bombáž -a m (ȃ) semenska vlakna bombaževca, ki se uporabljajo kot tekstilna surovina: predelovati bombaž;
očiščen, surov bombaž;
egiptovski bombaž;
obiranje bombaža;
izdelki iz bombaža / gojenje bombaža bombaževca // pog. tkanina iz te surovine: bombaž se rad mečka
♦ kem. strelni bombaž razstrelivo z veliko rušilno močjo; tekst. dolgovlaknati bombaž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bombážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bombaž: bombažno vlakno / bombažna preja, tkanina; bombažna srajca; bombažno platno / bombažna industrija; bombažna predilnica, tkalnica / bombažni nasadi nasadi bombaževca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dolgovláknat -a -o [u̯g] prid. (ȃ) ki ima dolga vlakna: preja iz dolgovlaknate volne
♦ tekst. dolgovlaknati bombaž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
egrenírati -am nedov. in dov. (ȋ) tekst. odstranjevati bombažna vlakna s semena: egrenirati bombaž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kápok -a m (ȃ) tekst. svilnato vlakno iz plodov nekaterih tropskih dreves: polniti rešilne pasove s kapokom;
bombaž in kapok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kolódijski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kolodij: kolodijske barve / kolodijski bombaž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kratkovláknat -a -o prid. (ȃ) ki ima kratka vlakna: kratkovlaknata preja
♦ tekst. kratkovlaknati bombaž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kultivírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja; kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča
// načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline - 2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo; kultivirati gibe, glas
// načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje
// krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj
kultivíran -a -o - 1. deležnik od kultivirati: kultiviran svet / kultivirana rastlina / pevec s kultiviranim glasom; kultiviran jezik / kultiviran okus
- 2. ki ima splošno veljavnim načelom, normam, pravilom ustrezajoče lastnosti: bil je pošten in kultiviran; kultivirano dekle / kultivirano vedenje / kultivirana dežela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
máko -a m, tudi neskl. (ȃ) tekst. dolgovlaknati egiptovski bombaž: presti mako // pog. tkanina, pletenina iz tega bombaža: mako se dobro pere; neskl. pril.: mako bombaž; mako preja, tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
orgánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) 1. ki se nanaša na naravo, na skladnost, povezanost z naravo: organska pridelava; S ponosom in zanosom so ženske govorile o kilogramih poljščin, ki so jih pridelale z organskim kmetovanjem brez kemikalij, in o sobotnih čistilnih akcijah, v katerih sodeluje vsa vas 2. ki se pri pridelavi hrane nanaša na uporabo samo naravnih, organskih snovi; bio: organski bombaž; organska kozmetika; organsko usnje; Organska hrana, pridelana oziroma vzrejena brez umetnih dodatkov, je porabnikom dokaj nedostopna zaradi visokih cen E po zgledu agl. organic iz (↑)orgán
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pletênje -a s (é) - 1. glagolnik od plesti: ukvarja se s pletenjem; bombaž, volna za pletenje; kvačkanje in pletenje / ročno, strojno pletenje / pletenje košar
- 2. kar se plete, je spleteno: ko je prišel, je odložila pletenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
podlága -e ž (ȃ) - 1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju
- 2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje
// pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma
// kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka - 3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec
- 4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž
- 5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga
● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; redko svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega
♦ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prízmast -a -o prid. (ȋ) prizmatičen: bombaž so stiskali v prizmaste bale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razvlákniti -im dov. (á ȃ) teh. zdrobiti v vlakna: razvlakniti azbest, bombaž;
razvlakniti lesrazvláknjen -a -o: umetno usnje iz razvlaknjenih snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tŕg -a m (ȓ r̄) - 1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen; iti po solato na trg; na trgu prodajati sadje, zelenjavo; stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljenje stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica
// odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg se je začel polniti; na trgu se je zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg revolucije - 2. nekdaj naselje, večje od vasi in manjše od mesta, z določenimi značilnostmi obeh: naseliti se v trgu; prebivalci trga; trgi in mesta / ekspr. ves trg govori o tem vsi prebivalci trga
- 3. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: trg se sprošča, umirja; z uvozom vplivati na trg / izdelovati blago za trg / enotni, svobodni trg; knjižni trg; mednarodni, zunanji trg; trg na debelo; trg za bombaž / dati, ekspr. vreči izdelek na trg v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje
- 4. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev: izgubiti, publ. osvojiti trg; poljedelska država je dober trg za industrijske izdelke / potrebe, prenasičenost trga
● žarg. črni trg črna borza; trg v fevdalizmu naselje s tržnimi pravicami
♦ ekon. obvladati trg; devizni trg; odprti trg dostopen vsem proizvajalcem; prosti trg brez trgovinskih omejitev; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; trg delovne sile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
tvorívo -a s (í) - 1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kamenje in glina kot tvorivo za vodno pregrado / bombaž, volna in druga tvoriva
// snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se po tvorivu razlikujeta - 2. les. že obdelan, predelan les, namenjen za nadaljnjo predelavo: poraba tvoriv; surovina, tvorivo in polizdelek / iverna tvoriva
♦ fot. film, fotografska plošča, fotografski papir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.