cepc gl. cepec ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cẹ̑pəc, -pca, m. dem. cep; 1) kleines Pfropfreis, Valj. (Rad); — 2) cẹ́pəc, der Dreschflegel; — der Prügel, der Knüttel, Cig., C., M.; — das Anschlagholz in der Mühle, den Beutelkasten zu erschüttern, Cig.; — ein grober, plumper Mensch, ein Flegel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cepec -pca m mlatilno orodje cepec: Philoſophus Chilon je vidil, de en kmet po ſimi je perpraulal zepize tož. mn., inu veianze (V, 526)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

gǫ́ža 1., f. = gož, f. 1), 2), Jan.; z gožo je cepec privezan, Gor.; — brez gože zapreči vole, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.