ȃlfa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bokov1
GLEJ: bukev
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
brezvêjnat -a -o prid. (ȇ)
zastar. ki je brez vej: bukev z brezvejnatim deblom do polovice višine
zastar. ki je brez vej: bukev z brezvejnatim deblom do polovice višine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
buka [būka] samostalnik ženskega spola
drevo bukev, LATINSKO: Fagus sylvatica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
búkev -kve tudi búkva -e ž (ȗ)
veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa
♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea
veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa
♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
búkev -kve ž (ȗ) podreti ~; snov., prakt.sp. toporišče iz ~e iz bukovega lesa; skup., knj. pog. z ~ijo porasel hrib z bukovim gozdom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
búkev -kve ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024
búkev -kve ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
búkəv, -kve, f. die Buche, die Rothbuche (fagus silvatica).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bǜkev -kvi ž bukev: Fagus Bükev KMS 1780, A9; Bükev AI 1878, 46; pod ednov prhlávov bükevjov KAJ 1870, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bukev -kve (bokov, bukev*) samostalnik ženskega spola
veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom; SODOBNA USTREZNICA: bukev
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
búkov -a -o prid. (ú)
1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo
2. ekspr. neroden2, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov!
3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič
1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo
2. ekspr. neroden2, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov!
3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bukov -a -o (bukov, bokov) pridevnik
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bukovina gl. bukev
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bukva2
drevo:gl. bukev
drevo:gl. bukev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
búkva2 -e ž (ȗ); gl. bukev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bȗkva, f. = bukev.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bukva ► ˈbüːkva -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
búkve -kev ž mn. (ū ȗ) star.
1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve
2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo
● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov
♦ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; pravn. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve
2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo
● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov
♦ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; pravn. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
bȗkve -kev ž mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
búkvica1 -e ž (ȗ)
1. bukov žir: šli so nabirat bukvico / bukvica je dobro obrodila
2. manjšalnica od bukev: med smrečjem rastejo mlade bukvice
1. bukov žir: šli so nabirat bukvico / bukvica je dobro obrodila
2. manjšalnica od bukev: med smrečjem rastejo mlade bukvice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
čvŕšast -a -o prid. (r̄)
nar. grčast: stara čvršasta bukev
nar. grčast: stara čvršasta bukev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
dêbel -éla -o [debeu̯] prid., debelêjši (é ẹ́)
1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost; ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko / pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti
// ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina; kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ?
3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti; ant. droben1: debele grozdne jagode; debele kaplje; debelo koruzno zrno; ekspr. debele solze; postajati debel
// ki sestoji iz razmeroma velikih enot; ant. droben1: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg
// z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča
4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; ant. suh: debel človek; vzredili so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice
5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev; pripovedovali so si debele šale
6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas; zaslišal se je debel smeh
● pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna
♦ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkah
1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost; ant. tanek: rastlina z debelimi listi; debela deska, knjiga, preproga, stena; debela plast ledu / debel mah; debel sneg visok; debela zemlja; ekspr. debelo morje globoko / pog. debeli naočniki z veliko dioptrijo; debele nogavice pletene iz debelih niti
// ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer: debela bukev, gorjača, palica, vrv / debelejši konec hloda; debel prst, vrat / z debelimi črkami napisan naslov; debela črta
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama: za prst debela pločevina; kako debela je stena? / pol metra debel sneg / kako debele žeblje potrebuješ?
3. pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma velike razsežnosti; ant. droben1: debele grozdne jagode; debele kaplje; debelo koruzno zrno; ekspr. debele solze; postajati debel
// ki sestoji iz razmeroma velikih enot; ant. droben1: pridelati debel krompir; debel pesek grob; začel je naletavati debel in redek sneg
// z izrazom količine ki izraža razsežnosti: kamen je bil debel za otroško pest; kako debelo je bilo jabolko; kakor lešniki debele solze; kakor kurja jajca debela toča
4. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; ant. suh: debel človek; vzredili so debelega prašiča / debele noge, roke / debele ustnice
5. ekspr. ki izraža robatost, grobost: debela kletev; pripovedovali so si debele šale
6. pog., navadno v zvezi z glas, smeh globok, nizek: debel glas; zaslišal se je debel smeh
● pog. debel denar bankovec, kovanec večje vrednosti; ekspr. imeti debelo denarnico imeti veliko denarja; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. debela laž velika, očitna; ekspr. smo že v debeli zimi smo že sredi zime; ekspr. gledala je z debelimi očmi z izbuljenimi; ekspr. do mesta je debelo uro hoda več kot uro; ekspr. ta je pa res debela! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna
♦ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; etn. debeli četrtek četrtek pred pustnim torkom, praznovan kot dan debelih ljudi; tisk. debeli tisk tisk v krepkih in polkrepkih črkah
- debélo
prislov od debel: debelo peti; beseda je debelo podčrtana pod besedo je debela črta
// izraža visoko stopnjo: debelo se je zlagal
● ekspr. debelo gledati, pogledati zelo začudeno; ekspr. ves čas je debelo klel z grobimi besedami; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek
- debéli -a -o sam.:
ekspr. debele je govoril, kvasil, razdiral; na debelo pog. na debelo goljufajo, kradejo zelo; pogosto; kupovati, prodajati na debelo; na debelo je namazana s šminko; zapadlo je na debelo snega; za prst na debelo je bilo prahu; trgovina na debelo trgovina, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
domáče imé -ega -na s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
drevó -ésa s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
endofleódični lišáji -ih -ev m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ênodómna rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
fŕr medm. (ȓ)
izraža odlet, zlet ptice: vrabec me je zagledal, frr, in že ga ni bilo; frr(r) na bukev
izraža odlet, zlet ptice: vrabec me je zagledal, frr, in že ga ni bilo; frr(r) na bukev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
fŕr2 povdk. (ȓ) poud. Vrabec pa ~ na bukev |zleti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
híba 2., f. 1) = debelo deblo, der Stamm, Bolc-Štrek. (Let.); — 2) = bukev (fagus silvatica), Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.), KrGora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
hrást, m. die Eiche; — žive hraste staviti, Burzelbäume schlagen, Cig.; (hrast, ein belaubter Baum, Rez.-Mik.; bukov hrast = bukev, Rez.-C.); tudi: hrȃst.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
k predl.
1.
2.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024
kléstiti -im nedov., kléščen (ẹ́ ẹ̄)
1. s sekiro odstranjevati (drevesu) veje: klesti in seka; ves dan že klestijo / klestiti bukev / klestiti veje z drevesa
// ekspr. udarjati, tolči (s kljunom): žolna je klestila po deblu / težko krilo ji je klestilo po nogah
● ekspr. po vinogradu je klestila toča z močnim padanjem povzročala škodo
2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga klesti; klestiti po glavi; klestili so se s palicami
3. slabš. govoriti, pripovedovati: spet klesti neumnosti
1. s sekiro odstranjevati (drevesu) veje: klesti in seka; ves dan že klestijo / klestiti bukev / klestiti veje z drevesa
// ekspr. udarjati, tolči (s kljunom): žolna je klestila po deblu / težko krilo ji je klestilo po nogah
● ekspr. po vinogradu je klestila toča z močnim padanjem povzročala škodo
2. ekspr. tepsti, pretepati: oče ga klesti; klestiti po glavi; klestili so se s palicami
3. slabš. govoriti, pripovedovati: spet klesti neumnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
klímaksna rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kljúka Frazemi s sestavino kljúka:
kljúko si podájati kjé/pri kóm, obésiti kàj na kljúko
kljúko si podájati kjé/pri kóm, obésiti kàj na kljúko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
knjíga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
kriváč -a m (á)
nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: Ko je ležala bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekaval (I. Tavčar) / iz žepa je potegnil krivač krivec
♦ obrt. ukrivljeno rezilo za usnje
nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: Ko je ležala bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekaval (I. Tavčar) / iz žepa je potegnil krivač krivec
♦ obrt. ukrivljeno rezilo za usnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ležáti -ím nedov. (á í)
1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob drugem kakor sardine; ležati na boku, na hrbtu, trebuhu; ležati na obrazu tako, da je obraz pritisnjen tesno na podlago; ležati z rokami pod glavo; leži kot klada; leži kot mrtev negibno / plavalec leži na vodi in se odpočiva negibno, v iztegnjenem položaju na površini vode / maček leži na peči
// biti v takem položaju zaradi spanja, počitka: lenuh leži do devetih; dolgo leži / zvečer gre zgodaj ležat spat / v taborišču je ležal na slami, golih tleh za ležišče je imel slamo, gola tla
// biti v (pretežno) takem položaju zaradi bolezni: prehladil se je in leži; že mesec dni leži je bolan / od ponedeljka leži v bolnišnici je
2. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču ležijo njegovi predniki; rad bi ležal v domači zemlji; kdo leži tukaj
3. pog., v zvezi s pri, z opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ležati pri dekletu; ona leži z drugimi
4. biti nameščen na podlagi z daljšo, širšo stranjo: ena bukev še stoji, dve pa že ležita; knjige na polici ležijo in stojijo; vse prekle so po nevihti ležale
5. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se na površini: zvezek leži na klopi; vzel je denar, ki je ležal na mizi; na pohištvu leži prah; na travi leži rosa; po pločniku ležijo smeti / sneg leži meter na debelo
// biti, nahajati se na določenem mestu, navadno na večji površini: mesto leži ob reki; okoli jezera ležijo gozdovi; ta dežela leži na severu; njiva leži v ravnini; pokrajina leži pred nami kot na dlani je dobro, razločno vidna / kje leži Amerika; v ljudskih pesmih leži, leži ravnó poljé
// biti, nahajati se kje sploh: oči ležijo pod čelom; njegove oči so ležale globoko v jamicah; knjige ležijo v omari; ti organi ležijo v trebušni votlini; gred leži počez je nameščena / dlačice ležijo v eno smer / nad reko leži meglica; pod zemljo ležijo naravni zakladi; za hlevom je ležal kup gnoja / z oslabljenim pomenom: okoli njiju je ležal opoldanski mir; čudna napetost leži v zraku; senca nezaupanja leži med njima
6. s prislovnim določilom biti kje nastanjen iz vojaških vzrokov: ležati v strelskih jarkih, okopih; star. vojska leži pod trdnjavo
7. biti, zadrževati se kje brez koristi: po skladiščih ležijo velike zaloge; denar leži v blagajni, doma / pismo je tri dni ležalo na pošti ni bilo dostavljeno naslovniku
// čakati na primernost za uporabo: meso naj pred uporabo en dan leži; vino mora nekaj časa ležati, preden gre v prodajo
8. knjiž., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na obrazu ji leži zadrega; na ustnicah ji je ležal blažen nasmeh; v njenem pogledu leži žalost / v glasu leži trpkost
9. z oslabljenim pomenom, s povedkovnim določilom izraža stanje osebka: leži bolan, nezavesten, pijan; knjige ležijo razmetane / leži v hudi vročici; leži za pljučnico / cesta je prazna ležala pred njim; ležal je zvezan na tleh
● jeziki mu ležijo lahko, z uspehom se jih uči; publ. poudarek predstave je ležal na tem prizoru je bil; ekspr. čez tri ure bo že vsa trava ležala bo pokošena; star. trdnjava že leži je porušena; je osvobojena, zavzeta; publ. igralcu ta vloga ne leži ni v skladu z njegovo igralsko usmerjenostjo, je ne more dobro odigrati; ekspr. denar ne leži na cesti se ne zasluži na lahek način; ekspr. za vse so krivi oni, to leži na dlani je očitno, jasno; do pogreba leži pokojni na svojem domu v osmrtnicah je položen na mrtvaški oder; ekspr. povej, kar ti leži na duši, na srcu kar (že dolgo) želiš povedati; ekspr. to dejanje mu težko leži na duši čuti se krivega; publ. krivda za to leži na inteligenci tega je kriva inteligenca; publ. vsa odgovornost leži na nas mi smo za vse odgovorni; star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ležati na tleh ekspr. sunil sem ga in že je ležal na tleh padel na tla; ko je bukev ležala na tleh, so jo začeli obsekavati ko je bila podrta, posekana; star. oblast, zakon in red so v tistih časih ležali na tleh so bili brez veljave, moči; že dolgo leži v grobu, pod zemljo je mrtev, pokopan; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. ne bi se mu bilo treba toliko truditi, lahko bi ležal doma v senci počival, živel brez dela; pog., ekspr. ta človek mi leži v želodcu mi je zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; vznes. mirno leži med svečami je na mrtvaškem odru; publ., ekspr. takrat je bila igralka na vrhu slave in občinstvo ji je ležalo pred nogami jo je občudovalo, oboževalo; letos je sneg dolgo ležal dolgo ni skopnel; ekspr. v hipu sem ležal vznak v snegu padel vznak v sneg; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
♦ geom. kot leži nasproti osnovnici; točka leži na premici; navt. ladja leži v pristanišču je privezana ob pomolu ali zasidrana; šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi
1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob drugem kakor sardine; ležati na boku, na hrbtu, trebuhu; ležati na obrazu tako, da je obraz pritisnjen tesno na podlago; ležati z rokami pod glavo; leži kot klada; leži kot mrtev negibno / plavalec leži na vodi in se odpočiva negibno, v iztegnjenem položaju na površini vode / maček leži na peči
// biti v takem položaju zaradi spanja, počitka: lenuh leži do devetih; dolgo leži / zvečer gre zgodaj ležat spat / v taborišču je ležal na slami, golih tleh za ležišče je imel slamo, gola tla
// biti v (pretežno) takem položaju zaradi bolezni: prehladil se je in leži; že mesec dni leži je bolan / od ponedeljka leži v bolnišnici je
2. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču ležijo njegovi predniki; rad bi ležal v domači zemlji; kdo leži tukaj
3. pog., v zvezi s pri, z opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ležati pri dekletu; ona leži z drugimi
4. biti nameščen na podlagi z daljšo, širšo stranjo: ena bukev še stoji, dve pa že ležita; knjige na polici ležijo in stojijo; vse prekle so po nevihti ležale
5. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se na površini: zvezek leži na klopi; vzel je denar, ki je ležal na mizi; na pohištvu leži prah; na travi leži rosa; po pločniku ležijo smeti / sneg leži meter na debelo
// biti, nahajati se na določenem mestu, navadno na večji površini: mesto leži ob reki; okoli jezera ležijo gozdovi; ta dežela leži na severu; njiva leži v ravnini; pokrajina leži pred nami kot na dlani je dobro, razločno vidna / kje leži Amerika; v ljudskih pesmih leži, leži ravnó poljé
// biti, nahajati se kje sploh: oči ležijo pod čelom; njegove oči so ležale globoko v jamicah; knjige ležijo v omari; ti organi ležijo v trebušni votlini; gred leži počez je nameščena / dlačice ležijo v eno smer / nad reko leži meglica; pod zemljo ležijo naravni zakladi; za hlevom je ležal kup gnoja / z oslabljenim pomenom: okoli njiju je ležal opoldanski mir; čudna napetost leži v zraku; senca nezaupanja leži med njima
6. s prislovnim določilom biti kje nastanjen iz vojaških vzrokov: ležati v strelskih jarkih, okopih; star. vojska leži pod trdnjavo
7. biti, zadrževati se kje brez koristi: po skladiščih ležijo velike zaloge; denar leži v blagajni, doma / pismo je tri dni ležalo na pošti ni bilo dostavljeno naslovniku
// čakati na primernost za uporabo: meso naj pred uporabo en dan leži; vino mora nekaj časa ležati, preden gre v prodajo
8. knjiž., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na obrazu ji leži zadrega; na ustnicah ji je ležal blažen nasmeh; v njenem pogledu leži žalost / v glasu leži trpkost
9. z oslabljenim pomenom, s povedkovnim določilom izraža stanje osebka: leži bolan, nezavesten, pijan; knjige ležijo razmetane / leži v hudi vročici; leži za pljučnico / cesta je prazna ležala pred njim; ležal je zvezan na tleh
● jeziki mu ležijo lahko, z uspehom se jih uči; publ. poudarek predstave je ležal na tem prizoru je bil; ekspr. čez tri ure bo že vsa trava ležala bo pokošena; star. trdnjava že leži je porušena; je osvobojena, zavzeta; publ. igralcu ta vloga ne leži ni v skladu z njegovo igralsko usmerjenostjo, je ne more dobro odigrati; ekspr. denar ne leži na cesti se ne zasluži na lahek način; ekspr. za vse so krivi oni, to leži na dlani je očitno, jasno; do pogreba leži pokojni na svojem domu v osmrtnicah je položen na mrtvaški oder; ekspr. povej, kar ti leži na duši, na srcu kar (že dolgo) želiš povedati; ekspr. to dejanje mu težko leži na duši čuti se krivega; publ. krivda za to leži na inteligenci tega je kriva inteligenca; publ. vsa odgovornost leži na nas mi smo za vse odgovorni; star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ležati na tleh ekspr. sunil sem ga in že je ležal na tleh padel na tla; ko je bukev ležala na tleh, so jo začeli obsekavati ko je bila podrta, posekana; star. oblast, zakon in red so v tistih časih ležali na tleh so bili brez veljave, moči; že dolgo leži v grobu, pod zemljo je mrtev, pokopan; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. ne bi se mu bilo treba toliko truditi, lahko bi ležal doma v senci počival, živel brez dela; pog., ekspr. ta človek mi leži v želodcu mi je zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; vznes. mirno leži med svečami je na mrtvaškem odru; publ., ekspr. takrat je bila igralka na vrhu slave in občinstvo ji je ležalo pred nogami jo je občudovalo, oboževalo; letos je sneg dolgo ležal dolgo ni skopnel; ekspr. v hipu sem ležal vznak v snegu padel vznak v sneg; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
♦ geom. kot leži nasproti osnovnici; točka leži na premici; navt. ladja leži v pristanišču je privezana ob pomolu ali zasidrana; šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi
- ležé :
požvižgaval je, leže v hladni senci; tiho leže je prisluškoval; leže brati; spati leže na trebuhu
- ležèč -éča -e
1. deležnik od ležati: ležeč na hrbtu, je dojenček zadovoljno brcal; na tleh ležeči ranjenec; knjiga, ležeča na mizi; nižje ležeči kraji; globoko ležeče oči / nav. mn. ležeči policaj podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje
♦ med. ležeči bolnik bolnik, ki mora ležati; obl. ležeči ovratnik ovratnik, položen po ramah; ptt poštno ležeča pošiljka pošiljka, ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; strojn. ležeči stroj stroj, pri katerem je os (valja) vodoravna; tisk. ležeča črka črka, oblikovana postrani
2. ne strm, položen: ležeče stopnice; prisl.: tiskati ležeče / zastar., v povedni rabi: na metodi je veliko ležeče od metode je veliko odvisno; veliko mi je ležeče na tem, da veliko mi je do tega, da
♦ ptt poštno ležeče označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
lístičje -a s (ȋ)
več (rastlinskih) lističev, (rastlinski) lističi: drevo že poganja lističje; mlado, nežno lističje; lističje bukev
več (rastlinskih) lističev, (rastlinski) lističi: drevo že poganja lističje; mlado, nežno lističje; lističje bukev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
listopádni lístnati gózd -ega -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
lóg -á in lóug -a m gozd: Lôg i pojbár AIN 1876, 11; Az erdö, lôg AIN 1876, 11; Lôg BJ 1886, 30; ki nemajo logá AI 1875, kaz. br. 8; táksa zemla, csi sze za lôg püszti AI 1875, br. 1, 5; hrambo zaklenola i v-lôg odisla AI 1875, kaz. br. 7; pôt po logê, goráj, vodáj KAJ 1870, 25; Pa csibi v-etom lôgi edno AI 1875, kaz. br. 7; logôvje, vu sterih sze drva szêkajo AI 1875, br. 1, 6; Bükev dela cele logé AI 1878, 46; Jelen V logáj se zdržáva AI 1878, 16; Bela III sz tem vcsino z logámi zemlo obnyivati KOJ 1914, 105; Kak vlougi, ſzekejr je vnogo tam bilou BKM 1789, 325; i od Lámeka za divjácsino ſtimani vu lougi je preſztreljeni KM 1796, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
mégafanerofít -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
mnogolísten -tna -o prid. (ȋ)
nav. ekspr. ki ima mnogo listov: mnogolistna bukev je prestrezala sončne žarke
♦ bot. mnogolistna čaša čaša z več listi
nav. ekspr. ki ima mnogo listov: mnogolistna bukev je prestrezala sončne žarke
♦ bot. mnogolistna čaša čaša z več listi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
múžiti se -im se, in mužíti se in múžiti se -im se nedov. (ū ȗ; ī ú)
biti muževen: bukev se muži
biti muževen: bukev se muži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
múžiti se -im se in mužíti se in múžiti se -im se nedov. -i se -ite se in múži se -te se in -íte se, -èč se -éča se; -il se -ila se in múžil se -íla se; múženje; (-it se) (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) Bukev se ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
múžiti se -im se nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024
ovekovéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. z umetniško upodobitvijo narediti, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: ovekovečiti dogodek; ovekovečiti ženino lepoto; v pesmih je ovekovečil svoj čas; s tem romanom se je ovekovečil
// narediti kaj znano, poznano sploh: svoj nastop so ovekovečili s plakati
● ekspr. prizor je ovekovečil s kamero ga posnel; ekspr. moral se je ovekovečiti na bukvi vrezati v bukev svoje ime
ekspr. z umetniško upodobitvijo narediti, da postane, ostane kaj v prihodnosti znano, poznano: ovekovečiti dogodek; ovekovečiti ženino lepoto; v pesmih je ovekovečil svoj čas; s tem romanom se je ovekovečil
// narediti kaj znano, poznano sploh: svoj nastop so ovekovečili s plakati
● ekspr. prizor je ovekovečil s kamero ga posnel; ekspr. moral se je ovekovečiti na bukvi vrezati v bukev svoje ime
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ozelenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. dobiti (zelene) liste: drevo spomladi ni več ozelenelo / po dežju je njiva hitro ozelenela
2. postati zelen: brez svetlobe rastline ne ozelenijo
1. dobiti (zelene) liste: drevo spomladi ni več ozelenelo / po dežju je njiva hitro ozelenela
2. postati zelen: brez svetlobe rastline ne ozelenijo
- ozelenèl in ozelenél -éla -o:
ozelenela breza, bukev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
písniti -em dov. (í ȋ)
ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: pisnil ni niti besedice; samo pisni, pa te bom udaril / pred njim si ne upa niti pisniti
● ekspr. bukev ga je stisnila, da ni niti pisnil da je umrl brez glasu; ekspr. glej, da nikomur ne pisneš o tem rečeš, poveš
ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: pisnil ni niti besedice; samo pisni, pa te bom udaril / pred njim si ne upa niti pisniti
● ekspr. bukev ga je stisnila, da ni niti pisnil da je umrl brez glasu; ekspr. glej, da nikomur ne pisneš o tem rečeš, poveš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
plítev -tva -o prid., plítvejši (í)
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo
2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva
3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev
// ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura
// ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo veselje
● ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni
♦ agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo območje nizkega zračnega pritiska območje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief
1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek; plitva dolina; izkopati plitvo jamo; plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo
2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo; rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva
3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek; sam sebi se je zdel plitev
// ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura
// ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo veselje
● ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni
♦ agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo območje nizkega zračnega pritiska območje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski relief
- plítvo prisl.:
plitvo dihati; spi plitvo in nemirno; plitvo zakopati čebulice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pogrêbsti -grêbem dov., pogrébel pogrêbla; tudi pogrêben (é)
1. krajši čas grebsti: vranca sta pogrebla s kopiti / s prsti je pogrebla po odeji
2. spraviti na kup: pogrebsti pepel, žerjavico / pogrebla je ogenj iz peči in odšla spat
3. ekspr. vznemiriti: misel na razpravo ga je pogrebla
4. zastar. pokopati: prehladil se je in šesti dan so ga že pogrebli / bukev ga je pogrebla pod seboj
1. krajši čas grebsti: vranca sta pogrebla s kopiti / s prsti je pogrebla po odeji
2. spraviti na kup: pogrebsti pepel, žerjavico / pogrebla je ogenj iz peči in odšla spat
3. ekspr. vznemiriti: misel na razpravo ga je pogrebla
4. zastar. pokopati: prehladil se je in šesti dan so ga že pogrebli / bukev ga je pogrebla pod seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
ponòr ponôra samostalnik moškega spola [ponòr]
- 1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka
- 2. ekspresivno izginotje, upad
- 3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica
- 4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini
- 4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces
- 5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
predvsèm členek [pretʍsèm] in [predusèm]
- 1. izraža, poudarja, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu
- 1.1. navadno v zvezi z in, pa poudarja pomembnost povedanega, zlasti kot dodatne utemeljitve za prej povedano
- 1.2. izraža, poudarja omejitev, ki ni izključujoča
- 2. zanikano, v zvezi s pa poudarja zavrnitev povedanega
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
Pridevnika »borovničev« in »breskov«
Rad bi naročil borovnični/breskvin ali borovničev/breskov sok?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pripeljáti -péljem tudi -ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal
// vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem
2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak
// priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil
3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas
// narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno
4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel
5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / boemsko življenje ga je pripeljalo v smrt
// narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti
● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor; pripeljal je voz listja domov; premog so mu pripeljali s kamionom; ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal
// vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem
2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal; na postajo je pripeljal vlak
// priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil
3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov; ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas
// narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno
4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel
5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino; goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / boemsko življenje ga je pripeljalo v smrt
// narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti
● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružil
- pripeljáti se ekspr.
prileteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: divji petelin se je pripeljal na bukev
● padel je po strmini in se pripeljal prav v dolino pridrsel
- pripelján -a -o:
do absurda pripeljan spor; pripeljano blago; to je pripeljano od drugod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
prirásti -rástem in -rásem dov., prirásel in prirástel (á)
1. z rastjo postati večji
a) po obsegu, količini: to drevo je letos le malo priraslo / sekati v gozdovih več kot priraste
b) po teži: v dveh mesecih biki niso skoraj nič prirasli
// povečati se, pomnožiti se z novimi osebki: čreda je čez poletje prirasla za nekaj telet / v zadnjem letu je prebivalstvo precej priraslo
// dodatno, zraven zrasti: posekal je drevesa, ki so prirasla / ekspr. v trgu so v teh letih prirasle nove hiše so jih postavili
2. rastoč seči kam: trta je prirasla do vrha strehe / ekspr. brada kralja Matjaža je že sedemkrat prirasla okoli mize se rastoč ovila
// rastoč priti, pojaviti se iz česa: iz zemlje je prirasla vrtnica / prvi zob mu je že prirasel iz čeljusti
1. z rastjo postati večji
a) po obsegu, količini: to drevo je letos le malo priraslo / sekati v gozdovih več kot priraste
b) po teži: v dveh mesecih biki niso skoraj nič prirasli
// povečati se, pomnožiti se z novimi osebki: čreda je čez poletje prirasla za nekaj telet / v zadnjem letu je prebivalstvo precej priraslo
// dodatno, zraven zrasti: posekal je drevesa, ki so prirasla / ekspr. v trgu so v teh letih prirasle nove hiše so jih postavili
2. rastoč seči kam: trta je prirasla do vrha strehe / ekspr. brada kralja Matjaža je že sedemkrat prirasla okoli mize se rastoč ovila
// rastoč priti, pojaviti se iz česa: iz zemlje je prirasla vrtnica / prvi zob mu je že prirasel iz čeljusti
- prirásti se
z rastjo postati povezan, združen s čim: mišica se priraste na kost; odrezani prst se je že prirasel / bršljan se je prirasel na drevo
● ekspr. fant jim je kmalu prirasel k srcu vzljubili so ga; ekspr. ti kraji so mu prirasli k srcu rad zahaja vanje, živi v njih; obstal je, kakor bi k tlom prirasel mirno, nepremično; šalj. duša se mu je prirasla kljub starosti še ne bo kmalu umrl
- priráščen -a -o:
bukev je trdno priraščena na skalo
● ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori
♦ med. priraščeni jezik; priraščena pljuča;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
priráščen -a -o (ȃ) na kaj na skalo ~a bukev
priráščeni -a -o (ȃ) zdrav. ~ jezik
priráščenost -i ž, pojm. (ȃ)
priráščeni -a -o (ȃ) zdrav. ~ jezik
priráščenost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
pritlíkavje -a s (í)
ekspr. nizko drevje, grmovje: sredi pritlikavja raste mogočna bukev / gozdno pritlikavje
ekspr. nizko drevje, grmovje: sredi pritlikavja raste mogočna bukev / gozdno pritlikavje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
razvêjati1 -am dov. (ȇ)
razvejiti: nekatere rastline razvejajo korenine tik pod površjem / deblo se razveja / medicina se je v teh letih zelo razvejala
razvejiti: nekatere rastline razvejajo korenine tik pod površjem / deblo se razveja / medicina se je v teh letih zelo razvejala
- razvêjan -a -o:
jelen ima velike razvejane rogove; razvejana bukev; razvejano telefonsko omrežje
♦ min. razvejani kristali kristali, ki imajo vejasto obliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
rdečelísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima rdeče liste: rdečelisten grm
♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus sylvatica var. purpurea
ki ima rdeče liste: rdečelisten grm
♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus sylvatica var. purpurea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
rdečelísten -tna -o (ȋ) ~ grm
rdečelístni -a -o (ȋ) ~a bukev
rdečelístni -a -o (ȋ) ~a bukev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sestojetvórna rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sklédičnica -e tudi skledíčnica -e ž (ẹ́; ȋ) rastl. bukev, hrast in druge ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
spodbelíti in spodbéliti -im dov. (ī ẹ́)
gozd. podbeliti: spodbeliti bukev
gozd. podbeliti: spodbeliti bukev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sredogôrska rastlínska vŕsta -e -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
šíba, f. 1) die Gerte, die Ruthe; šiba novo mašo poje = ohne Zucht keine Erziehung, wo Zucht, da Ehre; skozi šibe dirjati, Spießruthen laufen, Jurč.; — božja šiba, die Geißel Gottes; — die Stange: železo v šibah, Stangeneisen, Cig.; — 2) ein schlanker, stehender Baum, Notr.; pos. = bukev, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
tòp Frazemi s sestavino tòp:
izstrelíti kot iz tôpa, odgovoríti kot iz tôpa, spáti kot tòp, s topôvi na vrábce stréljati, ustrelíti kot iz tôpa, z vsèmi topôvi
izstrelíti kot iz tôpa, odgovoríti kot iz tôpa, spáti kot tòp, s topôvi na vrábce stréljati, ustrelíti kot iz tôpa, z vsèmi topôvi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
tŕdi lés -ega -á m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.-Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.-C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh-M.; die Rothbuche, Notr.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vèčstoléten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
1. star več sto let: večstoletna bukev
2. ki traja več sto let: večstoletno zatiranje
1. star več sto let: večstoletna bukev
2. ki traja več sto let: večstoletno zatiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vèčstoléten -tna -o (ȅẹ̑) ~a bukev
vèčstolétnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
vèčstolétnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
vréh tudi vréjh tudi vr̀h tudi vríh -a m
1. vrh: ſteroga vrh do nébe doſzégne KM 1796, 14; temen vrih KAJ 1870, 146; Bükev je veliko drevo z močnim vrehom AI 1878, 46; neſzli ſzo ga na vrih brigá KŠ 1771, 177; Ka pa vrihi plamin KAJ 1870, 66; i vrhove gôr szo nyegovi KAJ 1848, 78
2. vinograd, gorice: lagve i v-vrêh (gorice) do je pelali KAJ 1870, 28; Lêpe grünte, vrehé, zláto Szi szprávim KAJ 1870, 123; Gorice ino vrejh BJ 1886, 29; gorno z vrha Koziak KOJ (1914), 32
1. vrh: ſteroga vrh do nébe doſzégne KM 1796, 14; temen vrih KAJ 1870, 146; Bükev je veliko drevo z močnim vrehom AI 1878, 46; neſzli ſzo ga na vrih brigá KŠ 1771, 177; Ka pa vrihi plamin KAJ 1870, 66; i vrhove gôr szo nyegovi KAJ 1848, 78
2. vinograd, gorice: lagve i v-vrêh (gorice) do je pelali KAJ 1870, 28; Lêpe grünte, vrehé, zláto Szi szprávim KAJ 1870, 123; Gorice ino vrejh BJ 1886, 29; gorno z vrha Koziak KOJ (1914), 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zaznamováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
1. narediti znamenje, znamenja, da se kaj opazi, prepozna: zaznamovati dohode do prireditvenega prostora; zaznamovati premik vojaških enot na zemljevidu; zaznamovati rob cestišča; zaznamovati žival na ušesu; zaznamovati z barvo, puščicami, zastavicami / zaznamovati drevesa za sečnjo / zaznamovati planinske poti z markacijami / ekspr. njihovo pot zaznamujejo sledovi požarov
// tako sporočiti, izraziti kaj: te besede niso zaznamovali s krožcem; s posebnimi znaki je zaznamoval, kaj naj odtisnejo z drugačnim tiskom / zaznamovati stoto obletnico pesnikove smrti s proslavo
2. biti znamenje, znak za to, kar izraža dopolnilo: ta črta zaznamuje Gorjance / ekspr.: roman zaznamuje začetek nove smeri z njim se začne; ta zbirka zaznamuje vrh pesnikovega razvoja je, predstavlja / glagoli najpogosteje zaznamujejo dejavnost ali stanje pomenijo
3. ekspr. biti značilen, tipičen za kaj: to razpravo zaznamujeta jasnost in nazornost; zadnji mesec vojne so zaznamovali močni napadi zaveznikov
4. ekspr. pustiti sledi, posledice: udarec ga je zaznamoval za zmeraj / preteklost ga je zelo zaznamovala / vojna je usodno zaznamovala njeno življenje / s tako oceno so mladostnika zaznamovali pred družbo / ti dogodki so zaznamovali ljudi s sovraštvom in nestrpnostjo
5. publ. ugotoviti, opaziti: v podjetju so zaznamovali porast proizvodnje / zaznamovati primanjkljaj v menjavi s tujino imeti / najbolj razvita gospodarstva so zaznamovala najhitrejšo rast so dosegla
6. knjiž. zapisati: zaznamovati spremembe v zemljiško knjigo; zaznamovati stroške / dogajanje, ki ga je zaznamovala kamera posnela
● ekspr. narava ga je zaznamovala z grbo bil je grbast; ekspr. smrt je zaznamovala njihove obraze na njihovih obrazih se je poznalo, da so videli mnogo mrtvih, ubitih; bili so zapisani smrti
1. narediti znamenje, znamenja, da se kaj opazi, prepozna: zaznamovati dohode do prireditvenega prostora; zaznamovati premik vojaških enot na zemljevidu; zaznamovati rob cestišča; zaznamovati žival na ušesu; zaznamovati z barvo, puščicami, zastavicami / zaznamovati drevesa za sečnjo / zaznamovati planinske poti z markacijami / ekspr. njihovo pot zaznamujejo sledovi požarov
// tako sporočiti, izraziti kaj: te besede niso zaznamovali s krožcem; s posebnimi znaki je zaznamoval, kaj naj odtisnejo z drugačnim tiskom / zaznamovati stoto obletnico pesnikove smrti s proslavo
2. biti znamenje, znak za to, kar izraža dopolnilo: ta črta zaznamuje Gorjance / ekspr.: roman zaznamuje začetek nove smeri z njim se začne; ta zbirka zaznamuje vrh pesnikovega razvoja je, predstavlja / glagoli najpogosteje zaznamujejo dejavnost ali stanje pomenijo
3. ekspr. biti značilen, tipičen za kaj: to razpravo zaznamujeta jasnost in nazornost; zadnji mesec vojne so zaznamovali močni napadi zaveznikov
4. ekspr. pustiti sledi, posledice: udarec ga je zaznamoval za zmeraj / preteklost ga je zelo zaznamovala / vojna je usodno zaznamovala njeno življenje / s tako oceno so mladostnika zaznamovali pred družbo / ti dogodki so zaznamovali ljudi s sovraštvom in nestrpnostjo
5. publ. ugotoviti, opaziti: v podjetju so zaznamovali porast proizvodnje / zaznamovati primanjkljaj v menjavi s tujino imeti / najbolj razvita gospodarstva so zaznamovala najhitrejšo rast so dosegla
6. knjiž. zapisati: zaznamovati spremembe v zemljiško knjigo; zaznamovati stroške / dogajanje, ki ga je zaznamovala kamera posnela
● ekspr. narava ga je zaznamovala z grbo bil je grbast; ekspr. smrt je zaznamovala njihove obraze na njihovih obrazih se je poznalo, da so videli mnogo mrtvih, ubitih; bili so zapisani smrti
- zaznamujóč -a -e:
hodil je, zaznamujoč pot z vejicami
- zaznamován -a -o:
ustaviti na zaznamovanem delu cestišča; s številkami zaznamovani listi; biti zaznamovan za vse življenje; igrati z zaznamovanimi kartami; bukev je zaznamovana za posek; vsa družina je bila zaznamovana z nesrečo
● star. v oporoki je bilo vse natančno zaznamovano določeno, zapisano
♦ jezikosl. stilno zaznamovana beseda beseda, ki poleg stvarnih vzbuja tudi čustvene, časovne predstave ali pripada določeni zvrsti; sam.: bil je eden izmed zaznamovanih
♦ filoz. zaznamovano pomen, vsebina znaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zelèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ bor; poud. ~ študent |mlad, neizkušen|; travnato ~a obleka; jesti ~o sadje |nezrelo|; poud. biti ~ od strahu |zelo bled|; Bukev je še ~a
zelêni -a -o (é) ~ radič; avt. žarg. ~ val; ~ luč na semaforju; publ. ~a stranka |ekološka stranka|
zelêni -ega m, člov. (é) publ. zmaga ~ih na volitvah |ekološke stranke|
zelêno -ega s, pojm. (é) biti v ~em; snov., neknj. pog. spiti šilce ~ega |žganja|
zelênost -i ž, pojm. (é)
zelêni -a -o (é) ~ radič; avt. žarg. ~ val; ~ luč na semaforju; publ. ~a stranka |ekološka stranka|
zelêni -ega m, člov. (é) publ. zmaga ~ih na volitvah |ekološke stranke|
zelêno -ega s, pojm. (é) biti v ~em; snov., neknj. pog. spiti šilce ~ega |žganja|
zelênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
zgórnji montánski pás -ega -ega pasú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
žér tudi žír -a m
1. žir: ka sze z-logá odáva: gubacs, 'zér AI 1875, br. 1, 6; Bükev Sád (žér) má bodéčasto glavico AI 1878, 46
2. hrana, živež: Záto mi pri nyem ne zfali nikſi 'zér BKM 1789, 4; Zlejpim 'zérom ponouvi BKM 1789, 48; To leto Z-lêpim 'zirom ponôvi BRM 1823, 32; Boug dáj z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6
1. žir: ka sze z-logá odáva: gubacs, 'zér AI 1875, br. 1, 6; Bükev Sád (žér) má bodéčasto glavico AI 1878, 46
2. hrana, živež: Záto mi pri nyem ne zfali nikſi 'zér BKM 1789, 4; Zlejpim 'zérom ponouvi BKM 1789, 48; To leto Z-lêpim 'zirom ponôvi BRM 1823, 32; Boug dáj z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
žíriti -im nedov. (í ȋ)
1. nav. 3. os., gozd. delati, roditi žir: bukev ne žiri vsako leto
2. nar. pasti po gozdu, v katerem je veliko žira: tod pastirji žirijo prašiče
1. nav. 3. os., gozd. delati, roditi žir: bukev ne žiri vsako leto
2. nar. pasti po gozdu, v katerem je veliko žira: tod pastirji žirijo prašiče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
žíriti -im nedov. -èč -éča; žírenje (í ȋ) gozd. Bukev ne ~i vsako leto; pokr. žiriti kaj ~ prašiče |pasti jih po gozdu z veliko žira|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
žíriti -im nedov.
3. os. izraža, da na bukvi nastaja žir
SINONIMI:
delati žir, roditi žir
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024
žírov -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na žir: žirovo olje / žirovo leto leto, v katerem bukev rodi
nanašajoč se na žir: žirovo olje / žirovo leto leto, v katerem bukev rodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
žmúlast -a -o prid. (ú) star.
1. poln izboklin, nabuhlin: žmulasta bukev
2. nabuhel, debel: žmulaste ustnice
♦ alp. žmulasta skala, stena skala, stena, v kateri so trebušaste izbokline; teh. žmulasti zvar rahlo odebeljen zvar, ki nastane pri uporovnem varjenju z večkratnim pritiskanjem, stiskanjem
1. poln izboklin, nabuhlin: žmulasta bukev
2. nabuhel, debel: žmulaste ustnice
♦ alp. žmulasta skala, stena skala, stena, v kateri so trebušaste izbokline; teh. žmulasti zvar rahlo odebeljen zvar, ki nastane pri uporovnem varjenju z večkratnim pritiskanjem, stiskanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
žmúlast -a -o; bolj ~ (ú) star. ~a bukev polna izboklin, nabuhlin
žmúlasti -a -o (ú) teh. ~ zvar
žmúlasti -a -o (ú) teh. ~ zvar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.