daj. mn. Duhounim ǀ tem ubogem daj. mn. dusham pomaga is viz ǀ bo sa te vboge tož. mn. m greshnike proſsila ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge tož. mn. m, inu bogate sadavit ǀ te vboge tož. mn. ž vduve, inu ſirote je darl presež.> de bi ta prelepa Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga tož. ed. m ži. sa Shenina isvolila ubogi m ubožec, siromak: ta vbogi im. ed. bo rekal, jeſt nepremorim almoshno dati ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu daj. ed. shejnimu dal ǀ timu vboſimu daj. ed. drofftine je bil odpovedal ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu daj. ed. eno ouzo vſel ǀ Kadar vidish tiga vboſiga tož. ed. ǀ Ty vbogi im. mn. tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio ǀ taku tij vboſi im. mn., kakor tij bogati, taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ samerkajte vy bogati, inu vbosi im. mn. ǀ enij na ſvetu ſo vboſy im. mn., drugi bogati ǀ dolge teh vboſih rod. mn. je naſe vſela ǀ Polnuzh pomeni ta reuni ſtan teh vbogih rod. mn. ǀ s'vbogih rod. mn. v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim daj. mn. reſtalali ǀ kar ſe tem vboſem daj. mn. dà, v' Nebeſſih skrajnenu ſe najde ǀ radi tem uboſym daj. mn. almosno podelite ǀ aku bodò tem vbosym daj. mn. almoshno dali ǀ Daite almoshno vy bogati tem uboſim daj. mn. ǀ skuſi mirakel je bil celle spet ſturil, inu tem vboſym daj. mn. resdelil ǀ Gospojska bi pravizo tardila taku tem bogatem, kakor tem vbosim daj. mn. ǀ miloſt pruti tem vbſem daj. mn. ǀ je ſapovedal laſtnu blagu predati, inu v'boſem daj. mn. dati ǀ Kadar Bug bi tebi bil sapovedal vſe tuoje blagu v'ubosim daj. mn. dati ǀ je terbej de tem vbogim daj. mn. almoshno dash ǀ je bil vſmilen pruti tem vbogem daj. mn. ǀ de glih edn veliku almoſsne da vbogijm daj. mn. ǀ tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom daj. mn. pak lenobo ǀ ſmeram nepuſtj vboge tož. mn., inu bogate ǀ ble shelish s'krajly, inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy or. mn. → bog2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ubožec -žca m ubožec, revež: gdu je bil ble vbuſhiz im. ed. kakor Lazarus, kateri poln ran ǀ je bil taku vbushiz im. ed., de nej imel kam ſvojo glavo naſlonit ǀ En dellauz pijaniz nebo nikuli bogat, ampak vbuſiz im. ed. ǀ Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh im. ed. ratal ǀ ti tudi unimu ubushizu daj. ed. ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ubushjzi im. mn. ſo vezhkrat sa njim tekli ǀ vubushizam daj. mn. de bi imeli od lakoti konz uſeti ne dejte ijm en piſilz kruka ǀ kar je premogla vbuſhizom daj. mn. dalla → božec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

umreti umrjem dov. umreti: Jeſt videm de morem umreti nedol., de ſi lih nerad ǀ je bil k' ſmerti obſojen, inu je mogal umreiti nedol. ǀ per katerimu ta tatvina ſe najde, on ima umrejti nedol. ǀ Sabſtoin ſe je troshtat dobru vmrèti nedol., kadar edn v'grehoh shivi ǀ rajshi hozhe vumrèti nedol., kakor greh dopernesti ǀ Kaj ſe boysh od lakote vmreti nedol. ǀ vſi ſo imeli od lakoti vmrejti nedol. ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mejſti vumrejti nedol. ǀ ſe ſo bali od lakote umrèti nedol. ǀ pres Spuvidi, inu Mashnika more vmreiti nedol. ǀ ſo skorej od lakoti imeli vmrejtij nedol. ǀ Iest taKu shivim, KaKor de bi ſledno uro imel vmret nedol. ǀ telu more enkrat umereti nedol. ǀ na krishu shpotlivu vmereiti nedol. ǀ Po ſili umeriem 1. ed., inu nevejm, kam pujdem ǀ vmeriesh 2. ed., inu de vekoma ſe fardamash ǀ Edn mej tima dvema umerje 3. ed. ǀ na te beſsede vmerje 3. ed., inu do vekoma Nebu sgubij ǀ kadar ym shena umerie 3. ed. ǀ Ie shivil kakor ena nepametna shivina, vmerie 3. ed. tudi kakor shivina ǀ vumerje 3. ed. Ceſar ǀ umarje 3. ed., ter hudizhy v'ta peklenski ogin ſo ga pokopali ǀ kadar en priatel vumarie 3. ed. ǀ vumarje 3. ed., nje truplu gori de nejo ǀ Vmarie 3. ed. en Firsht, Syn poerba deshelo ǀ kakor eden shiui, taku tudi vmarje 3. ed. ǀ ozhy ſapre, inu v'marie 3. ed. ǀ ta isvoleni neumerje +3. ed. taku dolgu, dokler na semli ſi nesashlushi Krono od vekoma njemu perprauleno ǀ de od lakoti neumerjemo +1. mn. ǀ Greshniki, inu grehinze shivè Kakor ta nepametna shivina, taku tudi vumerjo 3. mn. ǀ vmerjo 3. mn., inu do vekoma ſo fardamani ǀ kadar vmerjò 3. mn., takrat glava ym doli omahne ǀ de nikuli neumerjo +3. mn. ǀ en bogat Goſpud je umerl del. ed. m ǀ ga peko dokler je bil vmerl del. ed. m ǀ seneca raijshi bi bil vumerl, kakor pak de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ v'mej katerimi je bil tudi vmer del. ed. m Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria ǀ de bi neumerl +del. ed. m s' to vezhno ſmertio ǀ kadar njegova Ceſariza je bila umerla del. ed. ž ǀ Danaſs bosh vmerla del. ed. ž ǀ Vna je vumerla del. ed. ž v' nje narlepshi mladoſti ǀ je bila ob otroKa prishla, inu tudi ona vmerlaj del. ed. ž inu ſvojga ozhetaje bil pustil od laKoti vmrèti ǀ oſsem, inu dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih vkupaj je bilu vmerlu del. ed. s ǀ s' naglo ſmertio ſta bila umerla del. dv. m ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla del. dv. m ǀ Dohtary ſo djali de bodo v' kratkem umerli del. mn. m ǀ malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli del. mn. m ǀ s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli del. mn. m ǀ Dushe katere bres ſmertniga greha ſo umerle del. mn. ž V zgledu Kakor ſe rodimo, sazhnemo umreti je glagol napačno rabljen namesto → umirati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vaš -a zaim. vaš: aku Bug bode vash im. ed. m priatel, obeden vam nebode mogal shkodit ǀ s'dreviom ſe guantate kakor vaſh im. ed. m ozha Adam ǀ vidite de vaſs im. ed. m blishni je v'jamo tiga bushtva padil ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha im. ed. m+ ǀ nezh vam nej pomagala vasha im. ed. ž martra ǀ taku bode vaſha im. ed. ž dusha shivela ǀ vashe im. ed. s terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou ǀ vaſhe im. ed. s isvelizhejne ſe vgmera ǀ vſe vaſse im. ed. s dellu, inu skerb je sebstojn ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga rod. ed. m Patrona S. Sebaſtiana ǀ zhe ſe n'hozhete shonat vaſhiga rod. ed. m blishniga ǀ krish pride s'roke vaſiga rod. ed. m vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ od voshiga rod. ed. m blishniga ǀ sa isvelizhenje vashe rod. ed. ž boge dushe ǀ vſe letu faleinje vidi sapjſsanu v'Bokvoh vaſhe rod. ed. ž vejſti ǀ poſsoda vashiga rod. ed. s serza je umadeshena ǀ je ſam sadosti bogat, inu nepotrebuje vaſhiga rod. ed. s blaga ǀ s'kuſi skushnave, inu ſlabuſt vaſſiha rod. ed. s meſsa ǀ ſte tudi dolshni vashimu daj. ed. m duhounimu Paſteriu pokorni biti ǀ bote della vaſhimu daj. ed. m ſtanu potrebna doperneſli ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu daj. ed. m Nebeskimu Ozhetu ǀ Berite k'vashimu daj. ed. m shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Tezite vſe greshne sgrevane dushe k'vaſhimu daj. ed. m G. Bogu ǀ aku shelite vashi daj. ed. ž dolshnusti sadosti ſturiti ǀ nepameti vaſhi daj. ed. ž ſe nemore prezhudit ǀ G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi daj. ed. ž pomozhi, inu vshesha k'vashi daj. ed. ž proshni imel ǀ obene pomozhi vashimu daj. ed. s ubushtvi nenajdete ǀ britko martro taushenkrat ſte ponovili, inu k'vashimu daj. ed. s tovarshtvu djali ǀ kadaj bote vash tož. ed. m dolg plazhali ǀ vsimite vaſh tož. ed. m fazonetel ǀ Vejm de ſposnate ſamy de ſte vaſſ tož. ed. m jeſik greshnu nuzali ǀ Kadar v'ſpuvidi bi rash tož. ed. m greh samulzhali ǀ gledajte v'vash tož. ed. m arshat ǀ jokajte ſe zhes vashiga tož. ed. m ži. blishniga ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga tož. ed. m ži. Gospuda ozheta ǀ obena spisha nepride na vasho tož. ed. ž miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ vaſho tož. ed. ž miſsu v'Nebu polsdignite ǀ kadar bi eden v'vasho tož. ed. ž shtalo prishal ǀ de vejter nebò v'uasho tož. ed. ž kambro prishal ǀ sa vashe tož. ed. s telu ǀ nezhista miſal na vaſhe tož. ed. s ſerce ſede ǀ pobulshajte per zajtu vaſse tož. ed. s greshnu shiveine ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe tož. ed. s ſerze perpustili ǀ morebiti de v' vashim mest. ed. m nej ſtrup ǀ aku bote shiveli po vaſhim mest. ed. m stanu ǀ v' uaſhem mest. ed. m nepekoju, inu ſupernoſti ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom mest. ed. m obrasu terpèti ǀ koku ſte v'vashim mest. ed. m duhounim ſtanu shiveli ǀ shivèti po vashi mest. ed. ž hudi naturi ǀ nej bodi po vaſhi mest. ed. ž voli ǀ obeniga madeſha na vaſshi mest. ed. ž dushi nebote imeli ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi mest. ed. ž hishi neterpite ǀ Morebiti de shelite myr v'vaſhi mest. ed. ž hishi imeti ǀ v'uashi mest. ed. ž pak hishi vſy ſo sdravi ǀ vſy v' vashim mest. ed. s ſerzi ſte veſſeli ǀ v'vashim mest. ed. s teleſſi ſnoſite fantizhe, inu dekelze ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim mest. ed. s ſerzu perpravili ǀ de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem mest. ed. s ſerzu ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim mest. ed. s ſerzu imèite ǀ de bi ſe nad vashim or. ed. m grehom pohushali ǀ jeſt s' vashem or. ed. m Predicantem hozhmo v' ogin pojti ǀ bote pred vaſhom or. ed. m podvershenom folkom mogli rajtingo dati ǀ s'vaſhim or. ed. m offertnim, inu nezhistim guantom ǀ na morij ste s'veliko vasho or. ed. ž muio nenuznu ribe lovili ǀ s' vaſho or. ed. ž miſlio ǀ prezej pojte s'vasho or. ed. ž drushbo vzerku G. Boga sahvalit ǀ zhe vy dua s' vashim or. ed. s blagam bote eno Zerku puſtila ſidat ǀ G. Boga s'vaſhim or. ed. s greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ de s'vashim or. ed. s truplom nebote drugim pohushajna dale ǀ Kadar vashi im. mn. m hlapzi, inu dekle, vaſhi im. mn. m delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ vaſhi im. mn. m Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ vaſhij im. mn. m Glavary sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rajtingo dati ǀ vashe im. mn. ž ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka ǀ aku n'hozhete, de vaſhe im. mn. ž strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile ǀ vasha im. mn. s della ſo drevia, inu vy ſte ſemla is katere rasteio ǀ sa volo vashih rod. mn. nasramnih, inu Klafarskih beſsedij ǀ odpushajne vaſhih rod. mn. grehou bodete doſegli ǀ sa odpushajne vaſhyh rod. mn. grehou ǀ po shelah hudih vashijh rod. mn. pozhutku ǀ shenin vaſhijh rod. mn. dush nebode sa letu vedal ǀ sa nuz vasheh rod. mn. dush ǀ jokajne vaſhih rod. mn. ſtarisyh, ſolſe vash rod. mn. shenih, inu otrouk ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih rod. mn. vſt nej bilu shlishat ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim daj. mn. starishim ǀ hozhte vashijm daj. mn. hudim shelom ſe super postavit ǀ vſe vashe tož. mn. m ſaurashnike s'poterpeshlivostio bote premagali ǀ bote lahku premagali vaſhe tož. mn. m skriune ſaurashnike ǀ kadar bi eden vaſse tož. mn. m vuoly v'ſvoj uſs vpregil ǀ uashe tož. mn. m otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vashe tož. mn. ž dushe pogobiti ǀ Obriſhite vaſhe tož. mn. ž ozhij ǀ uashe tož. mn. ž duſhe bo hudizhom zhes dal ǀ Dokler ſte v'grehoh vaſhe tož. mn. ž/s lejta dokonzhali ǀ timu h'zhasti offrajte vſe vasha tož. mn. s della ǀ nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. s dopasti ǀ po vashih mest. mn. sheljah, inu nori glavi ǀ po vaſhih mest. mn. Kratkih zhaſsoh hodite ǀ v' vashyh mest. mn. bolesnah ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh mest. mn. reuah ǀ shiher uſijh uashyh mest. mn. skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ morete gorezha ſvetila v'vashih mest. mn. rokah derſhati ǀ v'vaſhih mest. mn. potrebah ſturite Kakor David ǀ v'vaſhyh mest. mn. potrebah vam pomagaio ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tribat, ſturite v'uashih mest. mn. hishah ǀ neponovite vezh s' vashimi or. mn. grehy to vojsko ǀ s' vashmi or. mn. grehi ſte moj pravizhni ſerd resdrashili ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij or. mn. ozhmy ǀ kakor de bi s' vashmy or. mn. ozhmi vidili ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi or. mn. ſaurashniki ǀ zhe nebote talali s'vashimi or. mn. ſtarishy ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy or. mn. ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy or. mn. Bukuomy rajtingo delate

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vdova -e ž vdova: ſe reſerdj vduva im. ed., ter y dà en par dobrih shlaferniz ǀ Vuduua im. ed. Krajliza Agnes, katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ ena vboga uduva im. ed. raishi almoshno dà, kakor pak ena Vasha gnada ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih vezh premore shenkinga, kakor praviza, vezh en bogat, kakor en bushiz, vezh en shlahtnik kakor ena ſiromashka uduua im. ed. ǀ una Vduua im. ed. Sereptanska ǀ v'hishi te bogabojezhe vduve rod. ed. ǀ klagovajne te shalostne uduve rod. ed. ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe uduue rod. ed. ǀ Vni vduvi daj. ed. n'hozhete nastrani stati ǀ Eliſius je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi daj. ed. enu malu moke ǀ Grè k'eni uduvi daj. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu, hlapzu, dekli, Andverharju, Goſpudu, Groffu, vuduvi daj. ed., ſapusheni ſirotizi ǀ uno sapusheno siromashko vduvo tož. ed. vſy zukaio, inu pregaineio ǀ rajshi grem proſſit leto vbogo uduvo tož. ed. ǀ de bi ſturil krivizhno ſodbo zhes eno vbogo vudovo tož. ed. ǀ Hozheo taiſte Vduve im. dv. ſe an vſeti ǀ en lep Exempel na leteh dveh vduvah mest. ed. m imajo vſe vduve im. mn. ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene vuduve im. mn., inu Sirote ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Vudove im. mn. S. Franciſco ǀ vuduvam daj. mn. je pomagal ǀ vduvam daj. mn., inu tem sapushenem ſirotizam ſo pomagali ǀ neuſamite blagu vudvam daj. mn., inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ sapushene vduve tož. mn. ſim vſelej shirmal ǀ boge sijrote golufa, uduve tož. mn. pregajna ǀ Sdaj morem potroshtat Vudovize, inu Vudove tož. mn. ǀ per nekaterih Vduvah mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj (Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.-C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ves zaim., F244, abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; adedere, vſe ſnéſti, vſe dojéſti, vſe do konza ſnéſti; circunsudare, vus ſe potiti; est in ore omnium, vſim je v'uſtih, vſi od nîega govorè, vſi s'nym ſi uſta ṡbriſhujejo; feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh mertvih dán; marasmus, ſuhota ali ẛuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne; obnixè, ſylnu, s'vſo mozhjó, lipú; orbis terrarum, okrogloſt ſvitá, vus volen ſveit; prae omnibus, pred vſimi; totus, -a, -um, ceil, vus; vociferari, ukati, vpiti na vus glaṡ, krizhati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

z predl., F1293, I. z rodilnikom abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerinus panis, krúh s'lulke; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; caeson, ẛrésanu déte s'materniga telleſa; callo, -onis, zokla s'leſſa; cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena; chartaceus, s'papyra; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine; depositor, kateri s'rók dá; elutriare vinum, vinu s'meiha pretozhiti; exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl, s'deṡhelni; foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom advocare, perklizati, doklizati, s'eniga govoriti; appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti; concriminari, toṡhiti s'en gréh; contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti s'enu blagú kakòr en drugi; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; ecquid, kai s'eno reizh? fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirok; palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; praedes, -dis, porok s'eniga druṡiga, ṡlaſti s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom auctorare, s'perſego oblubiti; curatè, s'fliſſom, s'skerbjo; mecum, s'mano; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi; repellere vim, vi, ſylo s'ſylo pregnati; terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati; uniceps, enoglou, s'eno glavó; prim. si 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zadeti -denem dov. 1. zadeti v različnih pomenih: rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti nedol. ǀ Gospud, Leta poklizhe Malaria, ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron, de bi ga ſmalal, on ſe pofliſſa prau ga sadeiti nedol. ǀ v'rashin sadene 3. ed., prato v' ogin vershe ǀ danas ena kugla ga sadene 3. ed., jutre nebo vezh ſe vojskoval ǀ tiga kateriga ſadene 3. ed. rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta v'urat ſadene 3. ed. ǀ glaſſ tiga ſtrupa yh nej sadel del. ed. m ǀ ga nej prau ſedel del. ed. m, ali smalal ǀ danas je Pridigar dobru sedel del. ed. m tega, inu uno ǀ obeden teh nej reſnize ſedel del. ed. m ǀ tajſti ſyn kateri bo v' ſerze ozhetavu s' ſtrelo ſedil del. ed. m ǀ moja roka je tebe sadela del. ed. ž ǀ de bi vaſſ nesadela +del. ed. ž ena nesrezhna minuta 2. zadevati, tikati se: kar mene sadene 3. ed. jest oblubem tebi ò Gospud ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou sadene 3. ed. jeſt ſe troshtam de vſy bodo v' nebeſſa prishli ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu +del. ed. s, v' skledo ſegne, ter frishnu jei 3. biti upravičen: Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene 3. ed. sberat ǀ puſti nej G. Bug ſodi, sakaj tebe nesadene +3. ed. ſodit, inu shtrajfat 4. priti na vrsto: de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz, ali kadar je sheno sadelu del. ed. s, on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati ǀ kadar je sheno ſadelu del. ed. s gospodarit zadeti se zadeti se: kadar greshnik ſvetlobo gnade boshie sgubish, inu slep ratash, de nevidish kam gresh, namrezh v' tu vezhnu pogubleine, polsot ſe ſadenesh 2. ed., ter is eniga greha v' ta drugi padesh ǀ ven ſtol ſe sadene 3. ed., ter s' shkafam pade vodo reslie ǀ ſe ven kamen ſadene 3. ed., ter v'potok berbuti ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi shlushiti, de kej ſe nej ſo sadeli del. mn. m ǀ G. Bug videozh de my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo, de bi kej ſe nesadeli +del. mn. m, padili, inu cilu urat neulomili, naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha zadeti si potruditi se: kadar uni greshnik, una greshinza tulikain bi ſi bilij sadeli del. mn. m sa Nebu, kulikain sa paku

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zamožen prid., dives, bogat, bogatyn, ṡamoṡhen, blaṡhin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zatiráč, m. der Unterdrücker, Mur., Cig.; bogat zatirač, ki uboge tlači, Ravn.-Valj. (Rad); der Tyrann, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.