andragóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na vzgajanje in izobraževanje odraslih ali na vedo o tem: andragoški center; andragoška stroka; Različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle E ↑andragóg
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bazénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bazen: čistiti bazensko dno / bazenski zdravstveni center
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
betecé -êja m (ẹ̑ ȇ) velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; blagovno-trgovinski center, BTC: ljubljanski betece; Ljudje pogosto živijo v napačnem prepričanju, da se jim z velikimi trgovinami, beteceji, novimi izdelki in produkti možnost izbire razširja in kakovost življenja poglablja E ↑BTC
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíoenergíjski -a -o [bijoenergijski] prid. (ȋ-ȋ) ki se nanaša na bioenergijo: bioenergijski center; bioenergijsko zdravljenje; Na temelju bogatih izkušenj ugotavlja, da pri bioenergijskem zdravljenju ni nobenega pravila E (↑)bíoenergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bíofarmacévtika -e [bijofarmaceu̯tika] ž (ȋ-ẹ́) dejavnost, ki je v zvezi z izdelovanjem bioloških zdravil: razvojni center biofarmacevtike; V farmaciji velja biofarmacevtika za najsodobnejšo in najhitreje rastočo dejavnost v panogi E ← agl. biopharmaceutics iz ↑bío… + (↑)farmacévtika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blagôvno-trgovínski cénter -ega -tra in cênter -tra m (ō-ȋ, ẹ̄; ē) velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, BTC: Po desetih letih, odkar se je blagovno-transportni center začel preoblikovati v blagovno-trgovinski center, se je na območju nekdanjih Javnih skladišč veliko spremenilo E (↑)blagóven in (↑)trgovínski in (↑)cénter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
BTC -- in -ja [bẹtẹcé -êja in bətəcə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, blagovno-trgovinski center: Glede na uspeh in privlačnost BTC-ja, trgovine v centru mesta ne bodo vitalne s ponujanjem enakega E kratica za B(lagovno)-t(rgovinski) c(enter)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cénter in cênter -tra m (ẹ̄; ē) - 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti
- 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost
// ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva - 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra
- 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša
♦ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē) cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba
cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji
cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
centralizácija -e ž (á) združitev na enem mestu, usmeritev v center, osredotočenje: odpraviti centralizacijo;
centralizacija kapitala, industrije, oblasti;
tendence po centralizaciji / državna centralizacija centralizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
centralizírati -am dov. in nedov. (ȋ) združiti na enem mestu, usmeriti v center, osredotočiti: centralizirati državno upravo;
centralizirati vodenje revolucionarnega gibanjacentralizíran -a -o: centralizirana država; centralizirano planiranje gospodarstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
céntrum -a m (ẹ̑) redko center, središče: napotil se je v centrum mesta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ciklónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ciklon1: ciklonski center;
območje ciklonske aktivnosti / ciklonski veter
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
CT2 -- [cẹté] m (ẹ̑) krat. ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; center za tujce: Odgovorni za problematiko tujcev so intenzivno iskali novo lokacijo, ki bi ustrezala mednarodnim humanitarnim standardom in zakonu o tujcih, kamor bi preselili CT E kratica za c(enter za) t(ujce)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
disciplínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disciplino: disciplinska pravila / disciplinski prekršek; disciplinska kazen; disciplinska odpoved delovnega razmerja; uvesti disciplinsko preiskavo
♦ jur. disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje; disciplinsko sodišče posebno sodišče, ki razsoja o nerednostih in nediscipliniranosti uslužbencev, članov društvadisciplínsko prisl.: delavec je bil disciplinsko kaznovan; za svoje delo je disciplinsko odgovoren; sam.: pog. prišel je v disciplinsko disciplinsko preiskavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dispéčerski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dispečerje: to je naloga dispečerske skupine / dispečerski center; dispečerska služba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dónorski -a -o prid. (ọ́) ki se nanaša na donorje: donorski center; donorski program; Na srečanju so ob promociji donorskih izkaznic poudarjali etične vidike darovanja organov in tkiv po smrti E ↑dónor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drúžben -a -o prid. (ȗ) - 1. nanašajoč se na družbo:
- a) družben pojav; družbeni odnosi; družbeni plan komune; imeti visok družben položaj; družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje
- b) družbeni problemi; družbeni razvoj, standard / družbeni kodeks sistem nepisanih pravil, ki uravnavajo moralne odnose med družbo in posamezniki ter med posamezniki samimi; družbena diferenciacija; družbena ekonomika; družbena odgovornost / družbena korist; družbena morala, norma; družbena ureditev, zavest / ljudje iz različnih družbenih plasti, slojev / publ. družbena stvarnost; družbeno gospodarstvo
- c) družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; družbena kontrola; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ; družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.; družbene službe kultura, zdravstvo, državna uprava; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe; družbeno varstvo otrok
- č) lanske družbene publikacije
// ki živi v kolektivu, v družbi: človek je družbeno bitje
- 2. ki je last družbe v okviru ene države: družbena lastnina, proizvodnja; družbeno posestvo, premoženje / družbeni sektor
♦ ekon. čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; družbena delitev dela; geogr. družbena geografija geografija, ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; jur. družbena pravna oseba pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; lit. družbena drama drama, ki obravnava družbeno problematiko; soc. družbeni razred sloj ljudi, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe; družbena bit gospodarska in socialna stvarnost družbe; družbena nadgradnja, nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
drúžbeno prisl.: družbeno delovati; družbeno angažirana umetnost; družbeno neprilagojena in vzgojno zanemarjena mladina; družbeno organizirano gospodarstvo; družbeno prebujeno meščanstvo
♦ ekon. družbeno potrebno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
evakuacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na evakuacijo: evakuacijski center;
evakuacijski transport / evakuacijski instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fítnes1 -a in fitness -a cit. [fítnes] m (ȋ) 1. telesne vaje, zlasti na posebnih rekreacijskih napravah, za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: hoditi na fitnes; trener fitnesa; V stranskih prostorih so predvideni plezalna stena, dvorana za squash, dvorana za fitnes, masažo in rehabilitacijski prostor 2. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes center (1): V hotelu ponujajo kar precej udobja in možnosti za dodatne dejavnosti, saj imajo na voljo savno in fitnes E ← agl. fitness iz ↑fítfítnes2 -- v prid. rabi
fitnes klub; fitnes studio; Njen osebni trener skrbi za obvezno in vodeno telovadbo na fitnes napravah
fítnes cénter -- -tra in cênter -tra in fitness cénter -- -tra in cênter -tra m (ȋ, ẹ̄; ē)
1. prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; fitnes1 (2): Poleg savn, fitnes centra, masažnih prostorov in lepotilnic bodo tik ob pečini uredili veliki pokriti bazen s pogledom na morje
2. podjetje, ki ponuja fitnes storitve: Članstvo v fitnes centru dandanes ni le priznanje lastnemu telesu, temveč tudi izraz družbene pripadnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fitness cénter ↑fítnes cénter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goríšče -a s (í) - 1. prostor, kraj, kjer gori: na gorišče je naložil suhega dračja / očistil je gorišče v peči; pogasiti gorišče
- 2. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju: spreminjati gorišče leče; zbrati svetlobo v gorišču
- 3. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: gorišče elipse, krivulje, parabole
- 4. knjiž. središče, center: gorišče vprašanja; biti v gorišču zanimanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gospodárski -a -o prid. (á) - 1. nanašajoč se na gospodarstvo:
- a) močen gospodarski center; gospodarski napredek; težaven gospodarski položaj; gospodarski pomen turizma; gospodarski razvoj države; gospodarski stiki; gospodarska velesila / gospodarski polom; dvig gospodarske aktivnosti; gospodarska blokada; nastopila je gospodarska kriza; gospodarske težave; gospodarska zaostalost / gospodarsko in kulturno sodelovanje / gospodarska dejavnost; gospodarska statistika
- b) gospodarski načrt, ukrep; gospodarski strokovnjak; gospodarska oblast / gospodarska politika, reforma, ureditev / gospodarski ciklus ciklus, ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje
♦ ekon. gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; gospodarski sistem sistem, po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; gospodarska avtarkija; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; gospodarska organizacija samoupravna enota v gospodarstvu; gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti; gospodarsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh - c) stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji
- 2. redko gospodaren, varčen: zelo skrben je in gospodarski
gospodársko prisl.: gospodarsko močni kraji; gospodarsko razvita dežela; gospodarsko neaktivno prebivalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gostínski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na gostince ali gostinstvo: gostinski promet se je v zadnjem času močno povečal; gostinske storitve / gostinski lokal; gostinski objekti, obrati ne ustrezajo več naraščajočim potrebam; gostinsko podjetje / gostinski delavci; gostinskega kadra še vedno ni dovolj / gostinski šolski center
♦ šol. gostinska šola - 2. redko gostilniški: dolgo sva sedela v gostinski sobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hipotálamus -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
holístični -a -o prid. (í) ki obravnava človeka celovito, tako da pri zdravljenju bolezni upošteva medsebojno učinkovanje telesnih, duševnih in družbenih dejavnikov: holistični center; holistični pristop; Pri zdravljenju uporablja holistično metodo, ki priznava človekove potrebe na fizičnem, mentalnem, čustvenem in duhovnem področju E ← agl. holistic iz gr. hólos 'cel'holístično prisl. (í)
Če skušamo neki problem reševati celovito, holistično, ni dovolj, da ga gledamo samo skozi stroko, temveč tudi skozi celovito človeško izkušnjo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ínfo -- v prid. rabi (ȋ) pog. informacijski: info center; info servis; info točka; Ob recepciji je info kotiček, kjer so na voljo informacije o tekočih dogodkih v Ljubljani – glej tudi ínfo... E ← nem., agl. info, skrajšano iz (↑)informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
informacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na informacijo: informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi
♦ polit. Informacijski biro komunističnih in delavskih partij od 1947 do 1956 skupni organ nekaterih evropskih komunističnih partij za medsebojno obveščanje in usklajanje dejavnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
informatíven -vna -o prid. (ȋ) - 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje
♦ lingv. informativno-normativni slovar - 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja
informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
inženíring -a m (ȋ) publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja: prevzeti inženiring;
dogovorili so se za celoten inženiring tovarne;
oskrbeti inženiring za turistični center;
biro za inženiring // podjetje, ki organizira, opravlja taka dela: ustanoviti inženiring / v inženiringu se je združilo več podjetij; neskl. pril.: inženiring biro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izobraževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji;
izobraževalne oddaje po radiu;
izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova
♦ ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jacuzzi -ja cit. [džakúzi] in džakúzi -ja m (ȗ) manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo: Dodobra se je mogoče sprostiti predvsem v jacuzziju, ki je v kopalnici v pritličju | V dodatno ponudbo so vključili sprostitveni center s savno, džakuzijem in po naročilu tudi masažo E ← agl. jacuzzi po imenu izdelka Jacuzzi® (od 1968) po ameriških bratih Jacuzzi italijanskega porekla, ki so od 1948 izdelovali črpalke za take bazene
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
jadrálski -a -o (ȃ) pridevnik od jadralstvo: jadralski center;
jadralski instruktor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
káder1 -dra m (á) publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre;
sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov // center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kárdiofítnes1 -a [kardijofitnes] m (ȃ-ȋ) 1. telesna vadba za aerobno vzdržljivost, navadno vodena računalniško: Pozitivni učinki kardiofitnesa se kažejo v zmanjšanem krvnemu pritisku in holesterolu v krvi 2. sklop naprav za aerobno vzdržljivost, navadno vodenih računalniško: V ponudbi wellness centra je tudi najsodobnejši kardiofitnes E ← agl. cardio fitness iz (↑)kardio… + ↑fítneskárdiofítnes2 -- v prid. rabi
kardiofitnes center; kardiofitnes program; V wellness centeru so pripravili številne sprostitvene in lepotne programe ter programirane aktivnosti v kardiofitnes studiu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
KC1 -- in -ja [kacé -êja in kəcə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. bolnišnica, ki združuje več klinik; klinična bolnišnicaSSKJ, klinični center: predsednik sveta KC; strokovni direktor KC; vodstvo KC; V nesreči se je hudo ranil, zato so ga s helikopterjem odpeljali v KC E kratica za k(linični) c(enter)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
KC2 -- in -ja [kacé -êja in kəcə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; kulturni center: KC Srečko Kosovel E kratica za k(ulturni) c(enter)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klíničniSSKJ -a -o prid. (í) klínični cénter -ega -tra in cênter -tra m (í, ẹ̄; ē)
bolnica, ki združuje več klinik; klinična bolnišnicaSSKJ, KC1 univerzitetni klinični center; urgenca kliničnega centra; Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v klinični center
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kultúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) kultúrni cénter -ega -tra in cênter -tra m (ȗ, ẹ̄; ē)
ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; KC2 islamski kulturni center; mladinski kulturni center; dvorana kulturnega centra; Pokazalo se je, da sta v kulturnem centru, ki vključuje prav vsa področja umetnosti, potrebni velika stopnja strokovnosti in predvsem specializacija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lévi -a -o prid. (ẹ́) - 1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok; leva stran ceste; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada - 2. politično progresiven, napreden: poslanci leve opozicije; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju; levo krilo stranke
● nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim
♦ grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; polit. italijanski levi center; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
lévo prisl.: prehitevati levo; levo usmerjen časopis, politik; levo in desno od ceste ležijo njive; sedela je levo od njega; informacije dobite v sobi št. 15 levo
● nav. iron. deliti nauke levo in desno vsem ljudem; zamahoval je s palico levo in desno na vse strani; prim. leva1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mèdobčínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki je, poteka med občinami: medobčinsko srečanje, tekmovanje / plodno medobčinsko sodelovanje // namenjen, skupen več občinam: medobčinski zdravstveni center; medobčinski skladi za šolstvo / medobčinski urbanistični načrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
méga -- v prid. rabi (ẹ̑) pog. 1. zelo velik, pomemben: mega center; mega dogodek; mega prireditev; Založbo so zelo dobro preverili, preden so jim izročili slovenske pravice za izdajo mega uspešnice 2. odličen, zaželen: Dogodek so oglaševali s sloganom: Strpnost je mega – glej tudi méga... E ← gr. méga- iz mégas 'velik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mehanografíja -e ž (ȋ) - 1. veda o mehanskih strojih, napravah za obdelavo podatkov in o njihovi praktični uporabi: hitro se je uveljavil na področju mehanografije / posvetovanje o mehanografiji / center, oddelek za mehanografijo za obdelavo podatkov s takimi stroji, napravami
- 2. adm. mehanski stroji, naprave za obdelavo podatkov: prodati zastarelo mehanografijo; stroji za luknjanje, razvrščanje kartic in druga mehanografija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mladolétnik -a m (ẹ̑) mladoleten človek: duševnost, vzgoja mladoletnikov
♦ jur. mlajši od 14. do 16. leta, starejši mladoletniki od 16. do 18. leta starosti; disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
módulSSKJ -a m (ọ̑) samostojno zaokrožena enota (stopnja) v izobraževalnem procesu: Junija se bo začel izobraževalni modul za tekstilno industrijo, ki ga bo izvedel Center za strokovno izpopolnjevanje in svetovalno dejavnost ljubljanske ekonomske fakultete E ← nem. Modul ← lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
možgánski -a -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na možgane: možganski živci; popokalo mu je več možganskih žilic; možgansko tkivo / možganska poškodba; možgansko vnetje / možganska prostornina / možganski kirurg / operacija možganskega tumorja
- 2. publ. duševen, razumski: možganska sposobnost / možganski človek / možgansko delo / možganski kapital inteligenca, znanstveniki kot pomemben člen v družbenem razvoju; ekspr. možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti
♦ anat. možganski center ali možgansko središče del možganske skorje, ki ima določeno funkcijo; možganski ganglij skupek živčnih celic v možganih; možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; možganski privesek ali možganski podvesek hipofiza; možganska hemisfera ali možganska poluta polovica velikih ali malih možganov; možganska ovojnica; možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; možgansko-hrbtenjačna tekočina likvor; med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
múltimédijski -a -o prid. (ȗ-ẹ́) ki se nanaša na vsestransko predstavitev vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, večmedijski (2), večpredstavni, večpredstavnostni: multimedijski center; multimedijski umetnik; multimedijska učilnica; V povsem novi večnamenski dvorani je na ogled krajša multimedijska predstavitev o nastanku krasa, o jami in o bogastvu podzemeljskega živalstva E ↑múltimédij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nakupovalíšče -a s (í) veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami; nakupovalno središčeSSKJ, šoping center: odpreti nakupovališče; predmestno nakupovališče; mreža nakupovališč; V največjem slovenskem nakupovališču danes odpira vrata več novih trgovin, med njimi tudi popolne novinke na slovenskem trgu E (↑)nakupováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obdelováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati: obdelovati njivo; velike površine obdelujejo s stroji; skrbno obdeluje svoj vrt / imel je toliko zemlje, da jo je lahko obdeloval s svojo družino / obdelovati sadovnjake / preselil se bo na deželo in obdeloval zemljo kmetoval
- 2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost: obdelovati železno gmoto, kristale, les; obdelovati z rezilom; obdelovati z udarci; kemično in mehanično obdelovati
// žarg., s širokim pomenskim obsegom delati s čim to, kar določa sobesedilo: obdelovati madeže z vodo; smučarske steze obdelujejo ponoči pripravljajo, teptajo; obdelovati testo gnesti
// na določen način urejati, pripravljati za uporabo: računski center obdeluje informacije, ki jih pošilja satelit; obdelovati ankete; obdelovati rezultate raziskav - 3. načrtno podajati določeno vsebino: v svojih delih obdeluje motive iz delavskega življenja; v knjigi obdeluje kraški svet; filmsko, likovno obdelovati
// načrtno se seznanjati s čim: obdelovati predpisano učno snov / to vprašanje so obdelovali na vseh sestankih
// publ. raziskovati, proučevati: obdelovati kmečko vprašanje; obdelovati zgodovino delavskega gibanja - 4. žarg. pregovarjati, pridobivati: toliko časa so ga obdelovali, da je privolil; obdelovali so ga za vstop v stranko
- 5. ekspr. tepsti, pretepati: pokleknil je na žrtev in jo začel obdelovati; obdeloval ga je s pestmi po glavi; obdeloval ga je toliko časa, da je izgubil zavest / obdeloval ga je z nožem suval, z nohti praskal, z zobmi grizel; petelina sta se obdelovala s kljunom in kremplji
- 6. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: obdelovali so ga zaradi mladostnih grehov; nasprotni tisk ga je grdo obdeloval / obdeloval ga je z najgršimi izrazi zmerjal
♦ šport. obdelovati mišice z vajami in masažo utrjevati
obdelován -a -o: lastnosti obdelovanega materiala; dobro obdelovana zemlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
obramboslôvni -a -o prid. (ȏ) ki je v zvezi z obramboslovjem: obramboslovni raziskovalni center; doktor obramboslovnih znanosti; Ustanovitev vojaške akademije je po mnenju obramboslovne katedre neracionalna in neprimerna E (↑)obramboslóvje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odvísnikSSKJ -a m, člov. (ȋ) kdor je odvisen od česa, zlasti mamil; odvisnež: odvisnik od mamil; center za pomoč odvisnikom; zdravljenje odvisnikov; Odvisnik je in preprodaja mamila E (↑)odvísen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
osemenjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
osrédek -dka m (ẹ̑) - 1. star. središče, center: mesto je bilo osredek kulturnega življenja / osredek novele je spor med očetom in sinom jedro
- 2. star. otok, zlasti na reki: peljati se s čolnom na osredek / osredek na jezeru
- 3. nar. nezoran del sredi ogona: razorati osredek
♦ gozd. gozd, navadno manjši, obdan z gozdom drugega lastnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
outlet1 -a cit. [áu̯tlet] m (ȃ) prodajalna, v kateri se lahko izdelki iz preteklih sezon kupijo po močno znižanih cenah: Pričakujejo, da bodo do konca razprodaj prodali skoraj vso sezonsko kolekcijo, ostanke pa bodo preselili v svoje outlete E ← agl. outlet (shop) 'trgovina z izdelki iz opuščenih programov' iz out 'ven, iz' + let 'pustiti'outlet2 -- v prid. rabi
outlet center in center outlet; outlet trgovina in trgovina outlet; Outlet prodajalne so sicer zanimiv pojav za porabnike, za velike blagovne znamke pa so dvorezni meč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
periferíja -e ž (ȋ) kraj, predel, oddaljen od središča: voziti se s periferije v center mesta;
stanuje na periferiji (mesta) / skrbeti za razvoj periferije // knjiž., navadno s prilastkom obrobni, zunanji del; obrobje: poškodba na periferiji mrežnice / industrijski centri in surovinska periferija zaledje; pren. pesnik je ostal na periferiji literarnega dogajanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
perinatálni -a -o prid. (ȃ) med. 1. ki je v zvezi z zadnjimi dnevi nosečnosti in prvimi dnevi po rojstvu otroka; obporodni: perinatalna umrljivost; V porodnišnici je naročena v perinatalni dnevni center za pripravo na carski rez 2. ki je v zvezi z zdravstvenim varstvom nosečnice, plodu, porodnice in novorojenčka: perinatalni informacijski sistem; perinatalna medicina; Že skoraj 15 let zbiramo prek 100 podatkov o vsakem porodu v Sloveniji, rezultate enkrat na leto analiziramo in se dogovorimo za ukrepe za izboljšanje perinatalnega varstva E ← nlat. perinatalis iz gr. perí 'okoli' + lat. nātālis 'rojstni'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pòdprográm -a m (ȍ-ȃ) elektr. program v okviru določenega programa, ki se lahko večkrat uporabi v istem ali v drugem programu: novi računski center ima še premalo podprogramov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
polítbarométer -tra m (ȋ-ẹ́) raziskava javnega mnenja, navadno o podpori političnim strankam, ki poteka kot telefonska anketa na vzorcu približno tisoč izpraševancev: septembrski politbarometer; podatki politbarometra; Volitev za poslance v evropski parlament se bo na podlagi ugotovitev politbarometra, ki ga je opravil center za raziskovanje javnega mnenja, udeležilo 67 odstotkov vprašanih E ← nem. Politbarometer iz (↑)polít(ičen) + (↑)barométer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pólje -a stil. poljé -á s (ọ̑; ẹ̑) - 1. zemljišče za gojenje kulturnih, krmnih rastlin: pod vasjo se razprostira polje; gnojiti, obdelovati polje; hoditi na polje; delati na polju; polja, travniki in gozdovi / polje je dobro obrodilo / koruzna polja na katerih raste koruza; riževa, žitna polja; požeta, zorana polja
- 2. obsežnejši, razmeroma raven svet: sredi polja se dviguje hrib s cerkvico; osamljena drevesa na polju, knjiž. v polju; po polju raztresene vasi / v ljudski pesmi leži, leži ravnó poljé / Gosposvetsko polje; Ljubljansko polje
- 3. del razdeljene, omejene manjše površine: črta razdeli površino na dve polji; črtkano polje / žarg., šport. napadalno polje napadalna polovica (igrišča); publ. nogometno polje nogometno igrišče
// šah. vsak od kvadratnih delov, na katere je razdeljena šahovnica: potegniti figuro za dve polji; bela in črna polja / polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani - 4. s prilastkom področje kake rudnine z napravami za izkoriščanje: diamantna, rudna polja / naftno polje naftno področje z vrtalnimi stolpi za črpanje nafte
// knjiž. področje sploh: nevarna lavinska polja / polje razlite nafte se širi / uveljaviti se na gospodarskem, političnem polju / letalo je izginilo iz vidnega polja območja - 5. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem; podlaga: rdeč križ na belem polju; grb je imel na modrem polju zlate zvezde
- 6. fiz. del prostora, kjer ima kaka fizikalna količina v vsaki točki določeno vrednost: izmeriti jakost polja / električno polje; gravitacijsko polje; magnetno polje
● publ. asociacijsko polje možganske skorje asociacijski center, središče; pesn. bojno polje bojišče; publ. on potrebuje široko polje za razmah svojih sposobnosti velike možnosti; star. pasti na polju slave na bojišču; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko
♦ agr. poskusno polje na katerem se preizkuša kaka kulturna, krmna rastlina, kako gnojilo; fiz. vidno ali zorno polje del prostora, ki ga obseže oko ali optična priprava; fot. slikovno polje značilnost objektiva, ki določa format posnetka; geogr. kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami; geom. polje premic na ravnini, v prostoru množica vseh premic ravnine, prostora; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; mat. polje množica vrednosti spremenljivke, spremenljivk; med. vidno polje področje, ki se vidi z enim očesom ali z obema; mont. odkopno polje odkopni prostor v rudniku; psih. vzgojno polje skupek medsebojno povezanih vzgojnih dejavnikov; teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; voj. polje izbočeni del notranje površine cevi strelnega orožja; očistiti minsko polje odstraniti, uničiti neeksplodirane mine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
potróšniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potrošnike: zgraditi nov potrošniški center;
potrošniške potrebe / potrošniški svet organ krajevne skupnosti, sestavljen iz zastopnikov trgovine in potrošnikov, ki usklajuje želje in potrebe krajanov // nanašajoč se na ljudi, ki so usmerjeni k pretiranemu uživanju, porabljanju materialnih dobrin: potrošniška miselnost; ekspr. potrošniška mrzlica / potrošniška družba
♦ fin. potrošniško posojilo posojilo za nakup blaga za osebno uporabo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
preskrboválen -lna -o prid. (ȃ) oskrbovalen: kraj ima pet prodajaln in preskrbovalni center;
dobra preskrbovalna mreža / preskrbovalno oporišče čet v puščavi; partizani so izpraznili sovražnikovo preskrbovalno skladišče
♦ rad. preskrbovalno področje področje, na katerem radijska ali televizijska postaja omogoča zadovoljiv sprejem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
proučeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proučevanje: proučevalni center / proučevalno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
računálniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (elektronske) računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enotoračunálniško prisl.: računalniško obdelati podatke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
račúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; računski znak; računski zvezek zvezek za matematiko, navadno karirast; napisati domačo računsko nalogo; računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje
♦ fin. računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenjeračúnsko prisl.: naloge je treba rešiti še računsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razgrníti in razgŕniti -em dov. (ī ŕ) - 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrniti časopis, zemljevid; razgrnil je pismo in ga začel brati
// narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrniti pregrinjalo čez kip; razgrniti preprogo pred posteljo; razgrniti papir po pohištvu; pren., pesn. noč je razgrnila svoja krila nad mesto - 2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrniti seme, žerjavico; razgrniti hruške, krhlje na leso
- 3. narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je razgrnila suho listje, je zagledala gobe
// razmakniti: nekoliko so razgrnili zavese, da so videli na cesto / razgrniti veje / razgrniti tančico odgrniti - 4. publ. dati, postaviti na ogled: razgrniti načrte za nov poslovni center; javno razgrniti
♦ urb. razgrniti zazidalni načrt - 5. knjiž. pokazati, razkriti: v uvodu pisec razgrne tragedijo pesnikovega življenja; življenje se mu je razgrnilo v vsej svoji lepoti / film nam bo razgrnil mesto in njegovo zgodovino predstavil
razgrníti se in razgŕniti se nav. ekspr., s prislovnim določilom - 1. priti na kako površino, navadno veliko: čez dolino so se razgrnile megle
- 2. postati viden, pokazati se: nenadoma se je pred izletniki razgrnila vsa vas / pred nami se je razgrnil lep razgled; pren. vsa mladost se mu je razgrnila pred očmi
● knjiž. otrok se je v spanju razgrnil razkril, odkril; knjiž. medtem se je razgrnil mrak se je zmračilo
razgŕnjen -a -o: razgrnjen prt; pred nami je bilo razgrnjeno celo naselje; pismo leži razgrnjeno na mizi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
raziskoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovanje: raziskovalna metoda, tehnika;
na pot ga je gnala velika raziskovalna vnema / raziskovalni predmet; raziskovalni pripomočki; raziskovalni satelit; raziskovalna ladja; jamarska raziskovalna odprava / raziskovalni center, inštitut / raziskovalna naloga; raziskovalno delo / raziskovalni sodelavec; raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki načrtujejo in usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin in razvoj raziskovalne dejavnosti nasploh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
razséljeniSSKJ -a -o prid. (ẹ́) razséljena oséba -e -e ž, člov. (ẹ́, ẹ̑)
kdor zaradi izselitve, preselitve, zlasti iz političnih razlogov, ne živi več v svoji domovini: zaščititi razseljene osebe; pomoč razseljenim osebam; center za razseljene osebe; Mednarodna misija bo prispevala k varnemu okolju za človekoljubno pomoč in vrnitev razseljenih oseb in beguncev na domove
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reáktorski -a -o prid. (á) nanašajoč se na reaktor: reaktorski center inštituta;
reaktorski prostor / reaktorski pogon ladje / reaktorski fizik, strokovnjak / reaktorska sredica osrednji del reaktorja z jedrskim gorivom, v katerem se cepijo atomska jedra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
reciklážni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z reciklažo: zbirni reciklažni center; Javno podjetje Komunala mora do septembrske seje pripraviti program za ločeno zbiranje odpadkov in lokacijo reciklažnega prostora, občinska uprava pa predlog za lokacijo reciklažnega dvorišča E (↑)recikláža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
régijski -a -o prid. (ẹ́) ki se nanaša na regijo: regijski center; regijska bolnišnica; regijsko odlagališče smeti; V vsaki regiji je za predstavitev projekta zadolžena regijska skupina, sestavljena iz predstavnikov lokalnih ustanov, ki delujejo v izobraževanju in zaposlovanju E (↑)régija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rekreacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rekreacijo: rekreacijski center / rekreacijske naprave / rekreacijski turizem; rekreacijsko drsanje, plavanje
♦ urb. rekreacijska površina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rólkarski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na rolkarje ali rolkanje; skejterski: rolkarska proga; rolkarska tekma; K prvi generaciji tovarnarjev spada še rolkarski navdušenec, ki je s prijateljem in uslužbencem garažno izdelovanje rolk dopolnil še s snežnimi deskami E (↑)rólkarrólkarski párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; skejt park: Obljubljajo center alternativnih športov s plezalno steno, rolkarskim parkom in prenovljenim hokejskim igriščem pri šolskem centru
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
simulacíjski -a -o in simulácijski -a -o prid. (ȋ; á) ki se nanaša na umetno ustvarjanje ustreznih pogojev za opravljanje določenih nalog: simulacijski center; simulacijske igre; simulacijske vaje; Posameznih raziskav z zdravili ne opravljajo več na živalih, ampak za to uporabljajo računalniški simulacijski model E (↑)simulácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
smúški -a -o prid. (ȗ) - 1. nanašajoč se na smuko, smučanje: odpreti nov smuški center; smuška sezona je trajala štiri mesece / skoki s smuške skakalnice
● smuške palice smučarske palice
♦ šport. smuška vez priprava na smučeh za pritrditev smučarskega čevlja - 2. nanašajoč se na smuk: smuška proga / smuški zmagovalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sprostítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s sprostitvijo: sprostitveni center; sprostitvena vaja; Priključite se kateri od skupin, kjer poučujejo različne sprostitvene tehnike ali jogo E (↑)sprostítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sredotóčje -a s (ọ̑) knjiž. središče, center: ta kraj je bil sredotočje njihovega gibanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
šôping1 -a in shopping -a cit. [šôping-] m (ȏ) pog. nakupovanje: hoditi na šoping v tujino; Ne glede na cene – mesto velja za eno najdražjih na svetu – je šoping oziroma potrošništvo v najširšem pomenu besede njegovo gibalo številka ena E ← agl. shopping iz shop 'nakupovati'šôping2 -- v prid. rabi v zvezi šoping center
veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami; nakupovalno središčeSSKJ, nakupovališče: V južnokitajskem mestu Dongguan so pred tremi leti zgradili največji šoping center na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
špórtnorekreacíjski -a -o in špórtnorekreácijski -a -o prid. (ọ̑-ȋ; ọ̑-á) ki se nanaša na športno rekreacijo: športnorekreacijski center; športnorekreacijska dejavnost; športnorekreacijsko središče; O aerobiki je bilo napisanega že marsikaj, saj gre za rekreativno zvrst, ki v Sloveniji zavzema kar 40 odstotkov celotne športnorekreacijske ponudbe E iz špórtna rekreácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
transgénski -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dodan ali spremenjen gen; transgeni, transgenetski: transgenska miš; transgenska rastlina; Transgenski pridelki so postali del naše naravne pokrajine, na kmetijah živijo transgenske živali E ↑transgéntransgénska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
tehnologija, ki se uporablja pri posegih v gensko zasnovo živih bitij; transgena tehnologija, transgenetska tehnologija: center za transgensko tehnologijo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
transplantacíjski -a -o in transplantácijski -a -o prid. (ȋ; á) ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv: transplantacijski center; transplantacijske dejavnosti; Za organizacijo in promocijo transplantacijskega programa je nujno potrebna zakonska podlaga za financiranje E (↑)transplantácijatransplantacíjska medicína -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ȋ; á)
medicinska disciplina, ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv; transplantologija: Pri izbiri primernosti darovalca dajemo v transplantacijski medicini, ki se vse bolj razvija, zadnje čase velik poudarek pogovoru s svojci, da jih vprašamo o darovalčevem načinu življenja
transplantacíjska mréža -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ẹ́; á)
organizirano oddajanje in sprejemanje človeških organov in tkiv za presaditev: Zadnje čase ima država težave z organizacijo transplantacijske mreže, ponudba je manjša od povpraševanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
turístičnoinformacíjski -a -o prid. (í-ȋ) ki se nanaša na turistične informacije: turističnoinformacijski center; turstičnoinformacijska pisarna; Ustavila sem se ob turističnoinformacijskem pultu, kjer na srečo ni bilo gneče E iz turístična informácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
úzi -ja m (ȗ) izraelska avtomatska brzostrelka: Po podatkih policije je napadalec stopil v center židovske skupnosti oborožen z devetmilimetrskim uzijem in izstrelil več kot sedemdeset nabojev E ← agl. Uzi po izraelskem inženirju Uzielu Galu (1923–2002) z vzdevkom Uzi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
védeti vém nedov. (ẹ́) - 1. imeti kaj v zavesti
- a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj, pripovedovanja; vedeti od prijatelja; ne ve se, kdo je to naredil / elipt. odšel je in ne vedo kam / ne ve se še, kje je bil center potresa; kolikor (jaz) vem, je bilo drugače; kje si bil, je hotela vedeti žena; in koliko stane, če smem vedeti; to je vaša dolžnost, če prav vem / že veš zaradi denarja? Vem; več bodo vedeli o tem sosedje; vedeti po soncu, koliko je ura; ali veš za kakega dobrega obrtnika / ekspr. za cigarete tak otrok še vedeti ne bi smel
- b) na osnovi učenja, študija: strokovnjak mora marsikaj vedeti; ali veš, koliko je sedem krat pet
- c) na osnovi spominjanja: ime vem, naslova pa ne več; ali še veš, kako lepo je bilo
- č) na osnovi sklepa, odločitve: ne vem še, za kaj se bom odločil; vnaprej vem, kaj bo / elipt. ne vem, kaj bi / zanj vem, da bo zmogel
- d) glede na posledice, odgovornost: saj ne vedo, kaj delajo; vedi, kaj govoriš; vedeti moramo, da je vsako pretiravanje škodljivo zavedati se
- 2. imeti v zavesti bistvene značilnosti česa na osnovi lastnih izkušenj: to dobro vedo poklicni šoferji; ljudje v teh krajih ne vedo več, kaj je lakota / ekspr. kraj pred zajezitvijo reke ni vedel, kaj je megla v njem ni bilo megle
- 3. navadno z nedoločnikom na osnovi podatkov v zavesti, spominu moči, biti sposoben uresničiti kako dejanje: vedeti pripovedovati spomine po cele ure; bil je zmeden, da ni vedel kaj reči / elipt.: tema nastane in nikamor ne vedo; žal ti ne vem sveta; ekspr. vse ve, zna pa nič / ekspr. noga dobro ve kam / ekspr.: ne ve z besedo ne kod ne kam; od zadrege ni vedel kam z očmi, rokami; pridelka je toliko, da ne vedo, kam z njim
// star. moči, biti sposoben: ne vedo se potolažiti; kaj veš svetovati - 4. star. znati: ali še veš to pesem; vedeti pismo na pamet / vedeti tuje jezike / ni si vedel pomagati
- 5. star. poznati: umetnika, ki je sliko naredil, ne vemo / vedeti napake koga / vedeti živalim navade
- 6. ekspr. navajati, vsebovati kak podatek: zgodovina ne ve nič o tem; ljudska pripoved ve, da je bilo tam nekdaj jezero / poročila so vedela povedati, da se sovražnik umika
- 7. ekspr., v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v sedanjiku, v zvezi z zaimki ali prislovi, navadno v zvezah kaj vem, kaj se ve za izražanje
- a) nedoločnosti, neznanosti: kaj vem kaj ga je prineslo mimo; knjige sem posodil kaj vem komu; iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; odšel je kdo ve kam neznano
// to bom naredil ne vem kako - b) precejšnje množine: imajo kaj vem kaj vse; zbira znamke, star denar in kaj vem kaj še in še marsikaj
// iskal sem ga ne vem kje vse marsikje
// o tem sem ne vem kolikokrat premišljeval mnogokrat - c) stopnje: ni kdo ve kako pameten
- č) v zvezi ne vem poljubnosti: naj naredim ne vem kaj, jim ne bo všeč; poslali bi lahko ne vem koga, pa jih ne bi pregovorili kogarkoli; ne vem kam ga lahko pošljete, pa se povsod znajde kamorkoli
- 8. ekspr., v prislovni rabi, v sedanjiku, v zvezi z da gotovo: nekega dne vem da pride tudi on / prinesem ti, veš da ti prinesem; v takem vremenu veste da ne bo šel nikamor / pri nas je ostal vem da tri dni / mi boš kmalu vrnil? Veš da bom; ste šli na dopust? Veste da smo šli
// z oslabljenim pomenom, v drugi osebi poudarja presenetljivost česa: bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali; vse ima, pa veš da ni zadovoljen; veste da ga nismo našli, čeprav ni majhen
// v medmetni rabi izraža samoumevno pritrditev: hočeš požirek vina. Veš da, kar prinesi ga; ali je zmagal? Veste da - 9. v medmetni rabi, v prvi osebi izraža potrditev, zavedanje: vem, hudo je, vem; pregovorili so vas, vemo; ustrašil si se, vem vem / obljubil si mi. Vem; dobro je bilo. O, vem (da)
// z nikalnico izraža neodločenost glede pritrditve ali zanikanja: greš zraven? Ne vem / boš kupil? Kaj vem, menda ne; bo šlo? Kaj pa vem - 10. v medmetni rabi, v drugi osebi izraža obračanje na ogovorjenega: veste, stric, tole sem vam prinesel; kupila sem blago, veš, čisto svilo / veste kaj vam povem, čimprej odidite; vedi, tu sem jaz gospodar
// izraža opozorilo na povedano: jaz sem kovač, veste; veste, lačen sem bil, pa sem omagal; tiho bodi, oče je bolan, veš
// poudarja trditev: nesramen si, veš; vedi, to je izmišljeno; vedimo, taka pot ni zastonj / zmotil si se, da veš
● ekspr. tako se je zgodilo, bog že ve zakaj v krščanskem okolju izraža vdanost v božjo voljo, usodo; iron. desnica ne ve, kaj dela levica delo je neenotno, neskladno; ekspr. te gore vedo za marsikatero smrt v teh gorah je marsikdo umrl; ekspr. oče je umrl, preden sem jaz vedel zase ko sem bil še zelo majhen; bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica ne hvali se z dobrimi deli; ekspr. to ve vsak otrok je splošno znano; je zelo lahko, preprosto; ekspr. za njene solze so vedele le stene jokala je v sobi, ne da bi jo kdo videl; ekspr. znanost ve to že sto let to je v znanosti znano že sto let; star. ko boš starejši, mi boš vedel hvalo mi boš hvaležen; ekspr. dežja še ne bo, če kaj vem tako mislim, sklepam; ekspr. moramo končati, pa če ne vem kaj na vsak način; ekspr. zbolel je in nenadoma ni vedel kam s časom imel je veliko prostega časa; ekspr. imajo sadja, da ne vedo kam z njim veliko; ekspr. na, da boš vedel tožariti pri udarcu da drugič zaradi slabe izkušnje ne boš več tožaril; dati vedeti pog. dejstva dajejo vedeti, da stvari niso tako preproste iz njih se vidi, je jasno; pog. domačim je že dal vedeti, kako se je v tujini znašel posredno, prikrito sporočil; pog. dal ji je vedeti, da si obiskov ne želi očitno pokazal; ekspr. klepetulje so hotele vedeti, da jo mož vara so to trdile, pravile bolj na osnovi hotenja, domnev kot na osnovi dejstev; ekspr. ne vem več za prosti čas, počitek nimam več prostega časa, počitka; kaznuj ga, da bo vedel za drugič da ne bo še drugič kaj takega delal, storil; ekspr. po tistem dogodku noče nihče več vedeti za nas imeti zveze z nami, nam pomagati; ekspr. ne želim več vedeti zanj ne želim imeti kakršnekoli zveze z njim, ne želim, da se omenja; ekspr. napije se, da ne ve zase zelo; ekspr. izgine, da sam ne veš kdaj neopazno, nenadoma; ekspr. hudič (ga) vedi, kdaj bo konec tega ni znano; ekspr. čas mineva, da sam ne veš kako neopazno, hitro; ekspr. ne veste, kako sem vesel zelo sem vesel; ekspr. tako bom naredil. Kakor veš izraža prepustitev presoje povedanega govorečemu; ekspr. ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; ta človek ve, kaj hoče načrtno deluje, da bi dosegel svoj cilj; ekspr. že dolgo ne vem, kakšno je vino že dolgo nisem okusil, pil vina; ekspr. vem, kar vem izraža ugovor proti nasprotnikovi neutemeljeni trditvi; ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; iron. to se ve, krivi so premagani izraža samoumevnost trditve; ekspr. obljubili ste mi. Ne da bi vedel izraža obzirno zavrnitev; ekspr. mu boš dal? Saj veš kako izraža močno zavrnitev; ekspr. ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne izraža zavrnitev; ekspr. sosedova hči vendar ni noseča. Brez ciganke se nič ne ve izraža možnost, domnevo; ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejeno; gospodaril je, kakor je vedel in znal po svojih zmožnostih; pomagaj si, kakor veš in znaš izraža neprizadetost, nepripravljenost za pomoč; stori, kot veš in znaš po svojem preudarku; izraža nezanimanje; ima jo rad kot ne vem kaj zelo; drži se kot bi bil ne vem kdo zelo ponosno; več glav več ve; vsi ljudje vse vedo; ekspr. mislim, da je zelo drago. Misliti se pravi nič vedeti
vedé: vede popiti strup; vede žaliti koga / elipt. vede ali nevede, popraviti je treba
vedóč -a -e: vedoč, da je pozen, je stopil hitreje; otroka, ne vedoča, kaj to pomeni, gresta dalje; vedoča ženska; sam.: vedoči molčijo; prim. bogsigavedi, bogve, bogvedi, kdove, nevede, seveda, vedeč, vragsigavedi, vragvedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vêlnes1 -a in wellness -a cit. [vêlnes] m (ȇ) 1. dejavnost, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje: Zdravilišča že ponujajo najnovejši trend – velnes: kopanje v bazenih s termalno vodo, masaže, povezane s fitnesom, lepotilne kure 2. center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; center dobrega počutja: Za sprostitev je šel v velnes s savnami in z vodno masažo E ← agl. wellness, prvotno 'dobro počutje', iz well 'dobro, ugodno'vêlnes2 -- v prid. rabi
velneški: velnes storitev; velnes turizem; Pred kratkim so odprli velnes center z bazenom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vídeodokumentácija -e in vídeo dokumentácija -- -e ž (ȋ-á) 1. dokumentacija česa na videoposnetkih: voditi foto- in videodokumentacijo; obsežna videodokumentacija; Razstavo spremljata dva odlična dodatka, obsežen katalog in odlična videodokumentacija posameznih restavratorskih faz 2. dokumentacija gradiva, posnetega na magnetni trak ali na računalniški medij: Center za sodobne umetnosti v prihodnje pripravlja še dva projekta; prvi je vezan na izdelavo videodokumentacije slovenskega videa med letoma 1969 in 1997 E ↑vídeo... + (↑)dokumentácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vitalizácija -e ž (á) 1. povzročanje, da ima kaj več življenjske moči, energije: vitalizacija možganov; vitalizacija telesa; Masažo izvajajo s posebnim gelom za vitalizacijo in regeneracijo celic 2. delanje, da kaj postane bolj živahno, zanimivo: vitalizacija mesta; Občina in država sta podpisali pogodbo, da bosta plačali del vitalizacije jezera in ga spremenili v turistični, športni in plovni center. 3. povzročanje, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: Ključnih poudarek je poziv za pomoč pri vnovični vitalizaciji turizma v jugovzhodni Aziji po lanski katastrofi – večji del prizadetega območja je tega docela sposoben E ↑vitalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zavíhekSSKJ -hka m (ȋ) del pogovornega okna, ki omogoča dostop do dokumenta ali spletne strani znotraj istega pogovornega okna: Portal nas s klikom na zavihek Avdio/Video popelje v multimedijski center, kjer lahko v živo spremljamo vse javne radijske postaje E (↑)zavíhati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) žénska kvôta -e -e in kvóta -e ž (ẹ́, ó; ọ́) nav. mn.
predpisani odstotek žensk, ki deluje na kakem področju: uvesti ženske kvote; obvezne ženske kvote; zagovorniki ženskih kvot; Vlada pripravlja sprejetje zakona o ženskih kvotah v podjetjih
žénska pisáva -e -e ž (ẹ́, ȃ)
način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: obstoj ženske pisave; proučevanje ženske pisave; Zgodbe določa izrazita ženska pisava – tako pri izbiri motivov in zornem kotu predstavitve kot pri njihovi obdelavi
žénske štúdije -ih -dij ž mn. (ẹ́, ú ȗ)
interdisciplinarno študijsko in raziskovalno področje, namenjeno proučevanju vlog, izkušenj in dosežkov žensk v družbi: predavati ženske študije; doktorica ženskih študij; center za ženske študije; Glede na družbene spremembe v zadnjem stoletju, znanstveni prispevek raziskovalk in pomembnost ženskih študij se da zamolčevanje ženske prisotnosti in delovanja razumeti le kot izraz zaplankanosti in nadutosti
žénsko poimenovánje -ega -a s (ẹ́, ȃ) jezikosl.
občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu; feminativ: tvoriti ženska poimenovanja za poklice; Da bodo električarke, parlamentarke, v francoščini celo ministrice, prepričale jezik, kako smiselna in potrebna so tudi ženska poimenovanja, se bodo morale najprej preporazdeliti družbene vloge
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žívčen -čna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na živec, živce: živčna debelina, dolžina / živčni sistem / živčna bolezen, okvara; živčna izčrpanost, preobčutljivost / živčni napad; živčna napetost
- 2. ki je v stanju velike napetosti, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki: živčen človek; ne bodi živčen / živčen obraz; živčne roke / ekspr.: živčen gib, korak; živčen glas, smeh
● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa; publ. živčna vojna prizadevanje, pri katerem skušata nasprotni strani z grožnjami, dezinformacijami doseči, da katera od obeh popusti, se ni sposobna več obvladati
♦ anat. živčni center ali živčno središče del možganske skorje ali hrbtenjače, ki ima določeno funkcijo; živčni končič razcepljeni konec živčnega vlakna; živčni pleksus skupek prepletajočih se živcev; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; periferni živčni sistem živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; živčni vozel skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju; ganglij; živčna celica celica, ki prevaja dražljaje; živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; bela, siva živčna snov; živčno tkivo; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; biol. (živčni) impulz vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; farm. živčni strup bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem; med. živčni šok šok, katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja; živčna slabost bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja; nevrastenija
žívčno prisl.: živčno govoriti, hoditi, mežikati; živčno bolan, oslabel; živčno napet, občutljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.