dan del., F
32,
arrha, -ae, en ſtanovitni danár,
dán ṡa Aro;
datus, -a, -um, dan, dana, danu;
dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt
dán;
depositum, -ti, tú kar je
danu pred pravizo v'roke;
editio, tá vun
dana, ali na dán
dana reizh;
editus, -a, -um, kar je vunkai
danu;
expensus, vun
dan;
legislatio, dana poſtava;
meritorius, -a, -um, vſluṡhen, ṡaſluṡhen: tudi na zhinṡh
dán;
mutuus, -a, -um, poſſojen, na poſſodo
dan ali vṡèt;
praepositus, -a, -um, naprei poſtavlen, katerimu je
dana obláſt zhes druge;
satisdatio, tú
danu ṡagviſhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dan m, F
132,
antelucanus, pred
dnèm ſturjen, jutern: ena reizh pred
dnèm;
biduum, dvá céla
dny;
caniculares, paſji
dnevi;
diarius, eniga
dneva [str. 235a ];
diarius, -a, -um, eniga
dnè [str. 66a ];
diem dicere, dan poſtaviti;
dierecti, k'dnèvi obarnêni;
dies, dán;
diurnum, eniga
dnèva;
feriae esuriales, poſtni
dnèvi;
feriae Natalitiae, Boṡhizhni
dnèvi;
nudius quintus, pred peteimi
dnèvi;
pluviales dies, deshevni
dnèvi;
pridie, tá
dan poprei;
quatriduum, -dui, ṡhtiri
dny, zhaṡ ṡhterih
dnéh;
quotidie, vſak
dán, od
dnè do
dnè;
tertianus, tá tretji v'verſti: tretjiga
dnèva;
vigilia, ta
dán pred praṡnikam, poſtni
dán;
prim. po dnevi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kraj1 m, F
59,
aliò versum, v'en drugi
krai;
alterutrinquè, od obéh
kraju, ali ſtrany;
anceps mucro, mezh na obéh
kraih oſter;
bipatens, na dveih
kraih, ali meiſtih odpert;
convena, -ae, is mnogih
kraju ali deṡhèl;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih
kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy;
extremus, tá ṡadnî, ali tá na
kraju;
fines, pokraine,
kraji;
fori, -orum, jamizhi, ali
kraji na nyvi;
ididem, od tajſtiga
kraja, ali meiſta;
indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim
kraju rojen;
jugeratim, po
kraih en dán ṡoranîa, ali raly;
jugerum, -ri, oranie, ali en
krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa;
labrum, vel labium, verh ali
krai oṡgorai ſléherne poſſode;
lacinia, -ae, falda, pleh, ali
krai gvanta, reſtergan gvant;
limborarius, -rÿ, tá kateri
kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva,
krajeu gvanta ṡhtikar;
marginatus, -a, -um, kar ima velike
kraje;
nullibi, nigdèr, v'obenim
kraju;
ora, -ae, ene ſléherne rizhy
krai ali konez,
kraji gvanta, deṡhele, vodè;
permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga
kraja v'tá drugi preiti;
porca, -ae, tudi en
krai na nyvi;
riparius, -a, -um, kateri na
kraji prebiva;
quaquaversum, na vſe
kraje, ſtrany;
septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy;
sesquijugerum, tolikain
kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán;
tractus, -tus, krai, okoliza:
in hoc tractu, v'letem
kraju;
versari, pogoſtu v'enim
kraju prebivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
delati se nedov., F
8,
aspirat dies, dán
ſe déla;
diescit, dán
ſe déla, ſe dnévi;
dilucescit, dán
ſe déla, ſvitlú perhaja;
fingere amicitias, ſe priatel
délati;
illucere, illucescere, reſvitléti ſe, ſvitlú perhajati,
ſe dán
délati;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati,
ſe markakiga, ali ſmeſhniga
délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
justificari, sa pravizhniga ſpoṡnán biti,
ſe pravizhan
délati;
simulare, ſe hliniti,
ſe dober
délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kratek prid., F
39,
breviare, okratiti,
kratku ſturiti;
breviarium, kratki ẛapopadik;
brevis, kratek;
curtus, -a, -um, kratik, maihin;
improcerus, -a, -um, kratek, nedolg, niṡek;
jocularis, -re, poln ſhale, inu
kratkiga zhaſſa;
perbrevis, -ve, cilú
kratik;
periocha, -ae, enu
kratku ṡapopadenîe, ena
kratka ſuma ene rizhy;
visus brevis, kratki pogled
- krajši , decurtare, obkratiti, kraiſhe ſturiti
- najkrajši , F2, bruma, tá narkraiſhi dán, kadar ẛyma ṡazhne; solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
noč ž, F
21,
advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti,
núzh perhajati;
advesperascit, ſe mrazhy, bo ẛkorai
núzh, ſe nozhy,
núzh perhaja;
aequinoctium, -tÿ, dán inu
núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen;
festum Pashatis, velika
núzh, vuṡam;
H. ... seruit etiam, ut nuzh, nox;
hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu
nuzh glyh;
insomnem ducere noctem, célo
nuzh ne ſpati;
nox, -tis, núzh;
nox illunis, núzh pres lune, temma;
pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika
núzh;
perdicium, -cÿ, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe:
núzh inu dán ṡeliṡzhe;
pernoctare, zhes
núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti;
pernox, -ctis, célo
núzh, zhes ceilo
núzh;
trinoctialis, -le, tréh
nozhy, kar try
nozhy dolgu tarpy;
trinoctium, -ÿ, try
nozhy po rèdu, try
nozhy ena ṡa drugo;
urceolaris herba, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe,
núzh inu dán;
prim. po noči
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
drugi štev., F
12,
ab Rege secundus, tá
drugi ṡa krajlom;
alburnum, tá
drugi lúb per drevji;
bigamus, druge ṡhene móṡh;
febris semitertiana, kir ſe zh
[l]ovéka en dán dvakrat loti,
drugi dán li enkrat;
postridiè, po jutershnîm, tá
drugi dán;
reliquus, -a, -um, zhes prebyt, zhes oſtán, tá
drugi;
secundanus miles, ṡholnèr, ali ſoldát od tega
druṡiga kardela;
secundarius, -a, -um, tá
drugi;
secundarius panis, ſorṡhizhni krúh, tá
drugi krúh;
secundus, -a, -um, drugi, tá
drugi;
series, -ei, verſta, ena verſta po ti
drugi;
prim. poldrugi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
enkrat prisl., F
14,
cyathus, -thi, ena pytna poſſoda, kar more
enkrat poṡhreti;
duplio, -onis, ſhe
enkrat tolikain, ſhe
enkrat taku veliku v'dvei gubei;
febris semitertiana, kir ſe zhovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li
enkrat;
hostus, -ti, en ſtlazhik, ali ſpreſhik olia, kar ſe more
enkrat ſtlazhiti;
iterum, ṡupèt, ſpèt, v'drugu, ſhe
enkrat;
refectio, unica in die refectio, enkrat na dán ſe naſititi;
relabi, ſhe
enkrat paſti;
semel, enkrat [str. 197b ];
semel, enkrat [str. 234b ];
simplus, enkrat tolik;
statum est semel mori, je postavlenu, ali ṡklenîenu
enkrat vmréti;
tandem, k'ṡadnîmu, vſai
enkrat, vſai;
vehes, -is, en polhin naloṡhen vuoṡ, ali kula, kar ſe more
enkrat pelati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
last ž, F
10,
asciscere, perſvoiti ſebi, ſe polaſtiti,
v'laſt vṡèti, gori vṡèti;
dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen,
v'laſt dán;
dicare, darovati,
v'laſt dati;
dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe,
v'laſt dajanîe;
dicatus, -a, -um, darován,
v'laſt dan;
emancipatus, -a, -um, ẛa
laſt dan;
mancipare, predati,
v'láſt dati, perlaſtiti;
mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt dajanîe;
mancipio dare, predati, inu
v'laſt zheṡ dati;
vendicare, ſebi perlaſtiti, ſe ſvojiti, polaſtiti,
v'láſt iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mrzlica ž, F
15,
arida febris, merẛliza s'vrozhino;
carus, -us, mozhnu ſpanîe po
merṡlizi;
causon, onis, ena huda vrozhina, ali vrozha
merẛliza;
discutere febrem, merṡlizo otrèſti, prózh perpraviti;
febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſnim zhaſſi ali vri pridejo;
febrire, febricitare, marṡlizo iméti;
febris, marṡliza;
febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè
marṡliza, malu kadai zhes en dán tarpy;
febris periodica, seu interpolata, marṡliza katera otjide, inu pride;
febris pestilens, tá kuṡhna
marṡliza;
febris putrida, tá gnyla
marṡliza;
intervallatus, -a, -um, intervallata febris, marṡliza, katera vſák dán ne pride;
paraxismus, marṡlize ali boleṡni ṡazhetik;
recidiva febris, naṡai povernêna
marṡliza;
tertiana febris, marṡliza na tretji dán, treniza
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pogubiti dov., F
7,
damnare, obſoditi, ferdamovati,
pogubiti, ferdamati;
depopulare, ẛatréti,
pogubiti, folke konzhati, obrupati;
disperdere, cilú ẛatréti,
pogubiti;
exposititius, ṡaverṡhen ṡa
pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen;
perdere, ṡatréti, pogonobiti, ferderbati,
pogubiti, fundati, ṡkaṡiti, pogréſhiti, ṡgubiti, ṡadjati;
perdere, ṡgubiti, ṡadjati, potratiti,
pogubiti, pogonobiti. Dan:2.24;
perire, pogubiti, poginiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
poldrugi (pol drugi) prid., F
16,
acetabulum, -li, -la, poſſoda, ali ṡklédiza ẛa jeſſih.
puldrugi peharz, ali jeſſih;
actabulum, -li, puldrugi peháriz;
medimnus, -ni, vel medimnum, -ni, poldrugi mernik;
numus cum dimidio, poldrugi vinar;
palmides, sa
puldrugi zhreivil;
palmipedalis, -le, poldrugi zhrével dolg;
sescunxialis craſsitudo, ṡa
pul drugi palz debelu;
sesquihora, -ae, puldruga ura;
sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pol dnè, tú je
puldrugi dán;
sesquilibra, -ae, puldrugi funt;
sesquimensis, puldrugi méſſiz;
sesquimodius, -dÿ, puldrugi mèrnik;
sesquiopera, -ae, puldrugi dán déllu;
sesquipedalis, -le, puldrugi zrévil
[!] dolg, ali ſhirok;
sesquipedes, -dis, puldrugi zrévil
[!];
teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici,
puldrugi vinar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
posten prid., F
4,
carica, vel caryca, ſuhe fige, ali
poſtne fige;
esurialis dies, en
poſtni dan;
feriae esuriales, poſtni dnèvi;
vigilia, tá dán pred praṡnikam,
poſtni dán: vahta, ſtraṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tretji štev., F
14,
bes, -sis, ſheſti deil, tú je dvá
tretja deila od eniga zéliga;
conternans, tú kar
v'tretje leitu grè;
dies tertia, tretji dán;
sapa, -ae, móṡht vkuhan do
tretyga deilla;
sapa defrutum, kuhanu vinu, kateru ſe je do
tretiga deila povreilu;
scrupulum, -li, ta
tretji deil eniga quintilza;
ternarius, -a, -um, tá
tretji;
tertiana febris, marṡliza na
tretji dán, treniza
[!];
tertianus, tá
tretji v'verſti;
tertianus, tretjiga dnèva;
tertio die, na
tretji dán;
tertius, -a, -um, tá
tretji;
triens, -tis, en danár, vela
tretji deil aſsis;
trigamus, en móṡh
tretje ṡhene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zorati (z'orati) dov., F
4,
exarare, dobru
ṡorati;
jugerum, -ri, oranîe, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dán
s'orati, plâsa;
praecollere, ṡa naprei
ṡorati, ſpraſhiti, ẛa naprei perpraviti;
sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán
ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dano sam., F
7,
collatus, -a, -um, tú
danu, ẛrozhenu, v'kup ẛneſſen, ẛglihan;
commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti, tú
danu k'ṡhranenîu;
datum, tú
danu;
dispungere, obraitati, tú
danu, inu tú vṡètu doli potegniti;
fidei comiſsum, na svéſte rokè
danu;
foeneratitius, -a, -um, tú na uhar vṡètu, ali tú
danu;
inaugurató, od bogouzou poveidanu, ali na ṡnanîe
danu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
darovan del., F
4,
dicatus, -a, -um, darován, v'laſt dan;
donatus, -a, -um, ſhenkan,
darován;
oblatus, -a, -um, naprei perneſſen,
darován;
praedictus, -a, -um, darován, pognadan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deževen prid., F
11,
aqua pluvialis, deṡhevna voda;
fontes aquarum, deṡhevne plohe;
imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deṡhju nagnên;
nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu, véternu, inu viharnu vremè;
pluvia aqua, deṡhevna voda;
pluviales dies, deṡhevni dnèvi;
pluvialis, -le, deṡhevin;
pluvialis dies, deṡhevin dán,
deṡhevni dán;
pluviosum tempus, deṡhevnu vremè;
pluvius, -a, -um, deṡhevni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dolg prid., F
102,
bicubitalis, dvá komulza
dolgu;
bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali
dolgu;
caesariatus, s'dolgimi laſmy;
diutius, daile, pred
dolgim zhaſſom;
jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri
dolge laſſe ima;
longaevus, -a, -um, ſtar, dolgu ṡhiu,
dolgiga ṡhivenîa ali zhaſſa;
longurius, -rÿ, ṡhtangaſt, prezei
dolg;
longus, -a, -um, dolg;
loquaciter, s'dolgim, inu nenuznim govorjenîam;
nasus aquilenus, dolg núṡ;
pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali
dolg;
praelongus, -a, -um, ſylnu
dolg, predolg, cilú
dolg;
praetexta, -ae, ena ſorta
dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih;
prolixus, -a, -um, dólg inu ſhirók;
promiſsa barba, dolga brada;
sexennium, -nÿ, ſheſt leit
dolgu;
tempus diuturnum, dolg zhas;
toga, ſuknîa,
dolga, inu do tál;
trieteris, -dis, try leita
dolg zhas
- daljši , F4, longior, dalſhi; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; longulus, -a, -um, malu dalſhi; procudere, pokovati, s'kovanîam tenku ali dalſhe ſturiti
- najdaljši , solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F
3,
bugula dolge konople Scopoli
[448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni];
erysimum, dolge ſhenof Scopoli
[519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff];
melilotus, -ti, dolga detela Scopoli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
duša ž, F
9,
anima, duſha, leben, ṡhivénîe;
epitureus, preṡduſhnik, ali pres
duſhe;
exangues animae, te mertve
duſhe;
exanimus, -a, -um, preṡduſhe, mertou, pres ṡhivénîa;
feralia, -orum, vſih
duṡh dán, teh mertvih dán;
manes, -nium, teh mertvih
duſhe;
parentalis, -le, animae parentales, duſhe teh ſtariſhih;
tuam ipsius animam, tvojo laſtno
duſho;
umbrae, -arum, duhuvi teh mertvih, te mertve
duſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dvakrat prisl., F
17, I.
biferus, tú kar
dvakrat v'leiti ſad perneſſe;
biothamatos, dvakrat mertou;
bipartus, -a, -um, kateri
dvakrat rody;
bis, dvakrat, [str. 32b ];
bis, dvakrat [str. 234a ];
bis stultè facere, dvakrat eniga k'norzu ſturiti;
bis terve, dvakrat, ali trikrat;
dibaphus, -a, -um, dvakrat farban;
duodecas, dvakrat deſſet;
duplum, -pli, dvakrat tolikain;
duplus, dvakrat tulik;
febris semitertiana, kir ſe zh
[l]ovéka en dán
dvakrat loti, drugi dán li enkrat;
ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupet rezhi;
nauticus panis, brodnarṡki kruh,
dvakrat pezhen, biṡcot;
panis biscotus, biṡkot
dvakrat pezhen;
recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati,
dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; II.
bimater, dvakrat mati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gostovanje s, F
16,
charistia, en veſſel praṡnik, ali v'kup prihod, ali
goſtovanîe v'mei ṡhlahto;
comeſsator, tá tovariṡh v'lebanîu,
v'goſtovanîu, poṡhréſhnik;
convivium, goſtovanîe;
cretio, -nis, perdavik: tudi enu navadnu
goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte;
curare convivia, goſtovanîa perpravlati;
dapalis, -le, Goſpoiṡki, inu offertni v'ſhpiṡhah, ali
v'goſtovanîu;
dies epularis, genialis, dán tega
goſtovanîa;
epularis, -re, tá kateri
k'goſtovanîu ſliſhi;
epularis dies, dán tega
goſtovanîa;
epulatio, goſtaria, lebanîe,
goſtovanîe;
persicus apparatus, enu dragu ṡhlahtnu
goſtovanîe;
pollucere, laskatati, ſylnu ſvitléti, ſe puſtiti viditi, ṡlaſti ṡ
goſtuvanîam;
pollucibiliter, s'velikim
goſtovanîam;
repotia, -orum, goſtovanîa po ohzeti, s'temi oſtanki, oſtanki;
syssitia, -orum, enu gmain purgarṡku
goſtovanîe;
tractatio, tractatus, -tus, goſtovanîe, andlanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hraniti2 nedov., F
29,
adagia sunt: maihine rizhy
ſe lagle
hranio, kakòr te velike;
bibliotheca, kir
ſe buque
hranio;
caseale, -lis, ſyrniza, kir
ſe ſyr déla, ali
hrani;
casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo
hrani;
choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir
ſe hranio rizhy ẛa Comedie;
ciborium, ſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri
ſe svetu Réſhnu Tellú
hrani;
commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte
hrani;
commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa
hraniti;
custodire, zhuti, varovati, obarovati,
hraniti, ſtraṡhiti;
ferraria, -ae, tudi ſhtazuna, kir
ſe ṡheléṡu
hrani, ali predaja;
gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe
hraniti;
libraria, -ae, kamra kir
ſe buque
hranio;
lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis
hraniti;
meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir
ſe zhibele
hranio;
myrothecium, tú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe
hranio, ali ſtavio;
narthecium, -cÿ, ena puhſhiza, v'kateri
ſe arznia
hrani;
nivarius locus, meiſtu ṡa ſnéh darṡhati,
hraniti;
oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir
ſe ſad
hrani;
piscina, -ae, ribnik, kir
ſe ribe darṡhè, ali
hranio;
promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡà
hraniti jidne rizhy;
receptaculum curuum, ṡa kulla
hraniti proſtor, kolovnik;
reponere, odloṡhiti,
hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti;
sacrarium, -rÿ, ṡ
acriſtie, enu meiſtu kir
ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga
hrani;
salinum, -ni, ſolniza, kir
ſe ſul derṡhy ali
hrani;
servabilis, -le, kar
ſe more
hraniti, ali ṡahraniti;
servare, hraniti, ṡkraniti, varovati;
tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma
hraniti;
vestiarium, -rÿ, tú meiſtu, kir
ſe gvanti
hranio;
vestispicus, kateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu
hrani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lotiti se dov., F
6,
adoriri, s'djanîam, ali s'beſſédo
ſe eniga
lotiti;
adorsus est me, ſe je mene
lotil;
aggredi, ſe lotiti, ẛazheti eniga popaſti, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom vdariti;
febris semitertiana, kir
ſe zhovéka en dán dvakrat
loti, drugi dán li enkrat;
febris tertiana notha, katera
ſe zhlovéka
loti, de nevei prou, ob katerim zhaſſu ima priti;
invadere, na eniga planiti,
ſe ga
lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti,
v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
majhen prid., F
169,
aetatula, -ae, maihina ſtaroſt, ali otroznoſt;
atriolum, enu
maihinu dvoriszhize;
collyrida, pogazhiza, en
maihin koſiz kruha;
cotona, vel cotana, ena ſorta
maihenih fig, ſylnu ſladkih;
curtus, -a, -um, kratik,
maihin;
dieicula, en kratek dán, en
maihen zhaṡ,
maihin dán;
ebriolus, en
maihen pyanez;
exilis, tenák,
maihin, ſúh;
forticulus, -a, -um, per
maihini mozhi;
parvus, -a, -um, maihen;
paulus, maihin;
peculiolum, enu
maihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu;
vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali jokanîe;
prim. mali - manji , minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti
- manjši , F12, baro, en frajer, malu manſhi kakòr en graff, en ſlabodnik; choenigion, padarṡke kleṡzhize ẛa vunkai jemati ne manſhe koṡzhize is rane; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; depretiare, na manſho zeino perpraviti; dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati, naroṡen reſtezhi; diminutus, -a, -um, pomanſhan, manſhi ſturjen; helvellae, -arum, vſe gmain ṡeliszhe, vſe ṡhlaht ſorte tega manſhiga ſozhivja; minor, -oris, manſhi; minorare, ſovraṡhiti, manſhe dèlati; minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti; paetus, -ti, ṡhkilaſt, ali kateri voṡku glèda, ali ima enu okú manſhe kakòr tú drugu; signum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; manjši sam.
- najmanjši , F3, aegitus, tá narmanſha tyzhiza; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſ[h]im perſtom na nogi; momentum staterae, narmanſhe vage nagnenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mastik m, F
2,
cynus, -ni, idem ac cantiscus, enu drivú, od kateriga
maſtik pride: kateriga ſe
maſtik kakòr ſmola darṡhy. Dan:13
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mrtvi sam., F
10,
capulum, ſmertnu drivú, ſmertni leis, para ſa noſsiti te
mertve;
demortuus, -a, -um, tá
mertvi;
feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh
mertvih dán;
inferiae, -arum, po
mertvih maſhe, offri ṡa
mertve, marlizha v'grob ſpravlenîe;
manes, -nium, teh
mertvih duſhe;
naenia, -ae, ena péſſim po teh
mertvih, smertna péſſim
[str. 141a ];
necromantia, -ae, prerokovanîe is ṡarotenih
mertvih, ali od ſmerti obudenih;
nenia, -ae, ena péſſim od
mertvih: tudi per otrozhyh ṡibélih
[str. 142b ];
umbrae, -arum, duhuvi teh
mertvih, te mertve duſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nesrečen prid., F
14,
funesta dies, neſrèzhen dán;
funestus, -a, -um, neſrèzhen;
inauspicatus, -a, -um, neſrèzhen;
infaustus, -a, -um, neſrèzhen;
infelicitare, neſrèzhnu délati;
infelix, neſrèzhen;
infoelix, vel infelix, neſrèzhen;
infortunatus, -a, -um, neſrèzhen, katerimu hudú grè;
ingloriosus, -a, -um, ne ſlovezh, nezhaſtliu,
neſrèzhen;
inominalis, -le, ut inominalis dies, en
neſrèzhni dán;
inominatus, -a, -um, neſrèzhen;
obnuntiatio, neſrèzhnu oṡnanenîe;
parum felix, neſrèzhen;
sinister, -a, -um, levizhin, leu na roki,
neſrèzhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
počivanje s, F
5,
grabatum, -ti, cum prodicitur, ena maihina petlerṡka poſtiliza, ali en ṡheſſil ṡa te ſtare
h'pozhivanîu;
requies, -ei, pokoi,
pozhivanîe;
sabbatharius, -rÿ, kateri darṡhy tá dán tega
pozhivanîa;
sabbathum, -thi, pokoi,
pozhivanîa dán, ſabota:
pozhivanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
po dnevi (podnevi) prisl., F
7,
accubitum, -ti, en ſtol, ali ſedesh ẛa ſpanîe
po dnèvi;
anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri
po dnèvi ſpè;
diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej
podnèvi, nikar po nozhi;
diurnus, -a, -um, vſakdanî, kar ſe
po dnèvi ṡgody;
interdiu, zheṡ dán,
po dnèvi;
luscio, kateri
po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi;
subdiu, zhes dán,
po dnèvi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
po jutrišnjem prisl., F
2,
perendiè, po juterſhnîm, tá drugi dán;
postridiè, po juterṡhnîm, tá drugi dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
posoda2 ž, F
6,
ablocare, poſſoditi, na
puſſodo dati;
commodotarius, katerimu ſe poſſodi, ali na
puſſodo da;
mutuari, vel mutuo accipere, na
puſſodo vṡèti;
mutuus, -a, -um, poſſojen, na
poſſodo dan ali vṡèt, enu ali tú drugu;
precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt popolnoma poverniti, na
puſſodo vṡèt;
tralatitius, -a, -um, kei drugdi leſſem vṡèt, na
puſſodo vṡèt;
prim. naposodo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
posojen del., F
4,
creditum, -ti, ẛavupan, ali
poſſojen danár, dolg, dolṡhni danár;
mutuus, -a, -um, poſſojen, na poſſodo dan ali vṡèt, enu ali tú drugu;
pecunia mutuaria, poſſojeni danarji;
precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali
poſojena reizh k'nuzanîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
postavljen del., F
59,
asteriscus, ṡvéṡdize v'buquah ẛa ẛnaminîe
poſtaulene;
castra stativa, poſtavlena leṡhanîa;
collocatus, poſtavlen;
eremodicium, -cÿ, ṡamuda v'pravdi, kadar eden na tá
poſtavleni dán naprei ne pride;
expromptus, naprei poloṡhen,
poſtavlen;
honoratus, v'zhaſti
poſtavlen;
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai
poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe;
insolatus, -a, -um, na ſonzi ſuſhen, ali na ſonze
poſtavlen;
insularius, -ji, eden
poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati;
intercalaris, -re, intercalarius, -a, -um, tá v'meis
poſtavleni, ali preſtopni dán;
intergerinus, -a, -um, kar je v'meis
poſtavlenu, preboi;
intronizatus, v'zhaſt
poſtavlen;
inveteratus, -a, -um, poſtaran, ṡaleṡhán, na ſtaro navado
poſtavlen;
positus, -a, -um, poſtavlen;
propositus, -a, -um, naprei
poſtavlen;
statum est semel mori, je
poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat vmréti;
statutus, -ta, -tum, â statuor, poſtavlen
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: postavljen del., mancipium, na predajo
poſtavlen. Hyp.422
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prestopen prid., F
5,
biſsextus, biſsextilis, preſtopnu leitu;
embolismus, ta 29. dán v tem méſzi ſizhán, kadar je
preſtopnu leitu;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od
preſtopniga leita;
intercalaris, -re, intercalarius, -a, -um, tá v'meiṡ poſtavleni, ali
preſtopni dán;
progreſsus, -a, -um, daile gredéozhi,
preſtopin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
razdan del., erogatus, -a, -um, reṡdán, vunkai dan, reṡdilen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
rojstvo s, F
18,
anno Domini, Christi, od Chriſtuſoviga
roiſtva;
dies natalis, natalitius, nativitatis, dán tega
roiſtvá;
festum nativitatis Christi, Boṡhizh,
Roiſtvu Chriſtuſovu;
genesis, roiſtvú, prihod;
impendatura, vpraſhanîe po
roiſtvi, ali ṡhtivenîe
roiſtvá;
natalis, -le, roiſtvú, roiſtvá dán;
origo, ṡazhetek, ṡvirek,
roiſtvú, is hod;
virgo ante partum, diviza pred
rojſtvom;
virgo post partum, diviza po
roiſtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
shranjenje s, commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti, tú danu
k'ṡhranenîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
slečen del., F
2,
exertus, -a, -um, vun ṡvlézhen,
ſleizhen, vun dan, ozhitin ſturjen. Ezeh:4;
exutus, ſlézhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
straža ž, F
4,
custodia, -ae, vahta,
ſtraṡha, varovanîe, skramba;
excubiae, vahte,
ſtrashe;
vigilia, -ae, vahta,
ſtraṡha, nozhna vahta;
vigilia, tá dán pred praṡnikam, poſtni dán: vahta,
ſtraṡha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ves zaim., F
244,
abundans, kir ima
vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat;
adedere, vſe ſnéſti,
vſe dojéſti,
vſe do konza ſnéſti;
circunsudare, vus ſe potiti;
est in ore omnium, vſim je v'uſtih,
vſi od nîega govorè,
vſi s'nym ſi uſta ṡbriſhujejo;
feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh mertvih dán;
marasmus, ſuhota ali ẛuſha, kadar vṡhè
vſá tá narojena mokrota vſahne;
obnixè, ſylnu,
s'vſo mozhjó, lipú;
orbis terrarum, okrogloſt ſvitá,
vus volen ſveit;
prae omnibus, pred
vſimi;
totus, -a, -um, ceil,
vus;
vociferari, ukati, vpiti na
vus glaṡ, krizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vsak zaim., F
24,
adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de
vſaku ẛheléẛu ẛlomi;
cotidie, vel quotidie, vſak dan;
jugiter, vſak dán, vſeṡkuṡi, pres neprejenanîa, v'vednu;
omnis, ſleherni,
vſaki, vſak, ſlédnî;
quaevis, quivis, quodvis, vſaka, vſaki, vſaku;
quotannis, vſaku leitu, od leita do leita;
singuli, vsaki poſsebei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vzet del., F
26,
ablatus, -a, -um, prózh
vsèt;
expugnatus, -a, -um, ṡadoblen, s'ſylo notar
vṡèt;
extortus, -a, -um, po ſyli
vṡèt;
mutuus, -a, -um, poſſojen, na poſſodo dan ali
vṡèt, enu ali tú drugu;
receptus, -a, -um, supèt gori
vṡèt, naṡai
vṡèt;
tralatitius, -a, -um, kei drugdi leſſem
vṡèt, na puſſodo
vṡèt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
začeti se dov., F
11,
Baca, ena vaas, od katere
ſe ẛazhne tá ẛgurnia Galilea;
dilucescere, ſe ẛazheti reſveititi, dán délati;
diluculare, kakòr hitru
ſe ẛazhne dán délati;
hebescere, ſe ṡazheti kerhati, neoſtru biti;
herbescere, vel herbascere, ſe ṡazheti s'travo, ali ṡeliṡzham ṡeleniti;
illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti;
incepit rimari, se je ṡazhèlu reſpokovati;
incurvescere, ſe ṡazheti kriviti;
rudimentum ponere, ſe ṡazheti vuzhiti;
splendescere, ſe ṡazheti ſveititi;
tyro, -onis, en nou ṡholnèr, eden kateri
ſe ṡazhne ene rizhy vuzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zapadeč del., F
2,
caducus, minujezhi, padejozhi, tiá padliu, ẛapadliu,
ẛapadèzh;
confiscatus, -a, -um, ẛapadezh, enimu firſhtu zhes dan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zavržen del., F
11,
abiéctus, -a, -um, ṡavershen, frahtan, nyzh ṡhtimán;
antiquatio, prózh verẛhenîe, ſtare
ẛaverẛhene rizhy, zunîe;
charta rejicula, ẛaverṡheni papyr;
contemptus, -a, -um, ferrahtan, ṡanizhovan,
ṡaverṡhen;
excuſsus, -a, -um, âb excutior, vun ṡbyen, ṡklaten,
ṡaverṡhen;
exposititius, ṡaverṡhen ṡa pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen;
expositus, -a, -um, vun poſtavlen,
ṡaverṡhen;
improbabilis, neṡviṡhan,
ṡaverṡhen;
improbus, -a, -um, nebrumin, hudobin,
ṡaverṡhen;
oves rejiculae, ṡavirṡhki,
ṡaverṡhene ovzè;
rejiculae oves, te odverṡhene, ali
ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zročen del., commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti, tú danu k'ſhranenîu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zvlečen del., F
3,
eductus, -a, -um, vun ſpelan, vun
ṡvlézhen;
erutus, -, -um, vun ṡkopán,
ṡvleizhen;
exertus, -a, -um, vun
ṡvlézhen, ſleizhen, vun dan, ozhitin ſturjen. Ezeh:4
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ajd2 m, F
5,
mars, en pild, katerigo ſo ty
Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali;
minerva, -ae, ena boginîa per
Aidjih s'imenom Pallas;
nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty
Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa;
paganus infidelis, en
Aidt, nevernik, pogán;
proselytus, en
Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ara ž, F
2,
arrha, -ae, arrhabo, -onis, en ſtanovitni danár, dán ẛa
Aro;
ſubarrare, arro dati, ali prejeti, ſe takú ṡaveṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
biti1 nedov., F
849,
adſum, tú
ſim vprizho;
aſsum, et adſum, tú
ſim;
coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam,
ſem ẛazhèl;
communiter putabant, ſo bily gmain miſli;
ejactamentum, kar
je vunkai verṡhenu;
emitti â Deo, od Boga
biti poſlán;
enitere, ſvitál
biti;
enitescere, imeniten
biti;
esſe, biti;
esurire, lazhen
biti;
exoptabilis dies, en dán kakòr
ſmo ga ṡheléli;
falsus sum, ſim ogolufan;
fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu;
fieri, ratati,
biti;
madere vino, vinen, ali pyan
biti;
malum est prae manibus, neſrèzha
je pred rokami;
narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr
ſo narciſſi;
omniparens terra, ṡemla
je vſih rizhy ena mati;
pollere, premoṡhin
biti;
prosum, ſim h'pridu;
ſic, ja takú, takú
je;
sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt
ſim, ti
ſi, on
je, jeſt
ſim bil,
biti;
ubinam gentium sumus? per katerih ludéh
ſmó my;
vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29;
prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bučanje s, F
5,
bombus, -bi, ẛhergolenîe ene trobente, brenzhanîe,
buzhanîe;
clangor, buzhanîe;
sambuca, piṡzhal ṡa
buzhanîe. Dan:13;
taratantara, buzhanîe, ṡhtima, ali glas te trobente;
tinnitus, -tus, buzhanîe, ſhuménîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cehati nedov., F
5,
compotare, zèhati;
epulari, tudi
zehati, ſe goſtovati;
frangere mero morantem diem, cél dán per vini ſedèti, inu
zehati;
popinari, zehati, pyanzhovati;
potiture, vſeṡkuṡi pyti, pyanzhovati,
zehati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cel prid., F
34,
annifer, -a, -um, célu leitu ſad neſſe;
calendarium, pratica, céliga leita méſzi inu dnèvi;
conflictatio, céle voiṡke pobyenîe;
dies totius septimanae, dnèvi
céliga tédna;
ducere diem somno, cél dán ſpati;
illibatus, -a, -um, nedotaknên,
cél, nemadeṡhèn;
incorruptus, -a, -um, neṡkaṡhen, nepokaṡhen,
cél, neſtren;
indelibatus, -a, -um, nenazhèt, kateri je ſhe
cél;
insomnem ducere noctem, célo nuzh ne ſpati;
integer, cél, riſnizhin;
integrare, ṡupèt ṡazheti, ponoviti, dopolniti,
célu ſturiti;
inviolatus, -a, -um, nepoṡhkoden,
ceil, neomadeṡhin, neoṡkrunîen;
merus, -a, -um, ṡgul ſam,
ceil, neṡméſhan;
perfectus, -a, -um, popolnoma, dodélan, ṡverſhen,
ceil;
perhyemare, preṡimiti,
célo simó na enim meiſti oſtati;
pernox, -ctis, célo núzh, zhes
ceilo núzh;
solidipes, -dis, ena ṡvirina
s'célimi nereṡklanimi nogami;
syncerus, -a, -um, zhiſt,
ceil, riſnizhin, brumen, vèrin;
totus, -a, -um, ceil, vus
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čez predl., ab hinc post annum, od sdai
zhes enu leitu;
ad haec, zhes letú;
aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti;
canalis, en graben
zheṡ ror;
detractare, hudú
zheṡ eniga govoriti;
lex agraria, polṡka, ali
zhes pula poſtava;
modicum, malu,
zhes enu malu;
obsaevire, ſe
zhes eniga jeṡiti;
pernox, -ctis, celó núzh,
zhes ceilo núzh;
placa, -ae, ena berv
zhes vodó;
prodigiosè, zhes naturo;
quinetiam, já tudi,
zhes tú;
rex regum, krail
zhes kraile;
subdiu, zhes dán, po dnèvi;
succensere, zhes eniga ſa reſſerditi;
superstagnare, zheṡ yti,
zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda
zheṡ veyer ali
zheṡ jeiṡ gre;
supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti;
supra, ṡgorai, verhu, nad,
zhes, na
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
činž m, F
23,
anatocismus, zhinsh od
zhinṡha, velik gréh;
census, zhinṡh, dazia;
colonarium, zhinṡh od nyve;
dare in elocationem, na
zhinṡh dati;
elocatio, fit,
z[h]inṡh;
incensus â censu, pres
zhinṡha;
intereſse, obreiſt,
zhinṡh, uher;
intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou;
locare, vdiniati, na
zhinṡh dati;
locatarius, -rÿ, kateri na
zhinṡh vṡame, ali ima;
locatio, na
zhenṡh dajanîe;
locator, kateri na
zhi[n]sh, ali na fit daje;
meritorius, -a, -um, tudi na
zhinṡh dán;
oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati;
pensitare, tudi
zhinṡ[h] plazhovati;
reditus, -us, perhodik,
zhinṡh, naṡai prihod;
supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt
zhinṡha perneſſil;
tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali
zhinṡhu podverṡhen, kateri more
zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati;
tributum, -ti, ṡhtivra,
zhinṡh, davki, daz;
trientarium foenus, ta
zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú;
vectigal, zol,
zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk;
prim. cinž
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
danes prisl., F
2,
exarsit dies, tá dán je vrozh,
vel danas je velika vrozhina;
hodie, danas
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dati dov., F
205,
ablocare, poſſoditi, na puſſodo
dati;
anuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe
dati;
depositor, kateri s'rók
dá;
diſsimulare, pregledati, neahtati, perseneſti, perkriti, potuho
dati;
do, dare, dati;
elocare, preſſeliti, na fit
dati, v'ſhtant
dati;
explicator, -ris, kateri iṡlaga,
dá ṡaſtopit;
faxit deus, de bi Búg
dal;
indicare, povédati, na ṡnanîe
dati, pokaṡati;
introdare, notar
dati, ſe podati, ſe vdati;
obescare, naṡhpiṡ
[h]ati, jeiſti
dati;
obÿcere spem, vupanîe
dati;
perhibere testimonium, prizhati, prizho
dati;
piacularis, -re, kar
ſe da k'odpuṡzhanîu;
praebere auxilium, pomúzh
dati;
remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudaj
dati;
rescribere, odpiſſati, na piſmu odgovor
dati;
respectare, ṡhtimati, zhaſt
dati, reṡgledovati;
secundare, ſrèzhnu ſturiti, ſrèzho
dati;
sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ
dati, zvinkati;
sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai
dati;
tradere, iṡdati, iṡrozhiti, zhès
dati;
usura beſsalis, kadar
ſe da 8. od 100;
usura ex triente, kadar
ſe da 4. od 100;
usura semiſsis, kadar
ſe da 6. sa 100;
usura unciaria, kadar
ſe da 12. od 100;
utinam deus daret, ah de bi Búg
dal;
uvae foeciniae, grosdje, kateru doſti droṡhy
da;
vexator, kateri myrú ne
da, poſſa, inu kumrá;
vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè
dati;
prim. daj, dan, dano
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dneviti se nedov., diescit, dán ſe déla,
ſe dnèvi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
do predl., F
147,
abusque, do tamkai;
a calce ad initium, od konza noter
do ṡazhetka;
ad id tempus, do tega zhaſſa;
adunum, vſi,
do eniga;
ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati;
eo usque, noter
do tam, taku dalezh, noter
do letu;
hucusque, doleti,
do tukai, ali doſehmál;
in, do,
ut in crastinum, do jutri;
in, od,
ut in diem vivere, od dné
do dné ṡhivéti;
internuntiare, ſle od eniga
do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati;
nudare, odkrivati,
do naṡiga ſleizhi;
pagatim, od vaſſi
do vaſſi;
penitus, cilú
do konza;
quotidie, vſak dán, od dnè
do dnè;
saltuatim, od ṡkoka
do ṡkoka;
talaris, -re, dolg
do tal, dolg
do peit;
tenus mare, do morjá;
usque, do, noter;
viritim, od moṡhá
do moṡhá;
prim. doleti, dozdaj
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: do predl., da framenta
[pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dokler vez., F
15,
adusque, dokler;
aeo[!] usque, dokler;
amicus usque: ad Aram, priatel
dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima;
catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen,
dokler ſhe nei kerṡzhen;
donec, dokler;
donec aspiret dies, dokler ſhe dán hladán oſtane;
dùm, dokler;
dum tempus habemus, dokler zhaṡ imamo;
interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila,
dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik;
quatenùs, dokle, kakú delézh,
dokler;
quippè, ṡakai,
dokler;
quoad, dokle,
dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain;
quoniam, dokler, potehmál,
dokler pak;
siquidem, dokler;
prim. dotler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
finkušti ž mn., pentecostes, -tes, vinkuſhti, ali
finkuṡhti, ta peteſſeti dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gospod m, F
52,
Adonai, moi
Goſpud, haebraicum verbum, Goſpúd;
cathedralicius servus, kateri
goſpuda v'ſtoli noſſi;
cohors praetoria, vahta tega
Goſpuda zheṡ voiṡkó;
dominator, en
goſpúd oblaſtnyk;
dominica, vel dies dominicus, Nedéla, dán tega
goſpuda;
dominus, goſpúd;
Kyrie eleison ymas, Goſpúd ſe vſmili zheṡ naṡ;
Kyrie, Goſpúd: Eleison, vſmili ſe;
magistratus, -us, méſtna goſpoiṡka, mèſtni
Goſpudje;
marantha, v'prihodu tega
Goſpuda;
monarcha, -ae, en firṡht zhes vſe
goſpude;
praefectus ararÿ, zhes ſhaze
Goſpúd;
senatorius, -a, -um, ſveitniga
goſpuda, kar ſveitnim
goſpudam ſliſhi;
senatus, -us, v'kup ſprava teh ratnih
goſpudou, ali v'kup ſnidenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hladan prid., F
4,
donec aspiret dies, dokler ſhe dán
hladán oſtane;
perflabilis, -le, luftin, vétern,
hladán, kir vſeṡkuṡi pihlá;
refrigeratus, -a, -um, ohlajen,
hladán;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin,
hladán, napul marṡil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hod m, F
5,
ambulatio, hod, hoja;
iter, ceſta, raiṡha, tudi zéſta,
hod.
Iter unius diei, en dán
hodá;
primatus, -us, tú narpervu, ali imenitniſhe meiſtu, naprei
hod, ta viſha obláſt;
transitus, -tus, preilas, ṡkuṡi hoja, v'prég
hod;
prim. iz hod
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
izročen del., F
2,
ceſsatus, isrozhen, ſpuszhen, ṡapuszhen;
dedicatus, -a, -um, ṡhègnam,
iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jasen prid., F
16,
alcedonia, tihu morje, krotku, tihi
jaſni dnèvi na murju;
clarificare, jaſnu, biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti;
clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter,
jaſni, ſlovezh;
illustris, -re, mozhnu
jaſnu, ṡkuṡividezhe ſvitlu, reſveitnu;
innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu,
jaſnu, pres oblakou;
innubis dies, jaſni dán preṡ oblaku;
insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu,
jasnu;
lucidus, -a, -um, ſvitál,
jaſſen;
luculentus, -a, -um, ſylnu
jaſſen, ṡalu
jaſſen, zhiſtu vidéozh, velik;
luminosus, -a, -um, ſvitál,
jaſſen, ſylnu ſvitál;
praeclarus, imenitin, ſylnu
jaſſin;
praenitere, cilú
jaſnu, inu laṡkazheozhe biti, poprei ſe ſvitliti;
serenitas, jaſnu, inu lipú vremè;
serenus, -a, -um, jaſnu, vedrú,
jaſſin, leip, tih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jelenov prid., F
3,
cetarah, jelenou jeṡik;
nebrides, ena
jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa;
rostrum cervorum, jelenou gobiz, jelenṡki gobiz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: jelenov prid., phylitis jelenov jeſik
[Scopoli, 171: Phyllitis. Carniol. Jeleno jeſegk; v seznamu Nom. Carn. Jeleno jeſik]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jesen ž, F
3,
aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na
jeſſen;
autumnus, jeſſen;
vindemiola, -ae, ena vboga
jeſſen s'malu groṡdjam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jutršnji prid., F
2,
crastina dies, crastinò, juterſhnî dán;
crastinus, -a, -um, júterſhni, kar ſe jma jutri ṡgoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kadaj prisl., F
7,
ecquando, kadai;
febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè marṡliza, malu
kadai zhes en dán tarpy;
nequandò, de kei
kadai;
ne quando veniat, de kei
kadai ne pride;
nonnunquam, v'zhaſſi, kei
kadai, nekolikukrat;
siquando, aku
kadai;
unquam, kadai, keikai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kalender m, F
2,
diarium, kalender, ali popiſſovanîe, kai ſe ſléherni dán ṡgody;
fasti, -orum, en
calender, ali leitenṡke buque
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
leto1 s, annuatim, vſaku
leitu, od
leita do
leita;
annus, leitu;
puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih
leitih;
quotannis, vſaku
leitu, od
leita do
leita;
saeculum, ſtú
leit, en zhas teh ſtú
leit;
triennium, -nÿ, try
leita;
vinum anniculum, eniga
leita vinu;
xenium, -nÿ, noviga
leita dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
malik m, F
15,
ariopagus, pogled tega
malika Mars, en nékadanî plaz v'tem méſti Athene;
coloſseus, coloſsicus, ſturjen v'ſhtalti, inu velikoſti eniga velikiga
malika;
idolatra, malikaviz, kateri
malikom ſluṡhi;
idolothysia, -ae, teh
malikou zheṡzhenîe;
idolum, -li, en
malyk;
lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni
malyk, domazhi dúh;
malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu;
marticula, -ae, kateri po rèdi eno voiṡko pela, zhaſtnyk tega
malika Marṡ;
nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega
malika Bacchuſa;
praesul, -lis, tudi tega
malika Martis naprei pleſſaviz;
Priapus, malyk tega lotrovanîa. 3.Reg:19;
Seraphis, -phis, malyk, kateriga ſo nékadai Egypterji zhaſtili;
simulacrum, -cri, malyk, podoba, prigliha, hinavṡki pild;
statua, -ae, peld,
malyk, podoba s'leſſa, ali s'kamena ṡréṡana;
Theraphim, malik. Osee. 3.v.4
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
na predl., F
1246, I. s tožilnikom
ablocare, poſſoditi,
na puſſodo dati;
aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob ſpomladi, inu
na jeſſen;
agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt
na ſmertno vro;
bipartire, na dvuje deliti;
choreuma, -tis, ena péſſim
na plès, pleſna péſſim;
commonefacere, puſtiti veiditi, opomniti,
na ẛnanie dati;
connubere, ſe oṡheniti,
na ẛakon ſtopiti;
deorsum, doli, v'dúl,
na v'dúl;
devolutum est ad me, je
na me padlu;
emere bona fide, na vupanîe, ali
na dobro vero kupiti;
fusè, na dolgu;
levam tenere, na levu ſe derṡhati;
masculescere, moṡhko naturo
na ſe vṡèti; II. z mestnikom
absconditè, na ẛkrivnim;
abstractè, na ſamoti, odvleizhnu;
acupedius, hitir
na nogah h'teikanîu;
in, na;
in agro, na puli;
loco alterius, na meiſti eniga druṡiga;
objacere, na pooti biti,
na pooti leṡhati;
peripneumonicus, -a, -um na pluzhah bolán;
phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama
na vſim ſveiti;
secretó, na ṡkrivnim;
vices, vice, na meiſti;
prim. nase
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: na predl., F
6,
capitelum, glaviza
na ſtebru;
intenſ
ive na skup ſtisneno viſho Caſt. Roſar. 93.;
mancipio dare, na prodajo poſtavlati;
mancipium, na predajo poſtavlen;
patibulo affigi, [obeiſſiti] na sohe. Verant.
[74: Patibulum, Galgen, Szohe]; tat
na gavgah visy;
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nasititi se dov., F
6,
bulimia, glád, boléẛen de
ſe ne more
naſſititi;
duram famen depellere, tó teṡhko lakoto pregnati,
ſe naſititi;
inexturabilis, -le, nenaſitliu, kateri
ſe ne more
naſititi;
insatiabilis, -le, insaturabilis, nenaſitliu, kateri
ſe ne more
naſititi;
obsaturare, ſe cilú
naſititi, inu do konza napolniti;
unica in die refectio, enkrat na dán
ſe naſititi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nedelja ž, F
3,
dies solis, nedéla;
dominica, vel dies dominicus, Nedéla, dán tega goſpuda;
Paſsionis, Gluſhnizna
nedèla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
neprejenjanje s, jugiter, vſak dán, vſeṡkuṡi, pres
neprejenjanîa, v'vednu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
njiva ž, F
47,
adagia sunt: Skusi Gospodarjove ozhy, ta
nyva dobru rody;
ager, Nyva, pule;
ager decumanus, deſſetinska
nyva;
ager segete nudatus, ſternizhna
nyva;
compascus ager, gmain paſhna
nyva, hoſta, travnik;
fori, -orum, jamizhi, ali kraji na
nyvi;
jugerum, -ri, oranie, ali en krai
nyve, kar more en par vollú en dán s'orati, plâsa;
restibilis ager, nyva, katera ſe vſaku leitu ſeye;
solum agri, ṡemla na
nyvi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nov prid., F
24,
conspersio nova, novu teſtú;
neò, nov;
nova, -orum, marinî, novine,
nove rizhy;
novum Dictionarium, Nove beſſedne Buque;
novus, -a, -um, nov;
strena, -ae, dar, ali ſhenkinga
k'novimu leitu;
sitanius, -a, -um, krúh
s'noviga ṡhita;
xenium, -nÿ, noviga leita dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oblačilo s, F
10,
armelausia, enu gviſhnu
oblazhilu;
devestire, ſlézhi, ſlazhiti,
oblazhilu doli vrézhi, potegniti;
gausapatus, -ti, ena kozaſta ſuknîa, ali
oblázhilu, ali plaṡzh;
indumentum, oblazhilu, odétou;
lanea vestis, ſukneni gvánt,
oblazhilu;
satabala, -orum, gvanti, célu
oblazhilu. Dan:3.v.94;
stola, -ae, ſléhernu
oblazhilu, ṡlaſti dolgu, inu ṡhlahtnu;
stola gloriae, oblazhilu te zhaſti;
vestis, -tis, oblazhilu;
vestitus, -tus, gvant,
oblazhilu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oblak m, F
11,
caecias, en véter, kateri
oblake naſe vleizhe;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók
v'oblakih, kar deṡh pomeini;
innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu, jaſnu, pres
oblakou;
innubis dies, jaſni dán preṡ
oblakou;
iris, -iridis, maura, lok
v'oblakih;
nubes, -bis, oblák;
nubifugus, -gi, tá kateri
oblake preganîa;
nubigena, -ae, od
oblakou rojen ali ſturjen;
nubilus, -a, -um, temmán od
oblakou;
praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od
oblaku temmán;
subnubilus, -a, -lum, enu malu oblazhin, ali
s'oblaki ṡkriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
od predl., F
600,
abs, od;
a cunabilis, od ẛibike,
od mladih nog;
cara, enu korenîe
od ẛeliszha;
de, od, iṡ, po;
e, iṡ,
od;
ex, is,
od;
exultare, od veſſeljá poṡkozhiti, dobre vole biti;
fame enectus, od lakote vmorjen;
in horas, od ure do ure;
lymphatus, -a, -um, obſeden
od vraga;
quotidie, vſak dán,
od dnè do dnè;
totaliter, cilú zhiſtu,
od núg do glave;
prim. poldne
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
odločenje s, F
20,
alienatio, odlozhenîe, odajanîe;
constitutio, odlozhenîe, poſtavlenîe;
decretorius dies, tá
odlozhenîa dán;
destinatio, odlozhenîe;
disjunctio, odlozhenîe;
praedestinatio, Boṡhye
odlozhenîe;
seceſsio, odmaknenîe, odſtoplenîe,
odlozhenîe;
separatio, lozhenîe,
odlozhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ohceten prid., F
7,
convivium: nuptiale, ohzetnu [goſtovanîe];
dies nuptialis, ohzetni dán;
epithalamium, ohzetna péſſim, ſturjena zhes poſtilo te Naveſte;
nuptialis, -le, ohzeten, ali
ohzetni;
peplus, -li, en
ohzetni gvánt;
thalaſsio, -onis, ena
ohzetna péſſim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
on zaim., F
211,
abest, ga nei tukaj;
âb illo, od
nîega;
ab re consulit, on nĵemu hudú ſveituje;
affatus est eum, on je
nîega ogovoril,
s'nym govoril;
a me pudica est, ẛa mojo ſtrán,
ona je ena ſramoẛhliva ẛhena;
a Roma aberat, on nei bil v'Rimi;
cum illo, s'nym;
exoptabilis dies, en dán kakor ſmo
ga ṡheléli;
plures, nyh vezh;
sunt plures, yh je vezh, doſti, mnogu;
pulchre cantat, lipú
s'nym poje;
septingenti, nyh ſedemſtú;
succedere, ṡa
nym, po
nym priti;
synagoga, -ae, ṡbraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali
nyh Cerkou;
ut, vel uti ille, kakòr
on;
visus est, ſo
ga vidili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oranje s, F
6,
adruare, podorati, vſe
s'oranîam reẛvrézhi;
agricultura, rál,
oranîe;
arabilis ager, nyva, ẛemla ẛa
oranîe;
cultura, cultio, perdélanîe, délanîe,
oranîe;
jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dán s'orati, plâsa;
versura aratoria, v'druguzh
oranîe, praha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ostati dov., F
43,
donec aspiret dies, dokler ſhe dán hladán
oſtane;
manere, oſtati;
permanere, oſtati, prebiti;
pernoctare, zhes núzh na enim meiſti
oſtati, prenozhiti;
stare promiſsis, oblubo derṡhati, per oblubi
oſtati;
pervigere, v'ti narbulſhi mozhi
oſtati;
remanere, oſtati, odṡád
oſtati;
turpiter se dare, na ſramoti
oſtati;
vale, ṡdrav
oſtani;
prim. ostaječ, ostan, ostaneoč, ostanjen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
par m, F
6,
bijugus, en
par koîn, ali vollou v'kupai vklenîenih;
capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéṡke, ali ṡhivinske glave, ali eniga
para vollú;
coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza,
par inu par vklenîen;
impar, neglih, kir nei prou
par;
jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en
par vollú en dán s'orati, plâsa;
jugum, -gi, jarem, en
par vollú, verh, ali ſhpiza eniga hriba;
par, -ris, en
par: tudi glih, enák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
petdeseti štev., F
2,
pentecostes, -tes, vinkuſhti, ali finkuṡhti, ta
pedeſſeti dán: tudi tá pèti deil ſléherne rizhy;
quinquagesimus, -a, -um, tá
pedeſſeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
peti štev., F
7,
electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem
pètim deilam ſrebrá ṡmeſhana, meſſing. Eze:1;
nonae, -arum, tá
peti dán ſléherniga méſza v'leiti;
ordines sacri, tá
pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhègen;
pentecostes, -tes, tudi tá
pèti deil ſléherne rizhy;
pentigamus, moṡh
pete ṡhene;
quintanus, tá
pèti v'verſti;
quintus, -a, -um, tá
pèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
plaza ž, jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dán s'orati,
plâsa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pogonobiti dov., F
11,
collabefacere, collabefactare, reṡbiti, podréti,
pogonobiti, ẛravenrejeniz;
depopulari, tó deṡhelo satréti,
pogonobiti;
devastare, ẛatréti, odpuſtiti, ferderbati,
pogonobiti;
perdere, ṡatréti,
pogonobiti, ferderbati, pogubiti, fundati, ṡkaṡiti, pogréſhiti, ṡgubiti, ṡadjati;
perdere, ṡgubiti, ṡadjati, potratiti, pogubiti,
pogonobiti. Dan:2.v.24;
perpopulari, cilú do konza ṡatréti,
pogonobiti, vſe pokonzhati;
pervastare, pogonobiti, inu cilú vſe ṡatréti;
populabilis, -le, legák ṡa
pogonobiti, inu ṡa ṡatréti;
populabundus, -da, -dum, kar ſe ima
pogonobiti, ali ṡatréti;
populare, ṡatréti,
pogonobiti;
vastare, reṡdjati, opuſtiti,
pogonobiti, reṡkopati, ṡatréti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pokoj m, F
10,
intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga
pokoja;
interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati,
pokoi iméti;
quies, pozhitik,
pokoi, pozhinik, tihoſt;
quietare, vmyriti,
h'pokoju perpraviti, vtolaṡhiti, vſopiti, potihiniti;
refectus, -us, oṡhivlenîe, reja,
pokoi, k'veiku ſturjenîe;
requies, -ei, pokoi, pozhivanîe;
requietus, -a, -um, tih, per
pokoju;
sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán, ſabota: pozhivanîe;
vacatio, pokoi, od délla nehanîe;
vacationem habere, pokoi iméti, ſe ne mujati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
položen del., F
6,
depositus, -a, -um, doli
poloṡ[h]en, ali dán k'ẛahranenîu;
expromptus, naprei
poloṡhen, poſtavlen;
inditus, -a, -um, notar
poloṡhen, ṡkranîen;
pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota
poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera;
reclinatus, -a, -um, perſlonîen,
poloṡhen;
situs, -a, -um, poſtavlen,
poloṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
popisovanje s, F
10,
annales, ena chronica, ali buque tega od leita do leita
popiſſovanîa;
chronica, ene buque tega
popiſſovanîa kar ſe ẛgody;
collectanea, -orum, piſma, ali
popiſſovanîe iṡ drugih buqui v'kupai ṡbranu, ali prepiſſanu, v'kúp ẛneſſenu;
cosmographia, ſvitá
popiſſovanîe;
diarium, kalender, ali
popiſſovanîe, kai ſe ſleherni dán ṡgody;
geneologia, -ae, popiſſovanîe ene ṡhlahte, buque ene ṡhlahte;
geographia, -ae, popiſſovanîe tega ſvitá;
historia, enu risnizhnu perpovedanîe od ene rizhy, ali
popiſſovanîe;
inventarium, -rÿ, popiſſovanîe hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti;
perscriptio, gori
popiſſovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
poprej prisl., F
112,
antea, poprei, pervo, s'perviga;
antehac, poprei;
hactenus, doſehmál, ſhe
poprei;
prae, pred, ſylnu, cilú, naprei, pre, prevez
[!],
poprei;
praediscere, poprei ſe vuzhiti,
poprei ſe navuzhiti;
praerumpere, poprei reṡbyti;
praesternere, poprei preſtlati,
poprei perpraviti;
praeterito tempore, nékadai, nékadanî zhas,
poprei;
pridie, ta dán
poprei;
prius, poprei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
postaviti dov., F
104,
anteponere, naprei
poſtaviti;
apluster, banderu, ali druga lipota te ladie, katera
ſe vun
poſtavi na ladje drevui;
commentari, ẛamerkati, naprei
poſtaviti;
diem dicere, dán
poſtaviti;
insidiari, insidias struere, buſſio
poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati;
instituere, poſtaviti, vlaſtiti,
v:g: ga je v'zháſt vſtavyl;
intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe
poſtaviti;
praeponere, naprei
poſtaviti;
sancire, odlozhiti,
poſtaviti, ṡapovédati;
sub corona vendere, ozhitnu na prudai
poſtaviti;
substituere, na meiſti ſebe
poſtaviti;
taxare, pozeiniti, tadlati, zeino
poſtaviti, ſhazati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
potratiti dov., F
4,
consumere inutiliter, potratiti;
expendere, vun dati:
potratiti, vṡhiti;
perdere, ṡgubiti, ṡadjati,
potratiti, pogubiti, pogonobiti. Dan:2.24;
prodigere, ṡadjati, ṡapraviti,
potratiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prilastnjen del., dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen,
perlaſtnen, v'laſt dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prvi štev., F
55,
acolytus, pervi duhovni ẛhègin;
calendae, novi mészi,
pervi dán mésza;
ex prima claſſe, is
perve verſtè;
praeflorare, tá
pervi zveit prózh vṡèti;
primipara, -ae, katera tú
pervu deite rody;
primus, -a, -um, pervi, tá pervi;
puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih
pervih leitih;
rudimentum, -ti, tá
pervi ṡazhetik tega vuka;
sinciput, teime,
perva ſtrán glavè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pust m, F
2,
baccanalia, púſt, praſniki tega Baccha;
hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu nuzh glyh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pustiti dov., F
47,
desine â peccatis, puſti od gréhou;
edicere, puſtiti veiditi, eno ẛavkaṡanoſt vun poſlati;
edo, -is, edere, puſtiti vun poiti, na dán dati;
esto, bodi ſi takú, jeſt
puſtym taku biti, bodi;
linquere, ṡapuſtiti,
puſtiti;
praegredi alios, te druge preyti, od ṡad
puſtiti;
praetermittere, mimú
puſtiti, od tega
puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom
puſtiti, inu nyz
[!] ne rezhi;
resolutare, ṡupèt dobru ṡdati,
puſtiti poṡdraviti;
sino, sinere, puſtiti, dopuſtiti;
usuram lucis dare, eniga
puſtiti ṡhiveti;
prim. puščen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
rajža ž, F
8,
arca camerata, truṡhiza na
raishi;
gradum corripere, ſe hitru na
raiṡho perpraviti;
iter, ceſta,
raiṡha, tudi zéſta, hod.
Iter unius diei, en dán hodá;
itio, -onis, raiṡha, hojenîe, hoja;
legativum, danarji na
raiṡho dani enimu Ambaſſatorju, ali ſlu;
profectio, raiṡha, pridnoſt, pobulſhanîe;
proficiscens, vandraviz, vandrar, kateri je na
raiṡhi;
viatorius, -a, -um, kar na poot, ali na
raiṡho ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ral ž, F
4,
agricultura, rál, oranîe;
aratio, rál;
jugeratim, po kraih en dán ṡoranîa, ali
raly;
semijugerum, en puldán
raly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
razsvetiti se dov., F
3,
dilucescere, ſe ẛazheti
reſveititi, dán délati;
renidere, ſe ṡupet
reſveititi;
resplendescere, reſveititi ſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
razsvetleti se dov., illucere, illucescere, reſvitléti ſe, ſvitlú prihajati, ſe dán délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
rešnji prid., F
3,
ciborium, tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri ſe svetu
Réſhnu Tellú hrani;
festum Corporis christi, ṡvetiga
réſhniga telleſa dán;
sacramentum venerabile, Svetu
Reiſhnu Tellú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sabota ž, F
6,
dies Saturni, ſabbota;
sabbatha poluere, ſaboto preſtopiti, ali oṡkruniti, ne praṡnovati, praṡnika ne darṡhati;
sabathi iter, ena laṡhka mila, ṡakai nei bilu dopuṡzhenu ob
ſabbotah daile hoditi;
sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán,
ſabota: pozhivanîe;
sabbatizare, ob
ſabbotah praṡnovati. Lev:25;
violare sabbatum, ſabbote, ali praṡnika ne derṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
se zaim., F
2204,
aspirat dies, dán
ſe déla;
attendere, ahtati, na
ſe gledati, merkati, ṡkarbéti;
attentare, ṡkuſhati, uſtiti
ſe, podſtopiti
ſe;
colligere se, ſam
k'ſebi priti;
concallere, kaliti, terdú ſturiti, ẛhule
ſi ẛadeiti;
defraudare genium, ſebi kei kai odtergati;
fingere animo, ſam per
ſebi ſe ṡmiſhlovati;
foederari, ṡaveṡo v'mei
ſabo ſturiti;
ilia trahere post se, zhreva ṡa
ſabo vlezhi;
imaginari, doṡdévati,
ſi v'pamet vṡèti, meiniti;
jactare se, ſe hvaliti,
ſe ṡnaſhati;
loqui ad invicem, v'mei
ſabo perpovédati;
mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na
ſe jeṡen;
propulsare, pred
ſabo gnati, pojati, loviti;
proturbare, s'ſylo vunkai vreizhi, od
ſebe gnati, ali pahniti;
recellere, ṡa
ſabo vleizhi, doli tlazhiti;
secum, ſam
ſabo, ſaboi;
semetipsum, ſam
ſebe;
sibi, ſebi;
sudare, ſe potiti;
sufficere, na meiſti
ſebe, ali eniga druṡiga poſtaviti;
vereri, ſe bati,
ſe vpirati;
prim. nase, podse
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sedmi štev., F
7,
dies septima, ſedmi [dan];
heptigamus, ſedme ṡhene móṡh;
ordines sacri, tá pèti, ſheſti, inu
ſedmi duhovṡki ṡhègen;
septenarius, -a, -um, tá
ſedmi na ṡhtivenîe;
septenus, -a, -um, ſedmi;
septimanus, tá
ſedmi v'verſti;
septimus, -a, -um, tá
ſedmi na verſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sičan2 m, F
4,
embolismus, ta 29. dán, v'tem méſzi
ſizhán, kadar je preſtopnu leitu;
februarius mensis, ſezhán/ ſizhán, méſſez.
Sizhán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
smrt ž, F
37,
capitale crimen, naglavna pregreha,
ſmerti vrédna;
capite damnatus, k'ſmerti obſojen;
emortualis dies, dán te
ſmerti;
illachrymare morti alicuius, nad
ṡmertjo eniga ſe ṡjokati;
interrex, -gis, en nameiſtnik po
ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik;
lethaliter, do
ſmerti, v'nevarnoſti te
ſmerti;
lethum, -thi, ſmert;
mors, ſmert;
resuscitare, od
ſmerti ṡbuditi, od
ſmerti gori vſtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
spati nedov., F
24,
anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi
ſpè;
cibare, leṡhati,
ſpati, pozhivati;
cubitare, pogoſtim
ſpati;
dormire, ſpati;
dormire in utramvis aurem, preṡ ṡkerbi
ſpati;
ducere diem ſomno, cél dán
ſpati;
quiescere, pozhivati, pozhiti,
ſpati, potihiniti;
stertere, karkati, inu
ſpati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
spomlad ž, F
7,
aequinoctium, -tÿ, dán inu núzh vglyh, ob
ſpomladi, inu na jeſſen;
nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo;
tempus putationis, ſpomlád;
ver, veris, ſpumlad;
vere primo, ṡdaici
v'ſpumladi;
vernare, kakòr ob
ſpomladi raſti;
vervactum, -cti, ena
v'ſpumladi ṡorana nyva
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stanoviten prid., F
19,
arrha, -ae, arrhabo, -onis, en
ſtanovitni danár, dán ẛa Aro;
constans, ſtanovitin;
fides vera, ſtanovitna riſniza teh beſſéd;
firmus murus, ſtanoviten ṡyd;
indeclinabilis animus, enu
ſtanovitnu, nezaglivu, mozhnu ſarzè;
perseverare, obſtati, do konza oſtati,
ſtanoviten obſtati:
qui perseveraverit, kateri
ſtanovitin oſtane;
residentia, ſtanovitnu ſedenîe;
stabilis, -le, ſtanovit,
ſtanovitin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
svet prid., F
39,
agyrographa, ſvetu piſmo;
biblia, buque
ſvetiga piſma;
casista, piſſar od navuka
ſvetih navád;
corion, corÿ, ṡvetiga Petra klúzh;
divalis juſsio, enu
ſvetú ukaṡanîe;
divus, -a, -um, ſvèt, Boṡhji;
festum corporis christi, ṡvetiga réſhniga telleſa dán;
mysterium, -rÿ, ſveta skrivnost;
pusula, -ae, ena huda bolezhina ... en divji vrozhi luſhai, eni jo imenujejo
s: Antona ogîn;
repleti sunt omnes spiritu sancto, vſi ſo bily od
ſvetiga Duhá napolnêni;
sanctus, -a, -um, ſvèt, brumin, inu kroták
- najsvetejši , sancta sanctorum, tú narſvéteſhe meiſtu, ſvetinîa teh ſvetyn, ſvetinîa teh ſvetnikou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
špogati nedov., F
4,
argutari, ẛhlabudrati, modrúſt
ſhpogati;
nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero
ſo nékadai ty Aidje
ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa;
spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji
ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo;
uti, vṡhivati,
ṡhpogati, nuzati, s'eno rizhjó okuli hoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
telo s, F
18,
bicorpor, s'dvéma ẛhivotama, ali
teleſſma;
castigare corpus, tellú berṡdati;
corpus, tellú, ṡhivot;
festum Corporis christi, ṡvetiga reẛhniga
telleſa dán;
lepra, -ae, goba na
telleſi;
uter, -ris, vel uterus, -ri, materinu
tellú, ali trébuh, ali materniza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tretnica ž, F
2,
febris tertiana, tretniza;
tertiana febris, marṡliza na tretji dán,
tre[t]niza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
trideseten prid., F
2,
dies trigesima, trideſetni dan;
triceni, -ae, -a, trideſſetni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
trpeč del., F
5,
diuturnus, -a, -um, dolgu
terpèzh, ṡdavnai, dolṡiga zhaſſa;
durabilis, terpeṡhliu,
terpèzh;
perdius, cel dán
tarpèzh;
perdiuturnus, -a, -um, cilu dolgu
tarpèzh, kar dolgu zhaſſa tarpy;
semestris, -tre, polovizo leita, ali ſheſt méſzou ſtar ali
tarpezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
trpeti2 nedov, F
10,
bilustris, -tre bellum, ena voiṡka, katera deſſet leit
terpy;
cephalaea, -ae, cephalagia, velika glave boléẛin, kir dolgu zhaſſa
terpy;
decennale bellum, voiṡka katera deſſet leit
tarpy;
durare, terpéti;
febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè marṡliza, malu kadai zhes en dán
terpy;
perannare, doſti zhaſſa ṡhivéti, enu leitu
tarpeiti, inu ṡhivéti;
perdiuturnus, -a, -um, kar dolgu zhaſſa
tarpy;
perpetuitas, vézhnúſt, tu kar vſelei
tarpy;
quinquennalis, -le, kar pèt leit
terpy;
trinoctialis, -le, tréh nozhy, kar try nozhy dolgu
tarpy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
uslužen del., meritorius, -a, -um, vſluṡhen, ṡaſluṡhen: tudi na zhinṡh dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
v'vedno prisl., F
3,
continuare, v'vednu rovnati, ne nehati;
continuo, vſeṡkuṡi,
u'vednu;
jugiter, vſak dán, vſeṡkuṡi, pres neprejenanîa,
v'vednu;
prim. vedan, veden, vedin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vinkušti ž mn., pentecostes, -tes, vinkuſhti, ali finkuṡhti, ta pedeſſeti dán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vračanje s, solstitium, -tÿ, vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali ta nardalſhi dán v'leiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vroč prid., F
21,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpeti, vreiti, kipeiti;
aestuosus, vrózh, puln vrozhuſti;
causon, -onis, ena huda vrozhina, ali
vrozha merẛliza;
exarsit dies, tá dán je
vrózh;
fervens, vrózh, vreil;
incalere, ṡnotrai
vrózh biti. Job:6;
phlegmone, -nes, en
vrózh tur, ali otúk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zadejati dov., F
16,
abligurire, ẛadjati, ẛapraviti;
conflare aes alienum, ludṡku blagú
ẛadjati;
dilapidare, ṡapraviti,
ṡadjati, blagú, danarje,
etc:;
dispendere, reṡgubiti,
ẛadiati;
obligurire, ṡadjati, ṡapraviti;
perdere, ṡgubiti,
ṡadjati, potratiti, pogubiti, pogonobiti. Dan:2:24;
prodigere, ṡadjati, ṡapraviti, potratiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zahranjenje s, F
2,
depositus, -a, -um, doli poloṡ
[h]en, ali dán
k'ẛahranenîu;
observatio, observatus, -us, gledanîe, merkanîe,
ṡahranenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zamuda ž, F
3,
eremodicium, -cÿ, ṡamuda v'pravdi, kadar eden na tá poſtavleni dán naprei ne pride;
negligentia, nemarnoſt, lenoba, vtraglivoſt,
ṡamuda;
retarditio, ṡamuda, ṡaṡhtentanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zima ž, F
14,
bardocuculus, gvánt ẛa
ẛymo, inu ẛa leitu;
bruma, tá narkraiſhi dán, kadar
ẛyma ẛazhne,
ẛyma;
focale, -lis, tudi tu, kar ſe déva okuli garla ṡa
ṡymo;
frigus, mraṡ,
ẛima;
frigus me affligit, ẛima me tare;
hybernus, -a, -um, ṡymṡki, kar ṡa
ṡymo ſluṡhi, ṡymni, ṡymizhni;
hyematus, -a, -um, ẛmerṡel od
ẛyme;
hyems, -mis, ẛyma;
hyems ignava, ena tragliva
ṡyma;
gallicae, -arum, punzhohe, ṡa
ṡimo ſhulini;
intensum frigus, velika
ṡyma;
perhyemare, preṡimiti, célo
ṡimó na enim meiſti oſtati;
pernio, -onis, bolezhina na nogah, ali na petah od mraṡa, ali
ṡime
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zoranje s, jugeratim, po kraih en dán
ṡoranîa, ali raly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
žegnan del., F
9,
amula, kotlizh ẛa
ẛhegnano vodó;
aqua lustralis, ẛhegnana voda;
benedictus, ẛhègnan;
dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán;
effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami
ṡhegnane;
lustralis aqua, ṡhegnana voda;
ordinatus, h'duhovṡkimu ſtanu
ṡhègnan;
sabina, -ae, ṡhegnanu drivú;
sacrum, -cri, Boṡhya ſluṡhba,
ṡhègnanu meiſtu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: žegnan del., geum ſhegnan koren; glej opombo pri koren
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
želeti nedov., F
19,
affectare, ẛlu
ẛheléti;
appeto, -ere, pegerovati,
ẛheléti;
cupere, ṡheléti, rad iméti;
desiderabilis, lubeṡniu, kateriga
ṡhelè: ṡheliozhi;
exoptabilis, -dies, en dán kakor ſmó ga
ṡheléli;
inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti,
ṡheléti;
nupturire, moṡhá
ṡheléti;
optare, voṡzhiti,
ṡheleti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.