búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
búča -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati;
votla, zrela buča;
navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko;
srebniti iz buče;
buča z vodo
♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška
● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
búča -e ž (ú)
1. zrela ~; mn., snov. jesti ~e
2. ~ vina |posoda|; slabš. ~ ga boli |glava|; člov., šalj. zvita ~ |prebrisan, zvit človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
búča -e
ž1.
kulturna rastlina s plazečim se steblom in debelim sadom 2.
trebušasta posoda
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
búča Frazemi s sestavino búča:
búče prodájati,
dobíti jíh po búči,
tí si [pa] búča,
tí si práva búča,
tó je [pa] búča,
tó so búče,
zvíta búča
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
búča -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
búča,* m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava (zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
búča (dodatek k slovarju), dodaj v 2. v.: divja b., die Zaunrübe (bryonia), Strp.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
buča [búča]
samostalnik ženskega spola- rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita pepo, ali njen plod
- glava, lobanja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
buča samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
buča1 ž, F
7,
bryonia, en koren od pluszha, ali divja
buzha;
colocynthis, -dis, coloquint, divja
buzha;
cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe;
cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr
buzhe;
hedera, buzha. Jonae 4.v.6;
superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na
buzhah;
taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja
buzha, ali pluzh
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
buča2 ž, F
3,
commiſsurae cranÿ, ṡklepi te
buzhe na glavi;
pericranium, koṡha te
buzhe na glavi;
suturae cranÿ, ṡklepi te
buzhe na glavi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
buča -e ž buča, tj.
plod rastline Cucurbita pepo:
na ſtran obeſſi eno votlo buzho tož. ed. (V, 75) ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe tož. mn., kumare, zhebu, inu zheſsen (II, 541) Morda ← vlat. buttia, klas. lat. buttis ‛sod’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
buča -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
buča sam. ž ♦ P: 5 (DB 1578, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
buča -e samostalnik ženskega spola1. kulturna rastlina s plazečim se steblom (Lagenaria siceraria); SODOBNA USTREZNICA: buča
2. plod te rastline; SODOBNA USTREZNICA: buča
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
búča -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bučaGlej:
Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
buča
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
buča m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
buča ž
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
buča ► ˈbüːča -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.