ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
calvados glej kalvadós
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
CejlonPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Cejlona samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [cêjlon], rodilnik [cêjlona]
BESEDOTVORJE: Cejlonec, Cejlonka, Cejlončev, Cejlonkin, cejlonski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cejlonskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog cejlonska cejlonsko pridevnikIZGOVOR: [cêjlonski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cimat [címat]
samostalnik moškega spolacimetova skorja, cimet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
címet -a m (ī) posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišava: rižu dodati sladkor in cimet;
potresti jed s cimetom;
cel, zmlet cimet;
duh po cimetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
címet -a m, snov. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
címet -a
m posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišavaSINONIMI:
cimetova skorja, star. sladka skorja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024
cīmet -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
címet, m. sladka skorjica, der Zimmet.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cimet m, cinamomum, ṡlatka ṡkorja,
Cimet
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cimet -a samostalnik moškega spola (zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cimet ► ˈciːmet -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
címetov -a -o prid.(ī) nanašajoč se na cimet: cimetovi keksi;
cimetovo maslo / cimetova barva címetovo prisl.:
cimetovo rjav klobuk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cīmetov – glej cīmet
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cīmetovec – glej cīmet
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
címetovka -e ž (ī) gastr. potica z nadevom, kateremu je dodan cimet:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cinamet -a samostalnik moškega spola (zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cìnamom -a m cimet: I cinamoma i diſanya i máſzti KŠ 1771, 799
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
cinamom -a samostalnik moškega spola (zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
índigo -a m (ȋ) 1. modro barvilo iz indigovca: pridobivati indigo;
iz Indije uvažajo cimet, vanilijo in indigo;
kot indigo moder cvet
♦ kem. modro rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke2. indigovec: nasadi sladkornega trsa in indiga 3. pog. indigo papir: vložiti med liste indigo;
v prid. rabi: indigo papir papir za kopiranje, prevlečen z modro snovjo;
obleka indigo barve;
prisl.: indigo modra obleka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
íngver -ja m (ī) azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa: uvažati ingver, indigo in cimet;
dodati mesu nekoliko zmletega ingverja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kanela [kanẹ̑la]
samostalnik ženskega spolacimet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
kardamóm -a m (ọ̑) bot. tropska rastlina z zelenkasto belimi cveti, katere plodovi se uporabljajo kot začimba, Elettaria cardamomum: gojiti kardamom // gastr. posušeni plodovi te rastline: kardamom in cimet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
klínčki -ov
m mn. posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišavaSINONIMI:
nageljnove žbice
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024
medenják medenjáka samostalnik moškega spola [medenják] 1. piškot iz testa, v katero so vmešani med in dišave
2. biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu in dišav
ETIMOLOGIJA: ↑med
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
nágeljnov -a -o [nagəljnov-] prid. (á) 1. nanašajoč se na nagelj: nageljnov cvet
♦ vrtn. nageljnova črnoba glivična bolezen nageljna, ki se kaže kot belkaste, rjavkaste pege s sajasto prevleko2. nav. mn., v zvezi nageljnova žbica posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava: cimet in nageljnove žbice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
posíp posípa samostalnik moškega spola [posíp] 1. razporejanje snovi v delcih, prahu po površini s spuščanjem, tresenjem
2. snov v delcih, prahu, ki se s spuščanjem, tresenjem razporeja po površini2.1. tanka plast take ali podobne snovi, razporejene po površini
ETIMOLOGIJA: ↑posipati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
skorja ž, cinamomum, ṡlatka
ṡkorja, cimet;
prim. škorja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
skorja -e ž 1. lubje:
tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna ratala, kakor graſtava skoria im. ed. (II, 136) 2. skorja:
sa koſti, inu tarde skorie tož. mn., katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe (IV, 238) sladka skorja cimet:
Kadar je M. D. perglihal Bolſomu, inu slatki skory daj. ed. (IV, 298) → škorja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
sladak prid., F
28,
algluces, ẛladka vina;
blanditia, milovanîe,
ſladke beſſéde, ẛmaihlanîe, galufanîe;
cinamomum, ẛlatka ṡkorja, cimet;
come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, koren je
ſladák;
dulcescere, ſladkú perhajati;
dulcis, ſladák, oſlaſſen, oſlaſsen;
dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati;
edulcare, ſlatku ſturiti, oſlaſnu ſturiti;
foeniculum, ſlatki janeṡh;
jucundus, -a, -um, veſſèl,
ſladàk, lubeṡniu, luṡhtin;
melodus, ſladák;
mulseus, -a, -um, ſladák kakòr mèd;
mulsum, -si, ſladku pytje, mediza;
mulsus, -a, -um, ſladák;
nectar, -ris, enu
ſladku pytje;
praedulcis, -ce, ſylnu
ſladák, cilú lubeṡniu;
suavis, -ve, ṡladák, lubeṡniu
- slajši , pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja] 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
1.2. vonj, aroma tega plodu
1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
STALNE ZVEZE: burbonska vanilja ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.
vanílja in vanílija -e ž (í) tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava: strok vanilje / nasadi vanilje / konjak z jajci in vaniljo; cimet, klinčki in vanilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.