brisáča -e ž (á) kos blaga določene oblike za brisanje telesa: frotirati se z grobo brisačo;
lanena, umazana brisača / kopalna, kuhinjska brisača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
brisálka -e [u̯k] ž (ȃ) - 1. kos blaga določene oblike za brisanje posode: snela je brisalko z obešalnika; kuhinjske brisalke
- 2. redko brisača: otirati se z brisalko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bríslja -e ž (ȋ) nar. brisača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cvèk cvêka m (ȅ é) - 1. pog. žebelj: ta cvek bo dobro držal; puliti cveke iz deske; zabiti cvek; sedi kot cvek mirno, nepremično
// lesen klin, klinec: čevljarski cveki; lesen cvek; na cveku visi brisača - 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dobiti, imeti cvek v zgodovini; popraviti cvek iz matematike; prinesel je domov pet cvekov / pisati nalogo cvek; znati za cvek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
frotírka -e ž (ī) brisača iz frotirja: drgniti, obrisati se s frotirko / kopalna frotirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hodníčen tudi hódničen -čna -o prid. (ī; ọ̑) nanašajoč se na hodnik, platno: hodnično platno / hodnična brisača; hodnične hlače / hodnično predivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kopálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kópanje: različne kopalne navade / kopalni plašč; kopalna brisača, kapa; kopalne hlačke; kopalna kad; ima dvodelno kopalno obleko; kopalna sezona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
móker môkra -o stil. -ó prid. (ó ó) - 1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. suh: mokri čevlji, lasje; moker rokav; pesek je bil vedno bolj moker in težek; mokra brisača, cunja, obleka; cesta je mokra in spolzka; strehe so mokre; mokra drva nerada gorijo; vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro; bil je premražen in moker; biti moker do kolen; ekspr. moker do kože premočen; moker od dežja, potu, rose; obraz, moker od solz; moker kakor miš zelo
// slikati na moker omet svež omet
// evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo
// ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker
// ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku - 2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet; mokri travniki; mokra tla / moker mraz, veter, zrak
- 3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april; mokra jesen; mokre jesenske noči; mokro jutro, poletje, vreme
- 4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk; mokro brušenje, čiščenje
● zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašeno
♦ adm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva
môkro tudi mokró prisl.: mokro gledati; pločnik se mokro sveti / v povedni rabi: na vrtu je še mokro; imeti mokro v čevljih
● ekspr. v sodu je še mokro je še vino
môkri -a -o, v predložni zvezi môkri in mókri sam.: iz mokrega so se vzdigovale megle; na mokrem sedeti; potovati po suhem in po mokrem po kopnem in po vodi; otrok je v mokrem; sejati v mokrem; v mokrem steza ne drži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obrisáča -e ž (á) nar. brisača: mokra in zmečkana obrisača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
otiráč -a m (á) - 1. knjiž., redko predpražnik: obrisati si čevlje v otirač
- 2. zastar. brisača: umivalnik in otirač
♦ etn. dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
otiráča -e ž (á) zastar. brisača: obrisati se z otiračo;
platnena otirača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
otirálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) knjiž., redko brisača: zdrgniti se z otiralko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
platnén -a -o prid. (ẹ̄) ki je iz platna: platnena brisača, krpa, srajca;
poleti nosi platnene hlače;
rad poseda pod platneno streho pred kavarno;
platneno perilo
● ekspr. počitnice so preživeli pod platneno streho ob počitnicah so stanovali, živeli v šotoru
♦ tekst. platnena vezava vezava, pri kateri se vežeta po ena podolžna in ena prečna nit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zábrnik -a m (á) nav. mn., nar. vzhodno okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: prt, brisača z zabrniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.