blestéti se -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. - 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu
- 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev
blestéti vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti
blestèč -éča -e: bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga
♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bréza -e ž (ẹ́) - 1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič)
♦ bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens - 2. redko lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dolgoláska -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima dolge lase: simpatična dolgolaska;
pren., pesn. breza dolgolaska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
drôben tudi drobán drôbna -o tudi -ó prid., drobnéjši (ó ȃ ó) - 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki
// hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje
// pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti, ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi
// ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu - 2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica; drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički
// ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta - 3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot, ant. debel: letos je krompir precej droben; droben pesek; drobno sadje; droben, suh sneg
- 4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri; drobne vsakdanje skrbi; drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela
- 5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo
● droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli
♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; tisk. drobni tisk tisk v briljantu, diamantu, perlu ali nonpareju; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene
drôbno in drobnó prisl.: drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago
drôbni -a -o sam.: tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ozelenéti -ím dov. (ẹ́ í) - 1. dobiti (zelene) liste: drevo spomladi ni več ozelenelo / po dežju je njiva hitro ozelenela
- 2. postati zelen: brez svetlobe rastline ne ozelenijo
ozelenèl in ozelenél -éla -o: ozelenela breza, bukev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pogósten -tna -o prid., pogóstnejši (ọ̑) - 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: breza je slikarjev pogosten motiv; to je pri njih pogosten prizor / v teh krajih je malarija pogostna bolezen
// ki ima razmeroma veliko frekvenco: upoštevali so le pogostne primere; pogostne besede - 2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogostni napadi kašlja so ga izčrpavali; priporočili so mu pogostnejše preglede; potresni sunki so postajali še pogostnejši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
púhast -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na puh1: puhasti piščanci / puhasta pernica / puhasta dlaka / ekspr. lahki puhasti oblaki / puhasta površina lista / puhasti sneg velike, rahle snežinke, ki nastanejo pri nizki temperaturi
♦ bot. puhasti hrast hrast s puhasto dlakavimi mladimi poganjki, Quercus pubescens; puhasta breza breza, ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescenspúhasto prisl.: puhasto dlakav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sóvra -e ž (ọ̑) - 1. etn. pustna šema z govejimi rogovi, oblečena v kožuh, znana v Kobaridu: na čelu pustnega sprevoda sta bili dve sovri z gonjačema
- 2. nar. krava s črno dlako okrog oči, uhljev in po hrbtu: sovra in breza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
svetlolíst -a -o prid. (ȋ ī) ki ima svetle liste: svetlolista mlada breza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tankolás in tankolàs tudi tenkolás in tenkolàs -ása -o [tretja in četrta oblika tən] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima tanke lase: tankolaso dekle / pesn. tankolasa breza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
žalújka -e ž (ȗ) - 1. vrtn. rastlina, katere veje, mladike se pri rasti usmerjajo navzdol; povešavka: to drevo je žalujka / breza žalujka
- 2. v zvezi vrba žalujka okrasno drevo z visečimi vejami: vrba žalujka je povešala veje do vodne gladine; obrežje z vrbami žalujkami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.