búc búca in bùc búca samostalnik moškega spola [búc] in [bùc] 1. ljubkovalno nežen trk glave ob glavo kot izraz naklonjenosti, ljubeznivosti, navadno z majhnim otrokom
2. kot medmet, navadno ponovljeno, pogosto v zvezi z buci uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom2.1. kot medmet ponazarja trk dela telesa, navadno glave, v kaj trdega
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. buc ‛udarec po vodni površini’ in medmet ob trku glave z dojenčkom, iz *butьcati iz *butati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dramátičnost dramátičnosti samostalnik ženskega spola [dramátičnost] 1. elementi, struktura drame
2. ekspresivno lastnost česa, da je zelo napeto, razburljivo
ETIMOLOGIJA: ↑dramatični
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sámozavést sámozavésti samostalnik ženskega spola [sámozavést] prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑zavest
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser] 1. okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit1.1. manj formalno nakit iz te tvorbe
1.2. kar spominja na tako tvorbo
2. ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček 2.1. ekspresivno kdor izstopa po izjemnosti, nadarjenosti; SINONIMI: ekspresivno biserček
3. ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček
STALNE ZVEZE: ohridski biser FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti] 1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem) ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška] 1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis 1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
plítkost plítkosti samostalnik ženskega spola [plítkost] 1. lastnost česa, da ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitvost 1.1. lastnost česa, da ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitvost
2. lastnost česa, da ima majhno kapaciteto; SINONIMI: plitvost
3. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost 3.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost
3.2. ekspresivno lastnost česa, da je vsebinsko prazno; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost
ETIMOLOGIJA: ↑plitek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pridévnik pridévnika samostalnik moškega spola [pridéu̯nik] 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku levi prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek, se ravna po spolu, sklonu in številu samostalnika, na katerega se nanaša, ter označuje lastnost, mero, vrsto ali svojino1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kakovostni pridevnik, lastnostni pridevnik, svojilni pridevnik, vrstni pridevnik ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. (nomen) adiectīvum ‛pridevnik’ (iz adicere ‛pridevati, dajati zraven’, iz lat. ad ‛pri, k’+ iacere ‛vreči’) iz pridevati ‛dajati zraven, dodajati’ iz ↑devati; pridevnik se v stavku navadno nahaja ob samostalniku - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica] 2. ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh
3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let
FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice ETIMOLOGIJA: ↑čebela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
glodálec glodálca; in glodávec samostalnik moškega spola [glodáləc glodáu̯ca] tudi [glodáləc glodálca] sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: ↑glodati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
kontracépcijski kontracépcijska kontracépcijsko pridevnik [kontracépciski] ETIMOLOGIJA: ↑kontracepcija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
lóščiti lóščim nedovršni glagol [lóščiti] 1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem delati, da kaj dobi lesk1.1. dajati lesk z drgnjenjem
2. ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakirati
ETIMOLOGIJA: iz losk, glej ↑lesk - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
piškótek piškótka samostalnik moškega spola [piškótək] 1. navadno ekspresivno piškot, zlasti manjši
2. navadno v množini podatek o identifikaciji, nastavitvah uporabnika, ki ga spletni brskalnik shrani za nadaljnjo uporabo spletnega mesta
ETIMOLOGIJA: ↑piškot
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dajálnik dajálnika samostalnik moškega spola [dajálnik] 1. iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico komu ali čemu
2. iz elektrotehnike naprava za optično, elektromagnetno merjenje pomikov ali zasukov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. datīvus (iz dare ‛dati’) iz ↑dajati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dresírati dresíram nedovršni glagol [dresírati] 1. z vadenjem, urjenjem delati, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti1.1. ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem delati, da kdo postane vodljiv, ubogljiv
2. iz gastronomije dajati živilu, jedi želeno obliko, zlasti za okrasitev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. dressieren iz frc. dresser v pomenu ‛vaditi, uriti, dresirati’ in ‛oblikovati jed’ < vulglat. dirēctiāre ‛urejati, usmerjati’, iz lat. dīrēctus ‛naravnan, usmerjen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se] 1. oddajati glas, zvok1.1. oddajati značilen, prepoznaven živalski glas
2. odzivati se na klic, poziv
3. javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
4. javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi
5. dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
6. prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša. ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.