blázniti -im nedov. brezbožno, bogokletno govoriti: prouti Bougi blázniti KM 1796, 79; nikaj nezna, nego blázni okouli ſzpitávanya KŠ 1771, 642; veli: bláznis Paveo KŠ 1771, 423; oni, ki bláznijo TA 1848, 39; Ár ali bláznijemo, Bougi bláznijemo KŠ 1771, 537

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.