cimat [címat]
samostalnik moškega spolacimetova skorja, cimet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
címet, m. sladka skorjica, der Zimmet.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
cimet samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
cimet m, cinamomum, ṡlatka ṡkorja,
Cimet
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
cimet sam. m ♦ P: 5 (DJ 1575, TT 1577, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
cimet -a samostalnik moškega spola (zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
cinamet -a samostalnik moškega spola (zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
cìnamom -a m cimet: I cinamoma i diſanya i máſzti KŠ 1771, 799
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
cinamom -a samostalnik moškega spola (zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
kanela [kanẹ̑la]
samostalnik ženskega spolacimet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
skorja ž, cinamomum, ṡlatka
ṡkorja, cimet;
prim. škorja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
skorja -e ž 1. lubje:
tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna ratala, kakor graſtava skoria im. ed. (II, 136) 2. skorja:
sa koſti, inu tarde skorie tož. mn., katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe (IV, 238) sladka skorja cimet:
Kadar je M. D. perglihal Bolſomu, inu slatki skory daj. ed. (IV, 298) → škorja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
sladak prid., F
28,
algluces, ẛladka vina;
blanditia, milovanîe,
ſladke beſſéde, ẛmaihlanîe, galufanîe;
cinamomum, ẛlatka ṡkorja, cimet;
come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, koren je
ſladák;
dulcescere, ſladkú perhajati;
dulcis, ſladák, oſlaſſen, oſlaſsen;
dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati;
edulcare, ſlatku ſturiti, oſlaſnu ſturiti;
foeniculum, ſlatki janeṡh;
jucundus, -a, -um, veſſèl,
ſladàk, lubeṡniu, luṡhtin;
melodus, ſladák;
mulseus, -a, -um, ſladák kakòr mèd;
mulsum, -si, ſladku pytje, mediza;
mulsus, -a, -um, ſladák;
nectar, -ris, enu
ſladku pytje;
praedulcis, -ce, ſylnu
ſladák, cilú lubeṡniu;
suavis, -ve, ṡladák, lubeṡniu
- slajši , pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.