beninski beninska beninsko pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

berílijev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na berilij: berilijeve spojine
♦ metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bròn brôna m (ȍ ó)
1. zlitina bakra in drugih kovin: vlivati bron; vrata iz brona; glasovi zvenijo kot bron / spomenik v bronu iz brona / publ. za tekmovalko je letos na olimpijskih igrah ostal samo bron bronasta kolajna
♦ elektr. elektrotehnični bron z velikim odstotkom bakra; metal. berilijev bron zlitina bakra in berilija
// um. žarg. umetniški izdelek iz te zlitine: na razstavi je bilo največ bronov
2. pesn. bronast zvon: iz stolpa je donel bron

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bròn brôna m, snov. (ȍ ó) vrata iz ~a; števn., um. žarg. razstava ~ov (bronastih umetniških) izdelkov; publ. dobiti ~ bronasto medaljo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bròn bróna m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

brȍn bróna m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bròn, -óna, m. die Bronze, Mur., Cig., Jan., Dalm., Ravn., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bron [brȍn] samostalnik moškega spola

bron

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bron m, F8, aenus, vel ahenus, is brona; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerarius faber, kateri s'kufra délla, s'brona, kufra kovazh; aes, eris, bron, ruda, kuffer, broniz; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; cuprum, kuffer, bron; incoctile, ena s'brona poſſoda, v'kateri reſpuṡzhen zyn je prelyt, ena kufraſta pozynena poſſoda; subaeratus, -a, -um, kei kai kar je bron vmeis

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bron -a m bron: ſa slatam nej bilu prezei blatu, ampak ſrebru, ſa ſrebram bron im. ed. ǀ bron im. ed. te modruſti, sheleſſu te oblaſti ſe reſuje, inu pepel rata ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona rod. ed., noge s'kamènia ǀ zhe nej pogledal taiſto kazho is brona rod. ed. ſturjeno ǀ ſa bronam or. ed. shelesu, inu k' ſadnimu blatu Retrogradna tvorba iz brónec ← it. bronzo ‛bron’, prim. → brončen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bron -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bron -a samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bron ► bˈrọːn -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brônast -a -o prid. (ó)
1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah
♦ arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi
// po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje
2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov

brônasto prisl.:
bronasto rdeča zemlja; njena koža je bronasto zagorela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brónast – glej brȍn

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brončẹ̑n – glej brȍn

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brončen -a prid. bronast: ta obeſhena bronzhena im. ed. ž, inu nuzna kazha ǀ Moiſses sapovej eno bronzheno tož. ed. ž kazho ſturiti ǀ je vidil … Mojſeſs v'tej bronzheni mest. ed. ž kazhi → bron

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brončen -a -o pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brônec -nca m (ó)
zastar. bron: verižica iz bronca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brônec -nca m z -em snov. (ó) neobč. bron

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brónec – glej brȍn

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bronec m, aes, -eris, bron, ruda, kuffer, broniz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bronec -nca (bronc, bronec, brunc, brunoc) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brônolivár -ja m (ȏ-á)
livar, ki uliva bron: bronolivarji so presegli plan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brônolivárna -e ž (ȏ-ȃ)
livarna, v kateri se uliva bron: delavec v bronolivarni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brônov -a -o (ó)
pridevnik od bron: bronov zven

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bronovína -e ž (í)
zlitina bakra in drugih kovin; bron: stražne stolpe so prekrili z bronovino
// izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine; starinska bronovina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brónsa in brónca in brónza -e ž (ọ̑)
1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem
2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse
// pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brònz -a m bron: Esi [k bakru] se sliši bronz AI 1878, 56

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brȏnza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brùnc, brúnca, m. = bron, M., C., Danj. (Posv. p.), Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brùnc -a m bron, med: Ertz; bruncz, med. etc. KOJ 1833, 155; od zbruncza naprávleni KŠ 1771, 601; z-bruncza KM 1796, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ȇra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

feraterski2 prislov

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

glìn 2., m. = glina, Dalm.; druzega ni Bela, kakor znotraj glin, zunaj pa bron, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grísti -zem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

komôlčenje samostalnik srednjega spola

1. ekspresivno odrivanje drugih v prostoru z namenom hitro priti do česa, dobiti kaj SINONIMI: komolčanje
1.1 ekspresivno odrivanje drugih v prostoru v prizadevanju pridobiti prednost, prebiti se v ospredje pri tekmovanju  

2. slabšalno boj, prizadevanje za hitro napredovanje, uveljavitev z vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb drugega SINONIMI: komolčanje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kosíter kosítra samostalnik moškega spola [kosítər]

1. mehka, lahko taljiva kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sn
1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. kòsitar in cslov. kositrъ iz gr. kassíteros, nejasnega izvora, morda po imenu ljudstva Kasiti - več ...

1. kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kufer m, F11, aerarius faber, kateri s'kufra délla, s'brona, kufra kovazh; aes, -eris, bron, ruda, kuffer, broniz; aes ductile, ta vleizheni kuffer; bractea, en pleh, ali ſhina tanka s'kufra ali meſſinga; cuprum, kuffer, bron; cyprium, kuffer; luter, ena poſſoda, ali muṡhla iṡ kufra. 3.Reg:7.v.26; marculus, -li, enu kladivu, s'katerim kuffer kovajo, kladivu teh kotlarjou; pecunia aerosa, s'kufra danarji; tabulares aes, kuffer s'kateriga ſe tabelze délajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kufer m baker: ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru … Venus kuffer tož. ed. (II, 81) ← srvnem. kupfer ← poznolat. cuprum za lat. aes Cyprium ‛ciprski baker, bron’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kufer -fra samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

líven -vna -o prid. (ī) metal.
1. nanašajoč se na ulivanje: livni prostor; livna napaka / livna jama jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki
2. ki se da (dobro) ulivati: ta kovina ni kovna, je pa livna / livni bron

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

líven -vna -o (í; ȋ) kovin. Ta kovina ni kovna, je pa ~a
lívni -a -o (í; ȋ) ~ bron; ~a jama
lívnost -i ž, pojm. (í; ȋ) kovin.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Meglič Megliča samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

minerȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Nemka Nemke samostalnik ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

odlíti -líjem dov. (í)
1. z zlivanjem odstraniti: odliti nekaj mleka; ko je bil krompir kuhan, je odlil vodo; odliti v drugo posodo / odliti krompir, žgance odcediti
2. izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: odliti kip / odliti glavo, roko / odliti v bron, mavec
// teh. izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme; uliti2: odliti zvon

odlíti se 
odteči, umakniti se: val se je odlil / ko se je morje odlilo, so ostale sipine / ekspr. množica se je odlila s trga odšla
● publ. veliko denarja se odlije za nakup orožja se izda, porabi

odlít -a -o:
v bronu odlit kip

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

odlíti -líjem dov., nam. odlít/odlìt; odlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz lonca; teh. ~ zvon uliti; ~ v bron
odlíti se -líjem se (í) redk. Voda se je odlila je odtekla; poud. Množica se je odlila s trga |je odšla|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

síntran -a -o (ȋ) kovin.
síntrani -a -o (ȋ) ~ bron

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

srebro -a s srebro: ner shlahtnishi je ſlatu, inu ſrebru im. ed. ǀ De bi jest ſi sadubil vezh slatà, inu ſrebra rod. ed. Kakor Themiſtokles ǀ tulikajn slata, inu srebra rod. ed. ſo ony udobili ǀ Jeſt vezh lubem en koſſ slata, inu ſrebrà rod. ed., kakor Tebe ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru tož. ed. ǀ hudizh pravi nelubi Boga, ampak ble lubi slatù, ſrebrù tož. ed., inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ ſa ſrebram or. ed. bron, ſa bronam shelesu ǀ naſſ oſkerbj, s' dobrem ſadom, s' ſrebrom or. ed., inu s' ſlatom ǀ s'ſlatam, inu s'ſrebram or. ed. živo srebro živo srebro: ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, Mercurius shivu ſrebru tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

štimáti2 -ȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tamburín -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ulíti2 ulíjem dov. (í)
izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: uliti kip / uliti v bron, mavec
// izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: uliti svečo, zvon; nosilce morajo še uliti / uliti črke iz medi, svinca

ulíti se 
1. začeti teči silovito in v velikih količinah: voda se je ulila čez jez; blato se je ulilo po bregu / ekspr.: iz nosu, rane se je ulila kri; solze so se ji ulile iz oči, po licih
// ekspr. pojaviti se v velikih količinah: besede navdušenja so se kar ulile iz njenih ust / skozi okno se je ulila mesečina
2. brezoseb. začeti zelo, močno deževati: preden so prišli do doma, se je ulilo; ulilo se je kot iz škafa zelo / v osebni rabi: iz temnih oblakov se je ulil dež; nenadoma se ulije ploha
3. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premakniti: otroci so se ulili iz šole; množica se je ulila na cesto
● pog., ekspr. zvečer so jo ulili proti gozdu in niso jih več izsledili so ušli, pobegnili; pog., ekspr. z vso močjo ga je ulil po obrazu udaril

ulít -a -o:
iz brona, v bron uliti zvonovi; ulita cev; biti ulit iz enega kosa, v enem kosu
● čevlji so kot uliti na noge se popolnoma prilegajo; obleka je na njej kakor ulita krojena kot po njenih merah; ji zelo lepo pristaja; ekspr. dan je bil kakor iz srebra ulit zelo lep, jasen; podkve so se prilegale kakor ulite zelo dobro; ekspr. figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa skladna, harmonična

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ulíti ulíjem dov., nam. ulít/ulìt; ulítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ zvon; ~ v bron
ulíti se ulíjem se (í) Voda se je ulila čez jez; poud. Ljudje so se ulili na cesto |množično prišli|; brezos. Nenadoma se je ulilo |začelo močno deževati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ulívati -am nedov., tudi ulivájte; tudi ulivála (í)
izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu: ulivati kipe / ulivati v bron, mavec
// izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v forme: ulivati sveče, zvonove / ulivati črke iz svinca

ulívati se 
1. teči, odtekati silovito in v velikih količinah: voda se je ulivala po pobočju / ekspr.: pot se mu je kar ulival po hrbtu; iz oči so se ji ulivale solze
// knjiž., ekspr. usipati se, padati: razpleteni lasje so se ji ulivali po ramenih
// knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: skozi okno se uliva mesečina; močna svetloba žarometov se je ulivala proti gozdu
// ekspr. pojavljati se v velikih količinah: besede jeze, ogorčenosti so se kar ulivale iz njega
2. brezoseb. zelo, močno deževati: ves dan se je ulivalo / v osebni rabi v presledkih se je ulival dež

ulivajóč -a -e:
hudournik je, ulivajoč se po bregu, odnašal kamenje in vejevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ulívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; ulívanje (í) kaj ~ kipe; ~ v bron
ulívati se -am se (í) Voda se ~a po pobočju |lije|; brezos. Ves dan se je ulivalo |močno deževalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

v'mes prisl., F102, I. immiscere, ṡméſhati, v'meis ṡméſhati; immiscere, ſe v'meis meſhati, ali pazhati; incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; interjicere, v'meis vreizhi; intermedius, -a, -um, kar je v'meis, ali poleg; intermiscere, v'meis ṡméſhati; interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen; intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti; intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan; intervallum, praṡnoſt, proſtor v'meis; interveniens, interventor, kateri v'meis pride; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan, v'meis ṡméſhan; subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron vmeiṡ; subcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan; subeunt morbi, boleṡni v'meis prideo; submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode v'meiṡ; subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II. immixtio, v'meis meiſhanîe; interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zrcalovína -e ž (í) metal.
1. bron srebrno bele barve z visokim sijajem za izdelavo zrcal: nanašati zrcalovino na steklo
2. surovo železo z veliko mangana:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

želẹ́zo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.