a2 cit. predl. z daj. k:
Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Abakuk -a m osebno lastno ime
Habakuk:
pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Abdenago m osebno lastno ime
Abed Nego:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Agata -e ž osebno lastno ime
Agata:
Is klejsh ſe spoſna S. Agatha im. ed. ǀ Na dan S. Agathe rod. ed. Divize ǀ ſo bily prishli ſnubit ſveto Agatho tož. ed. Sv. Agata, devica, mučena v Catanii med 249 in 251
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
aleluja1 ž aleluja:
Satorai S. Kath: Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti, inu hualiti Odreshenika naſhiga danaſhni dan … naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: Alleluia im. ed. ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim Alleluja im. ed., Alleluja im. ed., kakor je shlishal S. Joannes ← lat. āllelūia, hallelūiah, gr. ἀλληλούια ← hebr. hallelūjāh, dobesedno ‛slavite Jahveja’; → aleluja2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ali2 vez. 1. ali:
slasti taistim Mashnikom, kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ satorai obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi, temuzh ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ premiſlite ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen ſe voiskovati, inu premagat ſvoje ſaurashnike, te greshnike, inu greshinze 2. pa, toda, vendar:
Veliku je poklizanih, ali malu isvolenih ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò, ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (ali ta plemen nijm nezh nej shkodil) temuzh te Kateri ſo ijh bilij v'pezh vergli lete je bil ſeshgal ǀ Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſe ſupet pruti Astrologu toshi, alj leta ga potroshta ǀ Moli uni, ter pravi: ozha nash, alivener Boga ne lubi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
altar -ja m oltar:
Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ananija(s) -sa m osebno lastno ime
1. Hananja:
Sakaj tudi Anania im. ed. Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Anania im. ed., Azaria, inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ de nej shkodoval Ananiasu daj. ed., Azariasu, inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania tož. ed., Azaria, inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij 2. Hananija:
Anania im. ed., inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali ǀ spumnite de Annania im. ed. inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ta neſrezhni Ananias im. ed., inu njegova shena ſaphira ǀ Glihi vishi S. Peter je djal timu leshnivimu Ananiaſu daj. ed. ǀ je djal od S. Paula k' Annaniaſu daj. ed. 1. Hananjá, lat. V Ananias, eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6, 3,19); → Sidrah. 2. Hananíja, lat. V Ananias, mož, ki je z vednostjo žene Safire prodal posestvo, del izkupička dal apostolom, del pa zamolčal. Ko ga je sv. Peter povprašal po resnici, je umrl (SP Apd 5,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Andrej -a m osebno lastno ime
Andrej:
Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei im. ed., S. Filip ǀ Ribizh je bil S. Andri im. ed. ǀ S: Andri im. ed. rajsha v'Schitio ǀ po exempelnu S. Andrea rod. ed. Svete miſly v' ſerze ukoreninit puſtil ǀ NA DAN SVETIGA ANDREA rod. ed. APOSTOLA ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis Krajla Andrea rod. ed. Shena bo rodila eno Hzher ǀ obernimoſe k' S. Andreu daj. ed., kateru dua cella dny je perbit na krishu viſſil ǀ je bil poklizal dva brata, Petra, inu Andrea tož. ed., katera sta bila Ribizha ǀ Videm S. Andrea tož. ed., s' Krisham v' Rokah ǀ Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea tož. ed. Corſina 1. Sv. Andrêj, gr. Ἀνδρέας, apostol, brat sv. Petra, umrl na križu (SP Mt 4,18) 2. sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof 3. Andrêj II., ogrski kralj (1205–35), oče sv. Elizabete; → Andreas
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
antverhar -ja m rokodelec:
on je bil en Antuerhar im. ed., kateri s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit ǀ Ti Antverhar im. ed., ſi en dober Delauz ǀ Bò djal uni kmet, uni delauz, inu antverhar im. ed. ǀ Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar im. ed. ǀ En Antvarher im. ed. de ſi glih dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht, aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio ǀ Videm eniga Antverharja tož. ed. kateri vus dan della ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga Antferharja tož. dv. ǀ Dellauzi, inu Antuerhary im. mn. predajeio ſvoje dellu ǀ Se fardamajo Antverhary im. mn., inu Kmety ǀ Antuerharij im. mn. ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ vy Antuerhery im. mn., inu kmetje poſvezhòvate praſnike ǀ Vy antuarhary im. mn., vy delauzi, inu poſli ǀ sa katerim vſij Antvarharij im. mn., Purgarij … ſo shlij ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati … enij Antduerharij im. mn. ǀ drugi Antferhary im. mn. lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou rod. mn. ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Sveti Joſeph v' imeni vſyh antverharjou rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom daj. mn., delauzom, inu deklam ǀ Sdaj bom dal Antverhariom daj. mn., inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie tož. mn. ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat Antduerharje tož. mn. ← bav. srvnem. hantwërcher, nem. Handwerker ‛rokodelec’; → andverhar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
apost. krajšava apostol:
NA DAN PREOBERNEJNA S. PAULA APOST. rod. ed. (III, 125) → apostel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
apostel -a/-na/-tla m apostol:
sledni Apoſtel im. ed. ima kluzh od ſvoyh urat ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela rod. ed. ǀ NA DAN S. THOMASHA APOSTELNA rod. ed. ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela tož. ed., je bil sapovedal shiviga hudobni krajl Aſtyages ǀ My vejmo, de Zacheuſa kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna tož. ed. povishal ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu Apoſtelnu mest. ed. ǀ ta dua Sveta Apoſtela im. dv. ſta bila rojena vchani Galilej ǀ naprej poſtavi … S. Philippa, inu S. Jacoba Apoſtelna tož. dv. ǀ ty drugi Apoſtely im. mn. pak ſo bily veje ǀ Apoſtelni im. mn., inu Jogri koku perſerzhnu ſo Gospud Boga lubili ǀ de bi imela gnado vſe iesike govorit, kakor ſo Apoſtli im. mn. imeli ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou rod. mn., je bil Ribizh ǀ s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou rod. mn. ǀ zhes ſvit Synu Boshiga, ſvetih Apoſtlou rod. mn., inu Vuzhenikou … gnado boshio sgubè ǀ ga bom tudi perglihal Apoſtelom daj. mn. Noviga Teſtamenta ǀ Apoſtelnom daj. mn. ſe ſo bily slagali ǀ naſs ſfary, inu krega s'kusi Preroke, Apostelne tož. mn., Vuzhenike ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne tož. mn. imenoval ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele tož. mn. ǀ So shlishali pridigvat te Svete Apoſtle tož. mn. ← srvnem. apostel, nem. Apostel; → apostol
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
apostol -a m apostol:
NA DAN SVETIGA JERNEJA APOSTOLA rod. ed. ǀ NA DAN SS. PHILIPPA, INU JACOBA APOSTOLOU rod. dv. ǀ NA TA VISSOKI PRASNIK SS. APOSTOLOU rod. dv. PETRA, INU PAULA ← lat. apostolus ← gr. ἀπόστολος ‛odposlanec, sel, glasnik’, v Novi zavezi ‛apostol’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
arhangel -a m nadangel:
Archangel im. ed. Raphael je timu mladimu Tobiaſu djal ǀ NA DAN SVETIGA MICHAELA ARCHANGELA rod. ed., FIRSHTA TEH ANGELOU ǀ perglihat Archangelu daj. ed. Michaelu ǀ poshle eniga drugiga Ampashadora … namrezh Archangela tož. ed. Gabriela ǀ Archangeli im. mn. ſo vidili nijh modrust ǀ Chor teh Archangelou rod. mn. je zhaſtil ǀ Gliha je bil S. Bernadus Archangelom daj. mn. ← lat. archangelus ← gr. ἀρχάγγελος ‛nadangel’; → angel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
astrologus -ga m astrolog, tj.
kdor se ukvarja s prerokovanjem iz zvezd in
astronom, zvezdoslovec:
en Astrologus im. ed. je njemu prerokoval ǀ Aſtrologus im. ed. oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ dokler je velike zhuda od tiga Aſtrologa rod. ed. shlishal ǀ ſe ſupet pruti Astrologu daj. ed. toshi, alj leta ga potroshta ǀ Letiga Aſtrologa tož. ed. s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi Hermanus Loterinski Firsht ǀ Videm eniga Astrologa tož. ed. kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda, Bukve prebera, inu glavo ſi lomi s'shtuderajnam ǀ urshoh te shkodlive urozhine pravio Aſtrologi im. mn., de je, dokler ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva ǀ Aſtrologij im. mn. pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien ǀ Ariſtoteles firsht vſyh Philoſophu, inu aſtrologu rod. mn. ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam daj. mn., ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho, ali neſrezho ǀ ſatoraj ſta bila Aſtrologe tož. mn. poklizala ← lat. astrologus ← gr. ἀστρολόγος ‛zvezdoslovec’, mlajše ‛astrolog’; → zvezdar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
avemarija -e ž zdravamarija:
bo vſak dan ſedem Ozha naſhu inu ſedem Ave Mary rod. mn. molil (III, 214 s.) ǀ s' tremy Ozha naſſimi, inu s' tremy Ave MARII or. mn. (IV, 323) Molitev, ki se začne sloven. Zdrava Marija, lat. Ave Maria; → čaščena si Marija, → češčena Marija, → češčena si Marija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Azarija -sa m osebno lastno ime
Azarja:
Anania, Azaria im. ed., inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ nej shkodoval Ananiasu, Azariasu daj. ed., inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania, Azaria tož. ed., inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij Azarjá, lat. V Azarias eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6); → Abdenago.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Baltazar -ja m osebno lastno ime
Belšacar:
krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus Amana : Balthaſar im. ed. Daniela ǀ Pyaniz, kakor Baltaſsar im. ed. ǀ Babilonski Krajl Balthaſſar im. ed. ſe je bil sazhel treſti, inu potiti ǀ krajl Baldaſſar im. ed. je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ gdu nevej de tudi ſaine … Krajla Baltaſſaria rod. ed. … ſe ſo bile dopolnile Belšacár, lat. V Balthasar, babilonski kralj (SP Dan 5,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Beltrandus m osebno lastno ime
Beltrand (?):
B: Ludovicus Beltrandus im. ed. ſilnu ſe je bal (I/1, 27) ǀ Ta boga boyezhi Beltrandus im. ed. en dan, kir s'drugimi Duhounimy je govuril (V, 6) ǀ odgovorj Beltrandus im. ed. (V, 6) Morda je mišljen → Bertrandus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Bertrandus -da m osebno lastno ime
Bertrand:
odgovorij Bertrandus im. ed. (I/2, 58–59) ǀ Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus im. ed. v'tem meſti Tubara (V, 51) ǀ Semkaj ſe raima Kar berem od B. ludou. Bertranda rod. ed. (I/2, 58) Sv. Lúdvik Bertránd (1526–81), misijonar, razglašen za svetnika 1671; → Beltrandus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Betsajda -e ž zemljepisno lastno ime
Betsajda:
Joh, inu gorie tebi Corozoin, inu Bethsaida im. ed. (V, 584) ǀ bolan je leshal per Bajeriu bliſi Betſaide rod. ed. (IV, 494) ǀ Je en dan Nash Odreshenik Chriſtus Jesus sfaril tu meſtu Corozain, inu Bethsaido tož. ed. (V, 584) Betsájda, mesto v Palestini (SP Jn 1,44, Mt 11,21)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Betular -ja m prebivalsko lastno ime
Betulijec:
Taku de nje ſoſedje ſo jo tulikajn shtimali kakor Bettulerij im. mn. Iuditho ǀ kakor Bethulery im. mn. od Judithe ǀ Iokali ſe ſo Betulery im. mn. ǀ Srezhen, inu veſſeli dan je bil Betulerjom daj. mn., kadar ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu glavo odſekala → Betulija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
biti2 bijem nedov. tolči, biti:
cell dan shlishimo ſgonit, inu ure biti nedol. ǀ ſakaj vſe skuſi bye 3. ed., inu tepe otroke ǀ kakor Muſikonti s' roko bye 3. ed. ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke bijeio 3. mn., aku hozhemo de bi lepu pele
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Blaž -a m osebno lastno ime
Blaž:
S. Blash im. ed. ſe tudi nisku perkloni Rihtariu ǀ Na dan S. Blasha rod. ed. ǀ S. Blashu daj. ed. je bila perneſla ǀ sapovei S. Blasha tož. ed. ſlezhi, inu sa roke obeiſit ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … medveti, kakor S. Blaſſa tož. ed. Sv. Blaž, škof v Sebasti v Armeniji, mučen pribl. 316, pomočnik zoper vratne bolezni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bolan -lna prid. bolan:
Bolan im. ed. m je, sakaj jeſgubil sdrauje ſvoje dushe ǀ gre Preroka Ahia vuprashat ali nje bolni im. ed. m dol. ſijn bode osdravil ǀ bolna im. ed. ž, inu reuna leshi ǀ Kadar pak otrok bi nagledal v' ozhy tiga bolniga rod. ed. m zhloveka ǀ Kunshten je bil peld ene bolné rod. ed. ž Pershone ǀ ona Moshu bolnimu daj. ed. m nuzh, inu dan ſtreshe ǀ de bi njegoviga hlapza bolniga tož. ed. m ži. oſdravil ǀ Vſmili ſe, vſmili ſe zhes to tudi dolgu bolno tož. ed. ž dusho ǀ ty bolni im. mn. m ludje od lakoti, inu reve ſo konz jemali ǀ pruti tem bolnem daj. mn., inu renenam sholnerjom ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne tož. mn. m kushne ludy bolni m bolnik:
takrat ta bolni im. ed. saupije ǀ pred hisho tiga bolniga rod. ed. sazhne prangat ǀ sazhne tiga bolniga tož. ed. opominat ǀ pomozhniza teh ludij, sdrauje teh bolneh rod. mn. ǀ reunom je pomagal, inu bolnem daj. mn. ǀ veſselje v'Bolneh mest. mn., saKaj nijh sdrauje ſe je perKaſalu bolna ž bolnica:
to bolno tož. ed. obhaiat hozhe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
boleti -i nedov. boleti:
ſo ga bile ſazhele noge boleti nedol. ǀ te ne boli 3. ed. roka ǀ Eden ſe opyani, drugi dan ga glava bolj 3. ed., de nezh nemore ǀ zhe ſobè tebe bolè 3. mn., te ne boli 3. ed. roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob, inu obeden te ſhe nej bolel del. ed. m ǀ tiga je glava taku mozhnu bolela del. ed. ž ǀ zhe bodo ſmerslni, njega nebo nezh bolelu del. ed. s ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila taiſte glide, kateri ſo njega boleli del. mn. m ǀ perſy … nihdar tebe nej ſo bolele del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bolezen -zni ž bolezen:
Arzati bodo sklenili de bolesan im. ed. je nevarna ǀ boleſan im. ed. hujshi prihaia ǀ ta ſmertna bolesen im. ed. ſe nej ſmela perblishat ǀ od te bolesni rod. ed. oſdravit ǀ en dan Bug eno teshko bolesan tož. ed. mu poshle ǀ v'taiſto veliko, inu grosno belesan tož. ed. je bil padil ǀ po eni dolgi bolesni mest. ed. ǀ v'bolesni mest. ed. duhouni te dushe ǀ v'ſuojh revah, inu v'boleſan mest. ed. prezei k'G. Bugu ſe oberne ǀ teshke bolesni im. mn. vaſs bodo martrale ǀ Tympius pravi de venem ozheſsu stu, inu duanajst bolesni rod. mn. more biti ǀ od vashih duhounih belesni rod. mn. ǀ de bi G. Bug vaſs reshil od vashih bolesny rod. mn., inu nadluh ǀ naſha duſha je podversena duhounim bolesnom daj. mn. ǀ Galenus pravi, de Shena je podvershena 62. boleſnam daj. mn. vezh kokar en Mosh ǀ ſe najde ena arznja sa vſe bolesni tož. mn., reve, inu potrebe ǀ kadar bode tebi bolesne tož. mn. poſslal ǀ Aku s'kuſi buleſni tož. mn. vam hozhe okratit vashe ſhivejne zhes Boga marmrate ǀ dusha v'nevarnih duhounih bolesnah mest. mn. ſe najde ǀ kadar v'teshkijh boleſnah mest. mn. ſe najdesh ǀ Na raiſy je naſha popotinza, v'bolesnah mest. mn. naſhe sdravie ǀ veliku mutaſtih, merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi or. mn. obdanih je bil osdravil ǀ s' vſemy bolesnamy or. mn. ǀ eno s'ogniom, to drugo s'bolesnamy or. mn. shtrajfa ǀ s'velikimi revami, pregainenam, inu bolesni or. mn. je bil obdan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Bonaventura -a m osebno lastno ime
Bonaventura:
S. Bonaventura im. ed. ſeraphinski Dohtar je piſſal ǀ taku tudi moj S. Bonoventura im. ed. ima lete ſuſebne try laſtnoſti ǀ pravi S. Bonaveetura im. ed. ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura rod. ed. Seraffinskiga Dohteria ǀ Na dan Svetiga Bonaventura rod. ed. Shkoffa ǀ bom perloshil beſſede S. Bonauentura rod. ed. ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru daj. ed. gorkuto Boshje lubesni ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Cardinali s. Bonaventura tož. ed. ǀ sa tiga volo s' S. Bonaventuram or. ed. porezhem Sv. Bonaventúra, pravo ime Giovanni di Fidanza (1221–74), frančiškan, kardinal in cerkveni učitelj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
božič -a m božič:
od vſeh ſvetnikou dan do Boshizha rod. ed. (II, 4)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
božičen -čna prid. božičen:
leta Duhouni ta S. Boshizhni tož. ed. m dol. dan je k' taisti shal ǀ NA TA VELIKI, SVETI BOSHIZHNI tož. ed. m dol. DAN ǀ Na Boshizhni tož. ed. m dol. Vezher ǀ na Boshizhno tož. ed. ž nuzh ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne tož. mn. m prasnike od G. Boga Nem. Nem. proſſim, inu voszhim ǀ O' Boshizhnih mest. mn. Praſnikah
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
božji -a prid. božji:
Iesus Kakor ſyn Boshy im. ed. m je vezh snal, Kakor vſy Angeli ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt shlushabnik Boshj im. ed. m rata ǀ tu S. Ime je en shaz Boſhy im. ed. m ǀ zhlovek je ena podoba, ali peld boshy im. ed. m ǀ v'kateri strah Boshij im. ed. m ſe najde ǀ Palza, inu shiba Boshja im. ed. ž pomenio leta S. strah ǀ milost Boshia im. ed. ž je vezhi kakor ſo vſy grehi tiga ſvèta ǀ Ta je ena ſlushabinza Boshya im. ed. ž ǀ Plato pravi: de zhlovek je ena boshja im. ed. ž shival ǀ Boshija im. ed. ž martra, katera na trugi je stala ǀ tedai strahu Boshijga rod. ed. m danaſs ijm bodem govuril ǀ varite ſe tiga ſerda Boshja rod. ed. m ned. (?) ǀ pres pumozhi Boshje rod. ed. ž ǀ Tempel ie prebivalshe te milosti Boshie rod. ed. ž ǀ ta shaz gnade Boshije rod. ed. ž ǀ s'poshlushainom boshje rod. ed. ž beſsede ǀ od miloſti Boshe rod. ed. ž ǀ bres gnade boſie rod. ed. ž ǀ tu dobru, inu hudu s'boshje rod. ed. ž roke poterpeshlivu vſeti ǀ Oblizha Boshjga rod. ed. s nihdar ne bò vidil ǀ de tuoj greh NamestniKu Boshijmu daj. ed. m spoſnashi ǀ dokler je ſtregil Synu Boshjmu daj. ed. m ǀ Boshy daj. ed. ž sapuvidi nej bil pokoren ǀ Sapushen od ludy ſe je k'Boshy daj. ed. ž dobruti obernil ǀ sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy tož. ed. m utalashit ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah boshj tož. ed. m ǀ gre na bosky tož. ed. m pot ǀ s'Kusi s. obhaijlu paK offramo ſijnu Boshjga tož. ed. m ži. ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo tož. ed. ž poslatiti ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo tož. ed. ž volo ǀ de bi imela sa Boshijo tož. ed. ž volo odpustiti ǀ Boshio tož. ed. ž martro v'roke da ǀ nej sadosti de ti Boshje tož. ed. s Ime nepridnu uſta neusamesh ǀ ſerze Boshie tož. ed. s ranio ǀ preklinaio Ime Boshije tož. ed. s ǀ ty lashniki neshlishio v'Boshje tož. ed. s tovarshtvu, ampak v'tovarshtvu teh hudizou ǀ v'strahu Boshijm mest. ed. m shivite ǀ v'gnadi Boshy mest. ed. ž ǀ v'shlushbi Boshij mest. ed. ž ǀ v'tej boshy mest. ed. ž veshi ǀ ſtonouitnu de v'Boshij mest. ed. ž shlushbi do Konza bo ostalu ǀ je bila taku ſtonovitna v'Boshy mest. ed. ž veri ǀ v'imenu Boshym mest. ed. s sazhnem ǀ pred Stolam Boshym or. ed. m ǀ s'boshym or. ed. m shlakam vdarjeni zhlovik ǀ nemorite ſe s'Boshjo or. ed. ž volo sglihat ǀ ty lubi Svetniki Boshy im. mn. m naſs vuzhio ǀ kaj pomenio te rame Boshje im. mn. ž ǀ yh vuzhijo molit teh deſset sapuvidi Boshyh rod. mn. ǀ ſe neboymo teh shtrajfing Boshjh rod. mn. ǀ s'Boshijh rod. mn. rouk pride ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam namestnikom Boshijm daj. mn. ǀ my K'sapuvidam Boshim daj. mn. ſe neperpognemo ǀ slushabnike Boshije tož. mn. m nej ſo sposnali ǀ nekedaj Moiſses je rokè Boshje tož. mn. ž bil sadershal ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila sapuvidi Boshye tož. mn. ž dershati ǀ terbej tudi sapuvidi Boshije tož. mn. ž derſhati ǀ ti bi s' velikem poterplejnam te Boshie tož. mn. ž/s vſta obriſala ǀ mij hozhmo premislit vſe lastnusti, inu della Boshije tož. mn. s ǀ Imate po boshyh mest. mn. potah hodit ǀ po ſapuuidyh Boshyh mest. mn., inu zerkounyh ǀ shivite po Boshijh mest. mn. sapuvidah ǀ s'vſemy boshimij or. mn. arzniami O božji oblasti in božjem žlaku glej → oblast oz. → žlak.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bran -a prid. bran:
obeden nej hotel plazhat mashe, katere ta pervi dan ſò bile brane im. mn. ž (IV, 407) ǀ kir bodo sa vasho dusho Mashe brane tož. mn. ž (V, 639)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga:
Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Bura m osebno lastno ime
Bura:
Tudi malu moder je bil uni Groff Burra im. ed., kateri en dan Franskimu Krajlu je bil shterideſſet taushent Kron udubil (V, 373)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
burfljati -am nedov. kockati:
kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede, quarta, burfla 3. ed., jei, pyè, klafa, inu marmra Prim. pri Kastelec-Vorencu burflati ‛astragalizare’; → burfelj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cagovati -ujem nedov. obupovati:
drusiga neshlishim, ampak hudizhe erjuti, inu te fardamane zagovati nedol. ǀ Se jokash, shalujesh, inu zagujesh 2. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe toshio, zagujeio 3. mn., inu cilu zhes Boga marmrajo ǀ ne zagvite vel. 2. mn. vezh greshniki ǀ Nezagvite +vel. 2. mn., sakaj Bug je dobrutliu ǀ ty vboſi ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali del. mn. m ǀ Slaſti bodo zaguvali del. mn. m → cagati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Cantipa ž osebno lastno ime
Ksantipa:
ie imel eno sheno s'imenam Zantippa im. ed. ǀ en dan kadar ie Zantippa im. ed. vidla, de nei hotel nie ſtrupene beſsede poshlushat ǀ tezhe Zantippa im. ed. ter vſame en bokau ſmerdezhe uode ǀ k' sheni rezhe: Moja Zantippa im. ed.; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe → Ksantipija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cel -a prid. cel, ves:
cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cerati1 -am nedov. mučiti, žreti, uničevati:
lakota tebe zera 3. ed. ǀ Jma jetiko, sakaj nevoshlivoſt vſak dan ga zjera 3. ed., inu slabj ǀ de bi nje duh losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala del. ed. ž cerati se truditi se, tj.
mučiti se z namenom pridobiti:
Ieſt nuzh, inu dan sKarbim, inu ſe trudem, inu zeram 1. ed. po blagu ← srvnem. zer(e)n ‛jesti, prehranjevati se, porabljati, uničevati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cimerski prid. cimbrijski:
Cimmerski im. ed. m krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal (II, 306) Címbri so bili Germani, ki so proti koncu 2. stol. pr. Kr. krenili proti jugu današnje Nemčije, v Galijo in v Španijo. Rimljani so jih dokončno premagali 101 pr. Kr.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cir -a m okras, lišp:
Kej sdei tisti lepi nebeshki zier im. ed. ǀ Polè vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier tož. ed. restroshen ǀ ta ner lepshi Nebeski zier tož. ed. ym bo dal ǀ G. Bug ta ner lepshi zjer tož. ed. vam bò dal ǀ Ti nuzh, inu dan mislish, koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti, inu skunshtnem zieram or. ed. ← srvnem. zier(e) ‛okras, lišp’; → cirati, → cis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cvergeljc -a m škrat, palček:
Philoſtratus pishe od Herculusa: De en dan kadar je ſpal Zvergilzi im. mn. ſo bily planili zhes njega ǀ nikar vshe kakor Zverglzy im. mn. zhes Herculusa (III, 100) ← nem. Zwerglein, manj. od Zwerg ‛škrat, palček’; v lat. citatu je na ustreznem mestu Pygmæi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
cvetna nedelja -e -e ž cvetna nedelja:
Zvetna Nedela im. ed. je bil en veſſeli dan (V, 255) → cvetnična nedelja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čakati -am nedov. čakati, pričakovati:
neterbei zhakat nedol., inu odnashat, ta sadna minuta vasha ſe perblishuie ǀ je vidila … petlerje na almoshno zhakati nedol. ǀ od tvoje dobrute lon zhakam 1. ed. ǀ Kaj s'en trosht od mene zhakash 2. ed., dokler Bug je tebe ſapuſtil ǀ kateri nezhakash +2. ed. de bi tebe ta hudi motu ǀ Bug je vſmilen, inu de s'respetèmy rokamy te greshne dushe zhaka 3. ed. ǀ nezhaka +3. ed. kakor drugi krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ zhakamo 1. mn. na tu isvelizhansku upajne ǀ kadar kali myzhakamo +1. mn. na en velik Prasnik ǀ od kateriga lon zhakajo 3. mn. ǀ zhakaio 3. mn. pomozh is nemshke, inu polske deshele ǀ ali zhakaj vel. 2. ed. bo tebi tuoja hudobnoſt grenka prishla ǀ zhakai vel. 2. ed. lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi ſi doperneſil ǀ dobriga lona nezhakaj +vel. 2. ed. ǀ zhakajmo vel. 1. mn. li de en dan ſe bodo oblaki pretargali ǀ nikar nezhakajte +vel. 2. mn. kadar nebote mogli vezh govorit ǀ nezhakaite +vel. 2. mn. tedai ob taiſti minuti ga potolashit ǀ je leshal, inu zhakal del. ed. m, de bi njemu odperli ǀ dolgu zhaſsa ga je zhakala del. ed. ž ǀ nej ſmo zhakali del. mn. m, inu miſlili de letu bi ſe imelu nam sgoditi ǀ ſo nashli leve, medvede, ielene, koshute, ouzhize, vuoly, inu druge ſorte shivali, katere ſo zhakale del. mn. ž pred puszhavo S. Blasha → čekati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
častit -a prid. častit:
ſe nij perkashe en lep zhastit im. ed. m Gospud ǀ od kateriga pishe ta zhastiti im. ed. m dol. Beda ǀ leta leipi zhiaſtiti im. ed. m dol. peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno ǀ Ta Zaſtiti im. ed. m dol. Beda odgovori ǀ O stutaushenkrat shegnana, inu zhastita im. ed. ž bodi ò Maria ǀ is reune zhaſtita im. ed. ž je bila ratala ǀ tajſtu kralevſtvu je taku shlahtnu, inu zhaſtitu im. ed. s ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda rod. ed. m prishlu ǀ na ſvejtu nej bilu taku zhiaſtitiga rod. ed. m, inu mogozhniga Firshta ǀ od tiga zhastitiga rod. ed. s Telleſsa ǀ Nikar vſe Bogu h'zhaſti, ampak k'enimu zhaſtitimu daj. ed. m ſpominu ſvoje Pershone ǀ je vidil taisti zhastiti tož. ed. m dol. Tempel ǀ je vidil eniga zhaſtitiga tož. ed. m ži. Stariza ǀ Bug bode tebe zhastitiga tož. ed. m ži. pred ludmij sturil ǀ Sim vidil eno zhlovesko zhaſtito tož. ed. ž podobo ǀ Inu slasti veſselili ſe ſo v'tem Kir ſo vidili nijh zhastito tož. ed. ž Mater ǀ zhaſtitu tož. ed. s povablejne bodo shlishali ǀ preklinash, inu shentuash njega S. zhastitu tož. ed. s Ime ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim or. ed. m Bedam ǀ Shushtary ſo zhaſtiti im. mn. m Moſhje ǀ inu druge lepe zhaſtita tož. mn. s imena Njemu dado primer.> Chriſtus je zhaſtitishi im. ed. m, kakor angeli ǀ inu ſpet zhaſtitishi im. ed. ž bom vun prishla ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga, inu zhaſtitishiga rod. ed. s biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ ti Evangelisti enu zhastitishi tož. ed. s ime, inu titil ſo njemu dali presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi im. ed. m, inu ſrezhnishi Firsht sa Krajlam Aſſveram ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi im. ed. m krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal ǀ taku tudi je sturil ta nar sveteshi, inu nar zhastjtishi im. ed. m Mashnik Chriſtus Iesus ǀ Aman je bil ta pervi, inu ner zhiaſtitishi im. ed. m Firsht v' Duori Krajla Aſſvera ǀ DIVIZA Mati Boshja mej vſemi shenami je ta ner zhaſtitishi im. ed. ž, taku tudi ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi im. ed. m → čast2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čaščena si Marija nepreg. zdravamarija:
Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria tož. ed. ſmolit (I/1, 184) → češčena si Marija, → češčena Marija, → avemarija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
četrti -a štev. četrti:
ta pervi … Abraham … ta drugi … Iſaak … ta tryeti Iacob … ta zheterti im. ed. m Mojſeſ ǀ leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America, inu ta zheterti im. ed. m je Europa ǀ kaj more leta zheterta im. ed. ž pregreha biti ǀ Ta zheterta im. ed. ž je bila ena Florentinerza ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu, inu zheteru im. ed. s en Poſtojni ǀ ta zhetarti tož. ed. m dan enu veliku dellu G. Bug k' nuzu temu zhloveku je bil ſturil ǀ Vſame ta zeterti tož. ed. m koſſ ǀ NA ZHETERTO tož. ed. ž NEDELO V'POSTV ǀ to zheterto tož. ed. ž pak pregreho mu nebom odpuſtil ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne, v'zheterti mest. ed. ž zukrene zheshne ǀ kakor zheterte im. mn. ž Mojseſsove Buqve pravio ǀ Letu govorj v' tretjeh Moſſevih Bukuah: V' zhetarteh mest. mn. pak vſe drugazhi G. Bug govorj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čuden -dna prid. čudežen, čudovit:
zhuden im. ed. m je bil vni majhini glash, v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ zhudna im. ed. ž je bila mana sa vola nje ſlatkusti ǀ zhudna im. ed. ž gvishnu je bila shiba Mojseſsava ǀ Zvdna im. ed. ž, inu grosovitna reizh meni naprei pride ǀ Rojstvu Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu im. ed. s ǀ od taiſtiga zhudniga rod. ed. m Pilda govorj ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne rod. ed. ž, inu ſtrashne kuge ǀ Christus je bil prishal h'unimu zhudnimu daj. ed. m vejeriu ǀ je vidil en zhuden tož. ed. m lep peld ǀ videozh taisti zhudni tož. ed. m dol. zholn ǀ Masnik sbolij, inu eno zhudno tož. ed. ž bolesan ima ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ v'silnu zhudni mest. ed. ž podobi ǀ per taiſti sadni zhudni mest. ed. ž vezhery ǀ s'ſvojo zhudno or. ed. ž lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila ǀ Prèd taisto zhudno or. ed. ž, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ s' ſvojo zkudno or. ed. ž laſtnuſtio, inu mozhio tej ſemli pomagaio ǀ nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim or. ed. s drjveſsam tiga lebna ǀ zhudne im. mn. ž svesde ſe ſo vidile ǀ Sodbe, inu djaina Boshie ſo taku zudne im. mn. ž ǀ pod bodobo shtiryh zhudnih rod. mn. shivali ǀ lepe, zhudne tož. mn. ž, inu nuzne rizhy bodo vidili ǀ zhudna tož. mn. s jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ na vneh zhudnih mest. mn. lujtrah mu ſe je bil perkasal primer.> veliku zhudniſhi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ zhudniſhi im. ed. ž je ta S. Misa ǀ zhudnishi rod. ed. ž ſkriunusti nej na ſvèjtu, kakor je S. Rus. T. ǀ she zhudnishi rod. ed. ž nature je ta zhloveski jeſik ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. ž na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ Chriſtuſaue goſtorie ſò bile veliku zhudnishi im. mn. ž, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi tož. mn. m Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush presež.> danaſhhi dan nar zhudnjshi im. ed. m je imenuan ǀ ta nar zhudnishi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ bote sposnali de ta nar zhudnishi im. ed. ž skriunust Boshja bo ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi … nar zhudnishi im. ed. ž, inu nar lepshi ǀ Ta nar zhudnishi im. ed. s je morjè ǀ kateru dellu Boshje je tu nerzhudnishi im. ed. s ǀ nad tem nar ſveteſhim inu zhudniſhim or. ed. m S. Sacramentu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čuditi se -im se nedov. čuditi se:
ſedaj ſe nezhem vezh zhudit nedol. ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nedol. nad dobruto Naſhiga Odrèshenika ǀ jest ſe zhudim 1. ed. de letu glashavu Morje je bilu taku terdu ǀ jest ſe nezhudim +1. ed. sakaj ta shenin pomeni G: Boga ǀ Iest samerkam, inu ſe zhudjm 1. ed. ǀ Se Iest zhudem 1. ed., de tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Iest ſe nezhudem +1. ed., sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug ǀ Sakaj ſe tedaj ti zhudish 2. ed. ǀ Syn Boshy ſe na letem zhudi 3. ed., kir ſizer ſe nezhudi +3. ed. nad modruſtio teh Seraphinou ǀ Philo Hebræus ſe zkudi 3. ed. ǀ Kadar pak kaj noviga vidimo na tem ſe zhudimo 1. mn. ǀ dokler letu vſak dan vidimo na tem ſe nezhudimo +1. mn. ǀ kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo, inu vidimo na tem ſe nezhudjmo +1. mn., sa tiga volo my ſe vezh nezhudmo +1. mn. ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd ǀ sakaj ſe zhudite 2. mn., de vni vaſs je ogolufal ǀ ſe zhudio 3. mn. de Christus ima tako muzh ǀ ſe zhudijo 3. mn. niKateri de ta folsh PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nikar ſe temu nezhudite +vel. 2. mn. ǀ ſe bo mozhnu zhudil del. ed. m tem beſsedam ǀ jest bi ſe vam nezhudil +del. ed. m ǀ Zhudu ſe del. ed. m je Faraon, kadar je vidil, de palza Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ nemore de bi ſe nezudil +del. ed. m ǀ cella deshela od tiga je govorila, inu ſe zhudila del. ed. ž ǀ Ta dua Cardinala ſta ſe timu zhudila del. dv. m ǀ vſi bi ſe letemu zhudili del. mn. m, inu sa nepametniga dershali ǀ ſe ſo zhudilij del. mn. m, inu djali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
daljši prid. primer. daljši:
de bi dan dalshi im. ed. m ratal (II, 319) → dolg
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dan1 dneva m dan:
dan im. ed. v'nuzh ſe je bil preobernil ǀ do beliga dneva rod. ed. je ſpala ǀ je bil sturil. s'dneva rod. ed. nuzh ǀ do sodniga dneua rod. ed. ǀ Dohtar pak ga troshta, de urozhina bò nehala pruti dnevi daj. ed. ǀ nuzh inu dan tož. ed. bi pleſsala ǀ piſhe de en dan tož. ed. v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ de bi billi cell dann tož. ed. dellali ǀ en dã tož. ed. je gledal ǀ pred dnevam or. ed. ǀ pred dneuam or. ed. ǀ dua cella dny tož. dv. je leshal ǀ Kadar ſo tij dnevi im. mn. Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi poſtavi bily dopolnèni ǀ bodo prishli dnevy im. mn. ǀ prideo ty dneui im. mn. zhes te ǀ bodo eni nesrezhni dneve im. mn. prishli ǀ pedeſſet dny rod. mn. je bil sapovedal Bogove zhaſtiti ǀ S. Grogor mu sapovej 60. dnij rod. mn. ſe postiti ǀ vſe vashe shivozhe dny tož. mn. obeniga troshta nymate ǀ ſe taku opijesh de trij dnij tož. mn. obena ſpisha tebi nadishij ǀ David njega dnij tož. mn. je veliku na ſemli terpel ǀ try dni tož. mn. je v' nje trebuhu leshal ǀ oblubio v'trjeh dneih mest. mn. dellu ſturiti ǀ pred nekaterimi dnevi or. mn. ſim bral ǀ pred petemy dnevij or. mn. sodni dan m sodni dan:
taiſti ſtrashni ſodni dan im. ed. bò poln ſmeshnave ǀ je shlishala Svetiga Nonuſa ſhkoffa pridiguat od ſodniga dneva rod. ed. ǀ od Sodniga dneva rod. ed. ym ei pridigual ǀ ſe je bal ſodnigà dneva rod. ed. ǀ Premislimo tedaj ta ſtrashni ſodni dan tož. ed. ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan tož. ed., bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo ǀ snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan tož. ed. godila ǀ na ſvdni dan tož. ed. m viliku takorshne bò, kateri bodò diali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dan2 -a prid. dan:
ta zhaſtiti veliki proſtor Nebeski je meni dan im. ed. m sa to Clausuro ǀ danaſs je njemu dana im. ed. ž oblast zhes semlo, inu Nebu ǀ vam bo cellu Krajlevſtvu sa prebivalszhe danu im. ed. s ǀ truplu vam nej danu im. ed. s, de bi martranu, ampak zartlanu bilu ǀ shirmaj nasho ſtaro Sveto Vero od Boga dano tož. ed. ž ǀ S. Sacramenti vam nebodo dani im. mn. m ǀ sa shteri petize, katere mu ſo dane im. mn. ž ǀ skerbejti sa otroke od Boga vam dane tož. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Dan m zemljepisno lastno ime
Dan:
je bil poſtauel dua ſlata malika, eniga … v'Bethel, tiga druſiga v'Dan tož. ed. (II, 315) Dán, svetopisemski kraj (SP 1 Mz 14,14)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Dan. krajšava osebno lastno ime
Daniel:
pojte s'mano na 4 polj. Preroka Dan: rod. ed. (I/2, 23) → Daniel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
današnji -a prid. današnji:
kakor ta danaſhni im. ed. m S. Euangelist je samerkal ǀ shaloſtnishi dan je donashi im. ed. m dan ǀ danaſhna im. ed. ž s: skriunost ǀ do danashniga rod. ed. m dneva ǀ kakor s'danashniga rod. ed. m Exempelna ſe doli vſame ǀ daleshni biti te danashne rod. ed. ž gnade ǀ ga morem temu danaſhnimu daj. ed. m reunimu zhloveKu perglihat ǀ kadar bi ne bil v'danaſhnimu daj. ed. m S. Euangelju bral ǀ na danashni tož. ed. m dan je v'Nebu shal ǀ dananaſhni tož. ed. m dan kersheniki ſe najdeio ǀ na daneshni tož. ed. m dan ǀ Aku bote danashno tož. ed. ž mojo pridigo ohranili ǀ na danashnu tož. ed. s v'Nebuhojejne ǀ v'danashnim mest. ed. m S. Euangeli en exempel imamo ǀ kakor vidimo v'danaſhnim mest. ed. m S: Euangelu ǀ v'danaſhnom mest. ed. m S. Euang: vidimo ǀ v'danaſhni mest. ed. ž Pridigi bodo sashlishali ǀ lepu ſe sgliha s'danaſhnim or. ed. m S. Euang: ǀ kakor ty danashni im. mn. m Iogri ſo ſturili ǀ s' danashnimi or. mn. greshniki Dvakratni zapis danaſhi je verjetno tiskarska napaka namesto danaſhni.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Daniel -a m osebno lastno ime
Daniel:
Iob je molil na gnoiu, Daniel im. ed. pak v'jami teh levou ǀ pishe Daniel im. ed. Bartolus ǀ Prerok Danjel im. ed. nej bil od levu v'tei Babilonski iami reſtargan ǀ nej ſo hoteli modrust, sastopnost, pravizo, inu brumnost Daniela rod. ed. Preroka sposnati ǀ lazhim bodal meni Kruha, Kakor je bil dal Danielu daj. ed. ǀ Angeli ſò bily koſſilu pernesli Danjelu daj. ed. Preroku v' jamo teh levou ǀ ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela tož. ed. obtoshilij ǀ proſſi S. Daniella tož. ed. Puszhaunika ǀ Gospud je bil tudi osKerbel tiga Lazhniga Danjela tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega pravizo v'Danielu mest. ed. 1. Sv. Dániel, prerok (SP Dan 1,6) 2. → Bartolus 3. Sv. Dániel Stilít (409–493), asketski samotar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dar -a m dar:
kakor de bi letu ne bilu en ſusebni dar im. ed. Boshy ǀ Proſsio Iogri sa dar tož. ed. S: Duha ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram or. ed. te lepote zerali ǀ ſedem darou rod. mn. Svetiga Duhà ǀ Inu Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij rod. mn. inu shazu Nebeshkijh je zhloveku dal ǀ Krajly s' ſvojo laſtno rokò ludem darove tož. mn. talaio ǀ sa vſe dary tož. mn. taisti dan prejete ǀ Imate ſpumnit na dary tož. mn., inu gnade Boshje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Darius -a/-ija m osebno lastno ime
Darej:
Krajl Darius im. ed. je bil sapovedal ǀ ti taku malu shtimash miso mojga Gospuda krajla Dariuſa rod. ed. ǀ S. Piſſmu pravi od Daria rod. ed. krajla ǀ je bil poſlal shenkat Perſianskimu krajlu Dariuſu daj. ed. ǀ je bil premagal tiga mogozhniga Perſianskiga Krajla Dariuſa tož. ed. Darêj I. Véliki, perzijski kralj (522–486 pr. Kr.) (SP Dan 6,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dati dam dov. dati:
Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti:
Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati:
en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati:
Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati:
kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti:
je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti:
ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se:
sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti:
takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Davidov -a prid. Davidov:
Tvoje garlu je, kakor Davidau im. ed. m Turn ǀ Amnon ſijn Davidou im. ed. m je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ dobruta pak Boshja je veliku vekshi kakor Davidava im. ed. ž ǀ dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu im. ed. s, nij Klaguajne Salamonavu ǀ bo kluzh od tiga Tempelna Davidaviga rod. ed. m imel ǀ s'beſſedami Davidave rod. ed. ž Hzhere Thamar ǀ Hoſanna Davidovimu daj. ed. m ſijnu ǀ Abigail je bila utalashila ſerd Davidau tož. ed. m ǀ vam voszhim shegem Davidav tož. ed. m ǀ Saul nikoli nej Dauidavo tož. ed. ž slushbo, inu dobruto sposnal ǀ G. Bug vshlishi Davidovo tož. ed. ž proshno ǀ njega ſerze ſe je savesalu s' Davidavim or. ed. s ſerzam ǀ trye ſynoui Dauidaui im. mn. m ſo bily vbyti ǀ Tovarshi Davidavi im. mn. m ſo k' njemu diali ǀ Cittre Davidave im. mn. ž ſo leto mozh imele ǀ is Davidavih rod. mn. beſſejd ǀ moli Psalmi Davidave tož. mn. m ǀ resklada Davidave tož. mn. ž beſſede → David
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dejanje -a s dejanje, delo:
Letu djaine im. ed. S. Martina je enu mozhnu prizhe te velike njegove lubesni ǀ nashe djajne im. ed. njemu dopade ǀ nespodobniga djaina rod. ed. nej bilu v'mej nima ǀ S'djaina rod. ed. ſe posna kaj zhlovik, veruje ǀ s' djajna rod. ed. ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ te ptize vashiga greshniga djainia rod. ed. posobleio ǀ ona ſgubj ſtrah Boshj inu ſad dobriga diaina rod. ed. ǀ tedaj nenehash od taiſtiga greshniga djana rod. ed. ǀ S'Dajna rod. ed. ſe poſna ta zhlovek ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu daj. ed., zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ zhe bò dobru djaine tož. ed. dopernashal ǀ ſvètu djajne tož. ed. terbej polek s: vere imèti ǀ Vſe tvoje misly, inu djane tož. ed. bodo ozhitnu vſij ludje vidili ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu mest. ed. doparnashajo ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah … v'diajni mest. ed. miloſt ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil, ta Viſhishi ga v'djaniu mest. ed. najde, ter ga sazhne sfariti ǀ reshalio s'djajnom or. ed. ǀ s'vaſhim djainam or. ed. ſte dali sposnati ǀ s'diajnem or. ed. G: Boga reshalio ǀ ni s' mislio, ni sdjainam or. ed. ǀ s'beſſedo, inu diainom or. ed. ſe ſavesheio ǀ Aku li s'imenom ste karsheniki, s' djainom or. ed. pak Ajdij ǀ inu G. Boga s'nyh greshnim diajnom or. ed. zhes nyh poſlati shtrajfinge perſilio ǀ neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam or. ed., ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ s'tuojm greshnim djaniom or. ed. ǀ s' beſſedo, inu s' dianam or. ed. pred ozhy niemu poſtavio ǀ veliku pohuishajne s' beſſedo, inu s' dianom or. ed. dadò ǀ ni sbeſſedo, ni s'djanam or. ed. pohushajna nedà ǀ de ſi lih kateri yh reshali s' beſſedo, ali sdianam or. ed. ǀ s'dianiam or. ed. pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ vſe diaine im. mn. na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ Bug dobru posna de nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. dopasti ǀ je tudi potrebnu dobra djania tož. mn. doparnaſhat ǀ v' vashih greshnih djainah mest. mn. neſtoy vashe isvelizheine → Dejanje jogrsko, → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dejati dem dov. 1. položiti, postaviti:
tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati nedol. ǀ je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati nedol. ǀ ſapovej Joannesa v'jezho diati nedol. ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal del. ed. m ǀ ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli, v'keho djali del. mn. m ǀ Arzati ſo bilij njega truplu gori djali del. mn. m, de bi vidili Kaj s'eno bolesan je imel 2. narediti, storiti:
karkuli vejſte de sheni shal dei 3. ed., letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s 3. reči:
En Sloveniz pak je djal: del. ed. m Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit ǀ hudizh ie dial: del. ed. m Puſtiteme nej ga vtopim ǀ ta Nebeski shenin je djall del. ed. m ǀ ena shena je prutu njemu savupila, inu je djala del. ed. ž ǀ liſiza je dialla del. ed. ž, nej zhaſs sdaj ſe fopat ǀ figovu drevu je djalu del. ed. s k' nym ǀ hudizha ſta djala del. dv. m, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla ǀ Takrat hudizhi bodo djali del. mn. m, O pravizhni Rihtar ǀ shlahta bodo djali del. mn. m de terbei testament ſturiti ǀ vſy ſò diali del. mn. m, de Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo Krono Kronan biti ǀ Te fardamane dushe … bodo djale del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile, inu Ajdom diale del. mn. ž ǀ ſo djala del. mn. s driveſſa k' vinski terti dol dejati pustiti:
ſhuſhter ima dol djati nedol. ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò skozi dejati premagati:
Leta je bil en velik kuartaperz, ter per kuartajnu vſe skuſi je djal del. ed. m žal dejati biti hudo:
letu je taku shal djalu del. ed. s Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
delati -am nedov. 1. delati:
kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati:
ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se:
jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati:
Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se:
vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati:
je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
delavec -vca m delavec:
Pride k'tebi uni vbogi delauz im. ed. ǀ kakor en gmain dellauz im. ed. ſe je pomujal ǀ is tega dole vſamem pravizo te shlushbe, inu neurodnoſt tiga dellauza rod. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu daj. ed., hlapzu, dekli ǀ ti drugi delauzi im. mn. ſo bilii posdravili Booza ǀ Dellauzi im. mn., inu Antuerhary predajeio ſvoje dellu: Malary ſvoje pilde: Shribary ſvoje piſſma ǀ kadar bi posly, inu delauzy im. mn. ſvejſtu ſtregli ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu rod. mn. ǀ nepuſtite ſe vezh od jeſe … od delauzou rod. mn. … premagat ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom daj. mn., inu deklam ǀ imà popolnoma plazhat taiſtem dellouzom daj. mn. ǀ ti okratesh lon delavzom daj. mn. ǀ kadar bi bil miſlil delauzam daj. mn. lon sadarshat ǀ ta bogati Mosh Booz je bil poſlal ſvoje delauze tož. mn. shitu shieti ǀ Vuol pomeni te kmetushke ludij, inu delouze tož. mn. ǀ Satoraj je dellauze tož. mn. klizal v'venograd ǀ ſe vidi na dellauzah mest. mn., katiri eno ſamo uro ſo dellali ǀ En dan kir je s'drugimy dellauzy or. mn. en traunik koſſil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
denar -(j)a m denar:
en denar im. ed. upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio is tega folsh danaria rod. ed. ǀ vezh lubish en denar tož. ed., kakor pak G: Boga ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar tož. ed.; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ je treba ta dannar tož. ed. naſai povarnet ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar tož. ed. poſtovil, inu na dusho pòsabil ǀ ſvoje ſerce je imel per denaru mest. ed. ǀ vezh sta vredna ta dva danara im. dv. ǀ tukaj bote nashli dva denara tož. dv., katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ kam ſo danary im. mn. prishli ǀ hlapzu deſſet centou denarjou rod. mn. je bil shenkal ǀ kadar mu je bilu denariu rod. mn. premankalu ǀ nemash denarju rod. mn. de bi ſi drugi mogal Kupit ǀ veliku slata, inu danariou rod. mn. potroſsi po poti ǀ mu pade is Kojna ena moshna danarjou rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu rod. mn. ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru rod. mn. ǀ vezh deneriu rod. mn., Kakor Creſsus ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ sazhne denarje tož. mn. shteiti ǀ prezej mu ſeshteje danarje tož. mn. gori, ter piſmu ſturita ǀ preſizo vbye, danarie tož. mn. najde ǀ najde try lepe slate denare tož. mn. ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije tož. mn. ne ukradejo, kakor de hudizhi gnado Boshijo tebi neodusamejo ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah mest. mn. ǀ ludje ſò taku lakoumni po slatu, inu danariah mest. mn. ǀ Ludje imaio taku velik apetit, inu lakkoto po blagi, inu denarioh mest. mn. ǀ s'denarjemi or. mn. jo Kupio ǀ shlahtne shene s'danariami or. mn. ǀ Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami or. mn. oskerbel ǀ s'denarij or. mn. nihdar ſe nemore tulikajn dosezhi ← it. denaro ‛denar’ < lat. dēnārius ‛srebrnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
desetkrat prisl. desetkrat:
Sakaj de bi ti, kateri ymash krivizhnu blagu, shal deſſetkrat v'Rim, ter de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske Cerkvi obijskal, inu nuzh, inu dan na nagijh kolenah klezhal, vener aku nepovernesh, boſh fardaman (II, 382)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
desnica -e ž 1. desna stran:
nej vedil ali bode na desnizo tož. ed., ali Levizo na ſodni dan postaulen ǀ inu ſedij na desnici mest. ed. Boshij ǀ Sedij na desnizi mest. ed. Boshij ǀ na deſnizhi mest. ed. Ozheta Nebeskiga 2. desna roka:
v'desnici mest. ed. je dershal to gorezho sapuvid
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dim -a m dim:
je vſe enu nizh … dim im. ed., glaſſ, inu fabula ǀ is Katere en velik dem im. ed., inu ſmrat je vun shal ǀ kir bò takorshen velik, inu urozh demm im. ed., de gorezhe ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ is dima rod. ed. ſe poſna ta ogin ǀ Nej ty drugi krajli, inu Ceſſary ſapovedò aku oblaſt imaio vejtrom, blisku, inu dimu daj. ed., de bi v'njeh hisho neprishli ǀ golobzy ſo seshgani po dimu mest. ed. deſhè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
do predl. I.
z rod. do:
do ſonza je hotel letejti ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ s'Iudesham Iskariotam dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ da ſadne ſvoje ure ǀ pridemo da ſamih nebeskih urat ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy II.
s tož. do:
od Adama do konez ſvejtà ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tiga ſvejta Vezljivost z rod., potrjena le v navedenih dveh primerih, je dvomljiva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dobrotljivo prisl. dobrotljivo:
katera taku dobrutliu to greshno dusho k'ſebi vabi ǀ vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit G: Bogu, kateri taku dobritlivu naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dočakati -am dov. dočakati:
nej mogal dozhakat nedol., de bi bila poshta prishla ǀ Shlushabnik kumaj dozhaka 3. ed., de je njegovu lejtu unkaj, de plazhilu potegne ǀ kumaj dozhakaio 3. mn., de v'grob ijh spravio ǀ nevejsh zhe jutershni dan bosh dozhakal del. ed. m ǀ kumaj je dozhakala del. ed. ž uro nje martre ǀ to pravo Troshtarzo ſo dozhakali del. mn. m ǀ de bi taiſte nevidili, inu nedozhakali +del. mn. m ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize ſtare dozhakale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dolg2 -a prid. dolg:
Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug im. ed. m, inu nej prevezh frishen ǀ koku dolh im. ed. m, inu shrok ima biti ta zholn ǀ koku dolga im. ed. ž, inu shroka je semla ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga im. ed. ž molitvu ǀ vſaka ura ſtu leit douga im. ed. ž ſe ym sdy ǀ Kateri imajo en dolh tož. ed. m nuſs ǀ Mojſſes je imel takorshno dolgo tož. ed. ž poterpeshlivoſt ǀ najde eno dougo tož. ed. ž shibo ǀ Se shtima, inu sheli enu dolgu tož. ed. s, inu srezhnu shivejnie ǀ venem dolgem mest. ed. m plajshi ǀ po eni dolgi mest. ed. ž bolesni ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim or. ed. m shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ oblezhen je bil s'enem dougim or. ed. m plaisham ǀ je bila meni ſturila taku dolge tož. mn. m roge ǀ shene imaio dolge tož. mn. m laſsij, inu kratko pamet ǀ v' Indij je ena deshela, v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge tož. mn. m noſſio dolg čas m želja, hrepenenje:
meni je dolh zhaſs im. ed. po tebi ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs im. ed. po ſvoij lubi nebil Primerniška oblika je navedena pri → daljši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dopadenje -a s veselje, radost:
Bug na temij offrij nijmà obeniga dopadeina rod. ed., aku polek tudi serze mu neofframo ǀ v' taiſtih gartroshah ſe je bil prikasal, inu iskasal, de v' taiſtih enu veliku dopadejne tož. ed. imà ǀ Ta offertni vſe ſvoje dopadejne tož. ed. inu vupajne poſtavi v'to poſvetno zhaſt ǀ leta je muj lubeſnivi ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje tož. ed. ǀ s' glih veſſeljam, inu dopadeinam or. ed. Gospud je bil gori vſel taiſtiga hlapza ǀ s'dopadejniam or. ed. yh pustite nuzh, inu dan ſydeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dopasti -padem nedov. dopasti, všeč biti:
zhe ti G. Bogu dopasti nedol. shelish ǀ preveliku je shelel tem Ajdouskam shenam dopaſti nedol. ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu dopoſti nedol., inu uſtrezhi ǀ vender meni ble dopade 3. ed. Pſalmiſt, kateri pravi ǀ Duhouni stan ble Bogu dopade 3. ed. kakor deshelski ǀ Kateru njemu nar ble dopode 3. ed. ǀ Nedopade +3. ed., nedopade +3. ed., G: Bogu molitva teh greshnih dush ǀ ſturish tu kar G: Bogu nepodade +3. ed. ǀ Takushni Prasniki meni ne dopadeio 3. mn. ǀ zhe vam nedopadeio +3. mn. yh morite spet predati ǀ meni danaſhni dan nedopadejo +3. mn. ǀ krajlu leta odgvuor nej dopadil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu G: Bogu dopadel del. ed. m ǀ ludem ta antverh je taku dobru dopadu del. ed. m ǀ kateri Svetnik bi tem drugem Svetnikom ner ble dopodil del. ed. m ǀ pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh, inu v'mivash de bi ludem dopadla del. ed. ž ǀ velika Lubesan S. Rocha je taku mozhnu G. Bogu dapadla del. ed. ž ǀ timu lubesan te hzeri taku mozhnu je bila dopodila del. ed. ž ǀ lubesan je bila taku Ceſſſaru dopola del. ed. ž ǀ kadar je njemu dopadilu del. ed. s ǀ Sa volo tiga ti imash vèdit, de bi G. Bogu nedopadu +del. ed. s, de bi ſi glih polovizo tuoiga blaga vbogim dal ǀ Kai je niemu nar ble dopadlu del. ed. s ǀ kadar bi njemu do pàdlu del. ed. s ǀ nikar vshe de bi Bogu ampak ludem dopadli del. mn. m ǀ de bi njemu naſha della dopadle del. mn. s Kalk po nem. gefallen ‛dopasti’ iz fallen ‛pasti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
doprinešen -a prid. narejen, izvršen:
ie bil greh pred pokuro doperneshen im. ed. m (II, 537) ǀ proſsit sa odpushajne vaſhyh grehou taisti dan doperneshenyh rod. mn. (II, 331)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dotan -a prid. obdarjen:
Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina modruſti Boshje nepolonena S. Agnes s'lubeſnio Boshjo dotana im. ed. ž (II, 52) → dota
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
drevo -esa s 1. drevo:
Vſaku drivu im. ed. ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ ſa tiga volo ta drevu im. ed. ſe ſazhne ſuſhiti ǀ Tu drivu im. ed. nej obeniga hudiga ſadu imela, vener je bila precleta, sakaj nej dobriga imela ǀ is tega prepovedaniga driveſſa rod. ed. ta ſad je bil utergel ǀ de bi vſy ludje ſe imili h' timu driveſſi daj. ed. perblishat ǀ Potle ſò djala Driveſſa im. mn. k' figovimu driveſſu daj. ed. ǀ bosh neshal drivu tož. ed. tiga lebna ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu tož. ed. ǀ kadar bi eden en ſuhu nerodovitnu drevu tož. ed. poſekal ǀ unu figavu dreu tož. ed. je bil Chriſtus preklel ǀ Pogledajte … Tu Dreuù tož. ed. tiga lebna ǀ drugiſe zhudio nad tem zhudnim drjveſsam or. ed. tiga lebna ǀ en dan Driveſſa im. mn. ſo bila ukupaj prishla ǀ ſo djala driveſſa im. mn. k' vinski terti ǀ nebom perpuſtil de bi vam vashe nyve, vinogradi, inu driveſſa im. mn. rodile ǀ dreveſſa im. mn. ſo polna shlahtniga ſadu ǀ veje is drives rod. mn. ſekajo ǀ bom zhes driveſſa tož. mn. poſtaulena ǀ nam perneſse selishe, roshize, driveſsa tož. mn., inu ſad ǀ v' mei uſimi driveſſami or. mn. ſi je isvolil to vinsko tarto 2. jambor:
jadra reſtarga, drevu tož. ed. polomi, shtrike poterga, zholn ſamterkje mejzhe → drev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
drozg -a m drozg:
nej ſo drusgi im. mn., temuzh ſo kuſsi ǀ bodio kuſsi, ali drusgi im. mn., gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ En dan Mosh perneſe damu 12. Drusgu rod. mn. ǀ neposnash kuſse od drusgu rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
drug -a zaim. drug:
En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
duhoven -vna prid. duhoven:
Duhouni im. ed. m dol. stan ble Bogu dopade kakor deshelski ǀ kakor je shivel Adolphus duhouni im. ed. m dol. ſyn S. Francisca ǀ ona je njegova duhouna im. ed. ž naveſta ǀ veliku veſſelje duhounu im. ed. s, inu teleſſnu ſe vidi ǀ Bug je dusha tiga duhouniga rod. ed. m ſvejta ǀ od veliziga zhuda, inu dohouniga rod. ed. m troshta ǀ katera n'hozhe osdravit od te duhoune rod. ed. ž ſvoje bolesni ǀ druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga rod. ed. s ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu daj. ed. m Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Zhe v'Duhouni tož. ed. m ſtan ſtopi ǀ bulshi arznie ſe nenajde sa nasho duhouno tož. ed. ž bolesan ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno tož. ed. ž visho reshloshil ǀ koku ſte v'vashim duhounim mest. ed. m ſtanu shiveli ǀ v' duhonem mest. ed. m ſtanu ǀ v'duhonim mest. ed. m ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim ǀ Taku ſe godi v'bolesni duhouni mest. ed. ž te dushe ǀ kateri ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno or. ed. ž blishnyh iszheo ǀ ti Duhouni im. mn. m Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit ǀ Glihi vishi ty duhouni im. mn. m Mojſtri imaio ſturiti ǀ od vashih duhounih rod. mn. bolesni bote oſdravili ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh rod. mn. nam ſtury ǀ is doholnih rod. mn. rezhy ſim ſe shpot dellal ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom, inu duhounem daj. mn. Gospudom en lep exempel puſtil ǀ naſha duſha je podversena duhounim daj. mn. bolesnom ǀ vuzhiti vashe duhoune tož. mn. m otrozhizhe ǀ shaze duhoune tož. mn. m ſadobiti ǀ od naſs preſhene vſe duhoune tož. mn. ž bolesni ǀ sa nashe dohoune tož. mn. ž bolesſni ǀ pomenio te ſedmere Duhoune tož. mn. ž/s della Svete miloſti ǀ v'nevarnih duhounih mest. mn. bolesnah ſe najde ǀ inu io oskerbel s'dohounimi or. mn. troshti duhovni m duhovnik:
En Duhouni im. ed. ga gre obyskat, ga sazhne opominat ǀ ta Duhouni im. ed. je bil hudobin, kakor Balaam ǀ hudizh v' podobi eniga Duhouniga rod. ed. je bil veno Cerkvu prishal ǀ greshinza timu Duhounimu daj. ed. ſe je ſmejala ǀ Je bil smalal eniga Duhouniga tož. ed., inu sapiſſal ǀ prideta dua Duhouna im. dv. to Goſpo obiskat ǀ Mashniki, inu Duhouni im. mn. taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ Duhouni im. mn., kateri v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ Prideio Duhouni im. mn. ga sazhneio pregovariat de bi jo prozh poslal ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni im. mn. zheſs folk poſtauleni ǀ Duhounij im. mn. ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu ǀ Tudi veliku Duhounih rod. mn., inu Mashniku ſe fardama ǀ njegovem Duhounem daj. mn. shivesha v' kloshtri je bilu premankalu ǀ velike almoshne je poshilal vbogim Duhounim daj. mn. ǀ ſe perporozhish tem Duhonem daj. mn. ǀ sapovej de bi imeli pojti k'Duhounim daj. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom … inu Duhounom daj. mn. sapovedal ǀ poshle vuprashat te Duhoune tož. mn. ǀ k'ſadnimu poklizheio Dugoune tož. mn. ǀ s'drugimi Duhounimy je govuril or. mn. ǀ S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi or. mn. proſſit Krajla ǀ s'úſemi Duhouni or. mn. je ny nepruti shal Zapis doholnih vsebuje vokalno harmonijo in hiperkorektno zapisani -l- za govorjeni -u̯-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dvakrat prisl. dvakrat:
Sabinus li duakrat v'tedni je jedil ǀ De mars duakrat De ſvesda Venus je malu majnshi kakor ſemla ǀ kadar dan, inu nuzh ſo glih, kateru duakrat v' lejtu ſe sgodj ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat ǀ dvakrat v'lejti gredo h'Spuvidi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dvanajst nepreg. štev. dvanajst:
venem ozheſsu stu, inu duanajst im. mn. bolesni more biti ǀ od ſvetih dvanaist rod. mn. Iogrou poſtauleni ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt tož. mn., katere je tudi Apoſtelne imenoval ǀ Krajl Xerxes dvanajſt tož. mn. ſtutaushent Sholneriu vſak dan je sphishal ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt tož. mn. dauri, ali urat ǀ dvanajſt tož. mn. lejt ie bila bolna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Ecelin -a m osebno lastno ime
Ecelin:
G. Bug je bil S. Antona pruti timu Trinogu Ezzelinu daj. ed. poſtavil, kakor nekadaj je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina tož. ed., kateri veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ En dan S. Anton s' ſvojm S. Jeſikam sazhne Ezzelina tož. ed. sfariti Ecelín, it. Ezzelino, tiranski vladar v Veroni za časa sv. Antona (13. stol.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
en1 ena štev. en:
en im. ed. m Angel je mozhneishi kakor vſy ludje ǀ ſe nenajde li ena im. ed. ž ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ enu im. ed. s letu je preteklu ǀ enu im. ed. s lejtu imà 365. dny ǀ eniga rod. ed. m ſamiga nepriatela ſe boijm ǀ netroshtaj ſe do vekoma ene rod. ed. ž ſame kapelze ǀ ti tudi unimu ubushizu ene rod. ed. ž droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ s'ene rod. ed. ž ſklede ſta jedila ǀ Kumaj edn s'eniga rod. ed. s Meſta, inu Kumaj dua s'eniga Roda rod. ed. m bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ǀ hlapez nemore, kakor enimu daj. ed. m ſamimu Gospudu vſtrezhi ǀ polovizo daite eni daj. ed. ž sheni, to drugo tei drugi ǀ raishi kakor en tož. ed. m ſam dan v' vizah terpeti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en tož. ed. m dan, en tož. ed. m teden, en meſsiz, inu cilu enu tož. ed. s lejtu ǀ poprej bi imel iſvolit vſe te, kakor ven +tož. ed. m ſam greh s'miſlio pervolit ǀ try ſvoje hzherij nan +tož. ed. m dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ eno tož. ed. ž ſamo kapelzo proſsi ǀ ſvojo erbszhino je bil predal s'eno tož. ed. ž ſkledizo lezhe ǀ nej nesramnosti de bi s'eno tož. ed. ž krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ inu pſy … s'eno tož. ed. ž kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Lushej bi bilu cell ſvejt veno +tož. ed. ž peſt ſtiſnit, ali v' ven tož. ed. m maihen glaſſ zellu morje spravit, kakor popolnama od lete S. Skriunoſti govorit ǀ kadar pak na enem mest. ed. m ſamem glidu sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ tulikain Angelou je venim +mest. ed. m Chori, de obeden yh nemore ſishteiti ǀ ima vezh mozhij v'enim mest. ed. m perstu Kakor ti v'zelom shivotu ǀ de lahku obenem +mest. ed. m zhaſsu ſe kupzhuje ſa Nebeſsa, inu ſa te potrebne poſvetne rezhij ǀ v eni mest. ed. ž vri vſy bi pomerli ǀ ukupaj per eni mest. ed. ž misi sta jedla ǀ v'eni mest. ed. ž posteli sta ukupaj ſpala ǀ veni +mest. ed. ž uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ ueni +mest. ed. ž mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mest. ed. s mestu dolgu neostanejo ǀ po moy rajtengi venem +mest. ed. s lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Sam ioſve s' enem or. ed. m tovarsham ǀ s'eno or. ed. ž ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ Gregor Agrigentius s' enem or. ed. s perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ ſo yh bilij pred enem or. ed. s letam ſamerkali ǀ s' enim or. ed. s tvojm ozheſſam eden m eden:
enkrat te ſedem modri tiga sueta ſe ſo ukupaj nashli, eden im. ed. je te druge vuprashal ǀ eden im. ed. taistih je na ſmertni poſteli leshal ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga rod. ed. nepriatela mojga ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu daj. ed. ſamimu ena ž ena:
ta nepametna shivina … ena im. ed. ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
en2 ena zaim. neki:
en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo:
je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska:
Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen:
kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
en3 ena nedoločni člen (
en):
danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
etc. cit. krajšava in tako dalje:
negolufaite per deſſetini tiga poſta, de bi vezhkrat na dan jeidili, kir en ſamkrat vam je perpuſzhenu. etc. Krajšava stoji za lat. et cetera ‛in drugo, in ostalo’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fabulati nedov. pripovedovati si zgodbe, kramljati, govoričiti:
Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli, pyli, jeidili, quartali fablali del. mn. m, inu klafali, kakor je ſedaj na ſvejtu navada → fabula
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fatati nedov. opravljati, čenčati:
cell dan je po oshtariah hodel fable poshlushal, inu pravil, fatal del. ed. m, inu ſe ſmejal (II, 259) ǀ v'mei shenami je cell dan ſedel, inu predil shnimi fatal del. ed. m, norzhje tribal, neſramnv govuril, inu dellal (II, 259) ǀ uſe s'kuſi bi norzhvala, fatala del. ed. ž, inu vaſsuvala (I/1, 34 s.) Prim. pri Gutsmannu fatkam ‛stricke, rede übel nach’, pri Pohlinu fatkam ‛stricken, übel nachreden’; → fati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fažan -a m fazan:
Goſpud je bil dal eniga Fashana tož. ed. ſpezt (V, 42) ǀ drugi dan Goſpud pele s'ſabo Kuharia, ter ſapudj Fashane tož. mn. (V, 43) ← nem. Fasan ← lat. (avis) Phāsiāna ← gr. (ὄρνις) Φᾱσιανός ‛fazan’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
finkušten -tna prid. binkošten:
na Finkuſhtni tož. ed. m dol. Dan ǀ na Finkushtno tož. ed. ž Nedello ǀ je bil sapovedal prasnovati te Finkushtne tož. mn. m Praſnike → finkušti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
finkušti -i ž mn. binkošti:
NA TA VELIKI PRASNIK TEH S. FINKVSHTI rod. mn. (I/1, 87) ← stvnem. fimfchusti ← got. paíntekusten ← gr. πεντηκοστή ‛petdeseti (dan po veliki noči)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
firmament m nebesni obok:
je vezh ureden kakor firmament im. ed. s' ſvesdami ǀ Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam ta Firmament tož. ed. (IV, 255) ǀ drugi dan je bil G. Bug ſtuaril ta firmament tož. ed., lufft, inu vode (V, 242) ← lat. firmāmentum ‛nebesni obok, opora, podpora’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
firteljc -a m 1. četrt, četrtina:
Luna katera ſdaj je polna, ſdaj en fertilz im. ed., sdaj nezh ǀ Kumaj poli firtilza rod. ed. ure na ſvoje grehe premislio ǀ kadar luna k'sadnimu firtilzu daj. ed. pride ǀ de bi vſak dan li en firtilz tož. ed. ure premislil taiſtu nebesku veſselje ǀ muhe, ali komarja nemorite en fertilz tož. ed. vre na vashom obrasu terpèti 2. četrt ure:
na gaugah bom en fertelz terpel martro → firtelj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
flisati se -am se nedov. truditi se:
Vy Nem. imate ſe fliſſat nedol., inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno ǀ ſe potish, mislish, inu ſe fliſash 2. ed., de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ sa vſe druge rezhy ſe fliſſash 2. ed., mujash, inu skerbish ǀ je terbej de della, de ſe fliſsa 3. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe fliſſamo 1. mn. ǀ sakaj li po tem semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate 2. mn. ǀ ludje nuzh, inu dan ſe fliſſaio 3. mn. ǀ vſy glidi ſe fliſsaio 3. mn. ga vun potegnit ǀ fliſſajteſe vel. 2. mn. s' blagam ǀ tulikajn je skerbel, inu ſe fliſſal del. ed. m sa isvelizhaine nashe dushe ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal del. ed. m volo Boshio dopolniti ǀ en kershenik bo vezh ſtregil, inu ſe fliſal del. ed. m ǀ 33. lejt ſe muial, flishal del. ed. m, inu krishan bil ǀ ſe ſi mozhnu mujala, inu fliſſala del. ed. ž ǀ de ſi lih bote ſiali, dellali, inu ſe fliſſali del. mn. m ǀ ſo gledali, inu ſe fliſsali del. mn. m, de bi obeniga tadla nebilu → flis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
flisik2 prisl. marljivo, goreče:
fliſſik ſo pak terjat deſſetine, shtollo, inu kar ym shlishi ǀ fliſſik hodite h' tem Svetem Proceſſiam ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu ǀ ob ſvojm pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ← srvnem. vlīʒig ‛marljivo, vneto’; → flisik1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
flor -a m tančica:
Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram or. ed. oblizhe pokrje (IV, 329) ǀ sa tem pride veliku shenskih pershon s' floram or. ed. pokrite (IV, 349) ← nem. Flor ‛tančica, gaza’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Franciska -e ž osebno lastno ime
Frančiška:
Ta navuk je dershala S. Franciſca im. ed. Rimska Gospa ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospamy Francisca im. ed. Romana ǀ en dan kadar ſe je obhajala; Franciſca im. ed. de Collomedio, je vidla, de ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga lepiga bobizha ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Vudove S. Franciſco tož. ed. Sv. Franšíška (1384–1440), rimska žena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
franski -a prid. 1. francoski:
Caribertus Franski im. ed. m Krajl je taku malu Zerkve shtimal ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska im. ed. ž, inu lashka deſhela ǀ G. Bug ga je bil isvololil sa Shkoffa tiga Franskiga rod. ed. m Meſta Turon ǀ Ie djal S. Remigius Franskimu daj. ed. m krajlu ǀ Hualio mozhnu Blanco Fransko tož. ed. ž Krajlizo ǀ Ta greshna shena Agape v'Fransko tož. ed. ž deshelo je bila perpelala Elipidiuſa ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku tož. ed. s, Shpansku ǀ v' Franſkem mest. ed. m krajlevſtvi je bil en Mogozhen Firsht ǀ she danashni dan ſo Erzogy v' Franski mest. ed. ž desheli ǀ v'Franski mest. ed. ž desheli 2. frankovski:
S. Conegundis Ceſſariza S. Hedvvigis Polska krajliza. S. Radegundis Franska im. ed. ž krajliza lety vſy ſe ſo poſtili cel advent ǀ kar je bil sapovedal Sveti Grogor ſturiti Franski daj. ed. ž Krajlizi Brunchildi Tvorjeno iz imena germanskega plemena Franki.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
frišen -šna prid. 1. svež, hladen:
prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen:
sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fržmagovanje s zasmehovanje, zaničevanje, prezir:
O stutaushenKrat ſrezhni, veſseli, inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne Salamonavu, nij farshmaguajne im. ed. teh sashpotlivizu → fržmagovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fržmagovati -ujem nedov. 1. karati:
de bi ſi lih hotele ſe jeſiti, kregat, inu ga farshmagovati nedol. ǀ Ceſſar je njega kregal, inu farshmagoval del. ed. m 2. obrekovati, slabo govoriti o kom:
Mashnike, inu duhoune farshmagujesh 2. ed. ǀ Kakor prozh odijdesh te farshmaguje 3. ed., inu vse tu nar hushi od tebe rezhe 2. zaničevati, prezirati:
tulikajn farshmagujesh 2. ed. dan tuojga rojſtua → fržmagati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gajžlati -am nedov. bičati, tudi metaforično
kaznovati:
greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat nedol. ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali gaishlat namen. ǀ ti nas s' leto teshko shibo gaishlash 2. ed. ǀ skusi naſs ſtrashish, nam shugash, inu gajshlash 2. ed. ǀ Bug gajshla 3. ed. s'temy shtrajfingi ǀ pres vſe milosti ſvoj podversheni folk gaishla 3. ed., inu ſtrajfa ǀ nej Turshka muzh, katera nas premaga, inu gaisla 3. ed. ǀ shiba te kuge vſe krishim gajsla 3. ed. ǀ grehi ſo gajshle is katerimi Christuſa gajshlamo 1. mn., inu martramo ǀ vener ony obeniga negajshlaio +3. mn. ǀ sdaj Angeli neshtrajfujeio, negajshleio +3. mn., inu neubivaio vezh ludy, kakor ſo pred Criſtuſavo ſmertio dellali ǀ bò moja shiba s' katero vas bom gaishlal del. ed. m ǀ Bug bode tebe shtrajfal, inu gajshlal del. ed. m ǀ ga bom gaislal del. ed. m s'shtraifingi ǀ Bug s'shibo ſvoih shtrajfing je gajslal del. ed. m ǀ Heliodora ſta dua Angela britku gajshlala del. dv. m ǀ ſo ſaurashili, pregainali, lovili, ſveſali, gaishlali del. mn. m ǀ Iudy ſo Christuſa gajshlali del. mn. m gajžlati se bičati se:
Onoffrius nuzh, inu dan ſe gaishla 3. ed., inu kosho s'ſebe terga ǀ danaſs vſy ſe jokaio, poſtio, inu gaishlaio 3. mn. ǀ vſe skusi ſe postil, gajshlal del. ed. m, inu jokal ǀ Leta Svetniza vſe te try dni, ſe je poſtila, molila, inu gaishlala del. ed. ž → gajžla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gank m gank, mostovž, balkon:
Pilatus je bil Christuſha na gank tož. ed. perpelal ǀ En dan zhes gank tož. ed. gleda ← srvnem. gang ‛hodnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Gaza ž zemljepisno lastno ime
Gaza:
Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza im. ed. hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati ǀ En dan pride Sanſon v'tu meſtu Gaza im. ed. pruti vezheru ǀ taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil, inu te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza im. ed. s'grunta je bil vun vſdignil ǀ kar Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza im. ed. je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu Gáza, mesto v jugozahodni Palestini (SP 1 Mz 10,19)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Germanus -na m osebno lastno ime
German:
Se permiri en dan, de S. Germanus im. ed. Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi proſſit Krajla ǀ Sa lete Angele Seraphine Sveti Germanus im. ed. saſtopi Maſhnike ǀ bom shiher rekal s' Suetem Germanam or. ed. Sv. Germán, frc. Germain (496–576), pariški škof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Gertrud(is) -de ž osebno lastno ime
Gertruda:
en dan S. Gertrudis im. ed. je proſsila suojga Nebeshkiga shenina Christuſa Iesuſa ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis im. ed. Krajla Andrea Shena bo rodila eno Hzher, kateri bo imè Eliſabeth ǀ Viſoku gnadliva Gospodizhna Gertrudis im. ed. Graffinia von Turrn ǀ ſe je pofliſſala S. Gerthrud im. ed. ga potolashit ǀ Christus Iesus ſe S. Gertrudi daj. ed. perkashe ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt tož. ed. troshtala 1. Sv. Gertrúda (umrla 659) 2. Ogrska kraljica Gertrúda, mati sv. Elizabete 3. Gdč. Gertrúda von Turn, redovnica
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gibati -bljem nedov. premikati se, migati:
kumaj je mogal gibat nedol. pod taisto teshavo ǀ je bil sazhel v' maternem teleſſi gibat nedol., inu ſe obrazhat ǀ Ne gible 3. ed. vezh s'nogami gibati se premikati se:
Nebeſsa nuzh, inu dan ſe gibleio 3. mn., ter obrazheio ǀ Nebeſſa vſe skuſi ſe gibleio 3. mn. ǀ ſame od ſebe ſe giblejo 3. mn., inu vener nej ſo shive ǀ kumai ſe je gibal del. ed. m, inu dihal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
glih1 -a in nepreg. prid. enak, podoben, primerljiv:
en takorshen je glih im. ed. m eni spaki ǀ kadar je hotel Svetiga Franciſca ſebi glih daj. ed. m v' podobi sturiti ǀ nej ſó glih tož. ed. m lon imeli ǀ greh vſelej ſebi gliho tož. ed. ž shtrajfingo perneſse ǀ s' glih or. ed. s veſſeljam, inu dopadeinam Gospud je bil gori vſel taiſtiga hlapza ǀ s'glih or. ed. s opravilam, nej ſó glih lon imeli ǀ v' Jeſſeni, kadar dan, inu nuz ſta gliha im. dv. m ǀ njeh pushtobi ſo glih im. mn. m njegovim pushtabam ǀ ſo bilij spazhenij, inu glih im. mn. m tej napametni shivini ratali ǀ lashniki ſo glih im. mn. m hudizhom ǀ Ti nezhisti ſo snotrej glih im. mn. m temu Krajlu ← srvnem. gelīch ‛enak, enako’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
god m 1. praznik:
NA TA VELIKI GVD tož. ed., INV VESSELI DAN, SVETE VELIKE NOZHII (II, 566) ǀ NA TA VELIKU GUD tož. ed., INU PRASNIK, CHRISTUSEVIGA ROJSTUA (III, 1) 2. god:
zhegar Gud tož. ed., inu Praſnik, danaſs obhaieo (III, 448)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
goditi se -i se nedov. goditi se:
ſtrashne rizhy ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi nedol. ǀ odpri tvoje ozhy, ter pogledai, kaj ſe letukai godj 3. ed. ǀ taku ſe godi 3. ed., kadar Boga ſa ſvit neuprashaio ǀ Nam ſe vſe drugazhi godij 3. ed., Kakor vy Pater pravite ǀ Taku ſe gody 3. ed. tem greshnim ǀ sdaj tebi hudu ſe hody 3. ed. ǀ Premiſlite Nem. Nem. ali ſe negodj +3. ed. tudi letù ob naſhim zhaſsu ǀ v'takushni vishi bi ſe meni Kriviza godila del. ed. ž ǀ de bi ſe njemu kriviza godilla del. ed. ž ǀ tem pravizhnim ſe je hudu godilu del. ed. s ǀ ſe je obernil ie vſe vidil kaj ſe je noter godilu del. ed. s ǀ ſtrashne rezhy, katere na taiſti Sodni dan ſe bodo godile del. mn. ž ǀ vidimo takushna snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila del. mn. s ǀ variteſe Nem. Nem., de bi vam ſe taku negodilu +del. ed. s ǀ Se bodo zhudeſa godila del. mn. s na Sonci inu na luni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
goljufati -am nedov. goljufati:
de Moshje morio ohernio tribat, inu golufati nedol. ǀ ſe nepuste s'en vinar golufat nedol. ǀ je prepovedal suojga blishniga goluffat nedol. ǀ hozhemo … nashe blagu vboſim podeliti, nikar golofati nedol. ǀ ti ſi ijm resnizhnu oblubil velik lon dati, jest pak li ijh golufan 1. ed., inu vener meni vezh vervajo Kakor tebi ǀ sdaj ohernio tribash, inu golufash 2. ed. ǀ ohernjo triba, boge sijrote golufa 3. ed. ǀ kir kuli more mene goluffa 3. ed. ǀ Ima duei roke … s' eno nej da almoshno, s' to druga nej golufà 3. ed. ǀ ne laſheta, inu negolufata +3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite, golufate 2. mn. ǀ jamleio Kir morio, Kradejo, golufaio 3. mn. ǀ te preproste s'blagom golufajo 3. mn. ǀ obenimu shkode nedellaio, obeniga negolufaio +3. mn. ǀ nikar negolufaj +vel. 2. ed., aKu nezhesh ogolufan biti ǀ negolufaite +vel. 2. mn. per deſſetini tiga poſta, de bi vezhkrat na dan jeidili ǀ tedaj nikar negolufajte +vel. 2. mn., inu neuſamite blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ ta Kateri s'vodò je golufal del. ed. m, tudi v'vodi je bil shtraifan ǀ lety nejſo druge golufali del. mn. m, nej ſo kradili, nej ſo shentovali ǀ rajtingo dati, od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali del. mn. m → goljuf
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
goreč -a prid. goreč:
S Nebeſs je bil en gorezh im. ed. m ſteber prishal ǀ je bil temu hlapzu en gorezh im. ed. m vogu na roko padil ǀ kakor taisti gorezhi im. ed. m dol. steber je shal prèd Israelitery ǀ Oh sakaj ſerze moje neratash ena gorezha im. ed. ž pezh ognia lubesni Boshie ǀ Ena shena ſe je bila prikasala vſa gorezha im. ed. ž ǀ Zhe neposhle gorezhe rod. ed. ž kazhe, kakor je bil poſlal zheſs Judje v' puszhavi ǀ je v'pakli vidil en velik kup kopit inu vſinia gorezhiga rod. ed. s ǀ kadar je hotel k'temu gorezhimu daj. ed. m garmu ſe perblishat ǀ sakaj S. Duha pergliha eni gorezhi daj. ed. ž bakli ǀ prutu timu rumenimu inu gorezhimu daj. ed. s ſonzu ſe oberne ǀ Bug je bil sa vahto pred Paradish poſtavil eniga Angela Cherubina, inu en gorezh tož. ed. m mezh ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi tož. ed. m dol. staber na Faraona ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho tož. ed. ž Babilonsko pezh ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho tož. ed. ž pezh vuèrezhi ǀ Inu S. Franciſcus de Paola vſame v' roko gorezhe tož. ed. s/tož. mn. ž/s vogle, ter yh dershj, kakor de bi bile roshe ǀ S. Lourenz je leshal na letem gorezhem mest. ed. m roshu ǀ na enam gorezhem mest. ed. m lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ G. Bug venem gorezhim mest. ed. m voſſi ga je bil v' Paradish polsdignil ǀ v'tej gorezhi mest. ed. ž shterni, bodo goreli do vekoma ǀ na gorezhem mest. ed. s voglu ſò pekli, inu obrazhali ǀ she danashni dan more po gorezhim mest. ed. s voglu skakat ǀ Tankaj vidim Franciska de nagorezhim +mest. ed. s voglu leshj ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho or. ed. ž, inu Svetlo baklo gnade S. Duha ǀ je bil Iſaju shnable ozhiſtil s' enem gorezhim or. ed. s voglam ǀ je imel noge kakor dua gorezha im. dv. m ſtebra ǀ de bi gorezhi im. mn. m ratali kakor ſo ty Nebeſhki Seraphini ǀ Strele gorezhe im. mn. ž bodo s'Nebeſs na semlo letejle ǀ Ne pravi Bug, moje sapuvidi ſo gorezhe im. mn. ž ǀ de ſi lih tulikajn gorezhih rod. mn. ſols je vidil vſaki dan preliti ǀ Ali sakaj ſvoje S. noge je imel gorezhe tož. mn. ž, kakor enegorezhe +tož. mn. m ſtebre ǀ si vidil te gorezhe tož. mn. ž ozhy Boshje ǀ morete gorezha tož. mn. s ſvetila v'vashih rokah derſhati ǀ uſdigne gori ſuoje gorezha tož. mn. s ozheſsa ǀ na gorezhah mest. mn. rashnah, inu roshjah, ijh pekò ǀ tu truplu s' rogmi gorezhimi or. mn. je bil reſtargal ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy or. mn. jesikomy zhastè ǀ s'gorezhimi or. mn. parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ hudizhy v'pakli s'gorezhmij or. mn. grebeni ǀ sakaj Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi or. mn. ketny savesal ǀ s' gorezhmi or. mn. ſolsami na ozheſſah je proſſil ǀ Christus ſe je bil prikasal s' gorezhmy or. mn. nogami ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni or. mn. Kazhamai oſtraſil ǀ s'gorezhmy or. mn. ozhmy, inu s'oſtro beſſedo ǀ dua hudizha s'gorezhemi or. mn. ketni sveſano ſta dershala ǀ s'gorezhemy or. mn. vilamy v'roki ǀ s'gorezhimy or. mn. ketnamij ſo ſueſani, inu martrani ty puntarij Boshij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gosli ž mn. gosli:
En drug cell dan ſturj godit, inu trobentat, de bi goſli im. mn., inu trobente prizhe bile njegoviga veſſelja ǀ Ti ſi bil kakor goſsli im. mn., katere druge reſveſselè ǀ Kadar je shlishala goſli tož. mn., trobente, zitre ǀ godyo na nyh nebeske Zitre, inu gosle tož. mn. ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli tož. mn., zitre, bobni, inu leipe peiſſmi ǀ ſo njemu nepruti shle s'zittrami, s' goſli or. mn., inu bobni ǀ ſo shlij, inu s'trobentami, goslij or. mn., zitramij, inu bobni, ſo njega zhast glaſsili ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly or. mn., cittramy, bobnamy, inu trobentamy ǀ ſo tekli njemu na pruti s' goſsli or. mn., bobni, inu trobentami
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gospoda -e ž gospoda:
Judouska Gospoda im. ed., je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit ǀ IudausKa Gospoda im. ed./mn. ſo ga bily sa Capitana poſtavili ǀ bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor Gospada im. ed. ǀ veliku Rimske Gospode rod. ed. ſò bily na ohzet povabeli ǀ grè k'Iudouski Goſpodi daj. ed. ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi daj. ed., kakor kmetom ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri Goſpody daj. ed. ſi uppa kuhat ǀ Obedn ſe nej potſtopil Krajlu povedat de bi ſe h' ſmerti perpravil, sakaj veliki Gospodini daj. ed.+ nej navada povedat, de bi ſe h' ſmerti perpravili ǀ en dan je bil povabil Rimsko Goſpodo tož. ed. v'gostje ǀ kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi mest. ed. ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo or. ed. enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ Sydj ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo or. ed. Kongruenca z glagolom v množini v drugem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gosposka.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gostarija -e ž gostija:
uſak lubi dan je goſtarja tož. ed. dershal ǀ de bi popolnoma per tej goſtary mest. ed. ſe mogal naſſitit ǀ vſe goſtarie, inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario or. ed. Ceſſaria Auguſta ǀ vſe prasnike s'goſtario or. ed., inu jegro doparnashate ǀ vſe goſtarie im. mn., inu vezherie ſe imaio skriti pred goſtario Ceſſaria Auguſta ǀ lete Chriſtuſaue goſtorie im. mn. ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary rod. mn. Krajla Demetriuſa ǀ tem Chriſtuſavem goſtariem daj. mn. vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ ſgoſtarijam daj. mn., quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie tož. mn. perpravit ǀ vſij h'prasnikam perpraulaio goſtarje tož. mn. ǀ ſò ene velike gòſtarje tož. mn. perpraulali ǀ Nej reſnize v'goſtariah mest. mn., ſakaj Aſſuerus je bil povabil Amana v'goſtie, ter ga je bil puſtil na gauge obeſit ← star. nem. Gasterei ‛gostija, pojedina’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gosti2 godem nedov. gosti:
ſò snali goſti nedol., zitrat, piskat ǀ prèd tem Pildam je pustil gòſti nedol. ǀ En drug cell dan ſturj godit nedol., inu trobentat, de bi goſli, inu trobente prizhe bile njegoviga veſſelja ǀ nuzh, inu dan gode 3. ed. ǀ kakor ſe godè 3. ed., taku ſe pleſhe ǀ hudizh rad ſe najde kir godio 3. mn., cittraio, inu plesheio ǀ vſy Angely, inu Svetniki citraio, inu godyo 3. mn. na nyh nebeske Zitre, inu gosle ǀ Leta je ena Muſika, per kateri ſe eni shtikilzi godeio 3. mn. ǀ Orglaio, godeo 3. mn., poiò, leipu muſizeraio ǀ Edn, kateri nikoli ni godil del. ed. m, teshku njemu pride goſti nedol. ǀ de bi vſe skusi okuli njega godili del. mn. m, inu trobentali ǀ lepu ſo zitrali, godli del. mn. m, inu peili Zapisi godil, godili in morda godit so hiperkorektni.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gostiti -im nedov. gostiti:
Sindrigellus Littuanski Firsht ſe je tudi dobru puſtil goſtiti nedol. ǀ v'slatih sKledah ga goſti 3. ed. ǀ Ceſſar Auguſtus vus Rimski folk je en dan goſtil del. ed. m ǀ tiga Nashiga S. Pomozhnika G. Bug ga je goſtil del. ed. m ǀ Marthe inu Madalene vezhkrat bodo mene goſtile del. mn. ž gostiti se gostiti se:
Iobavi otrozi ſe ſo goſtili del. mn. m ǀ de bi priatele obiskali, shnimy ſe goſtili del. mn. m, dobre vole bilij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
grajati -am nedov. grajati:
vſakiteri ſvoje dellu huali, ſvojga blishniga pak dellu graia 3. ed., tadla, inu cell dan opraula (V, 399)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Grakus m osebno lastno ime
Grakh:
Kaj bò Tiberius Graccus im. ed. na ſodni dan rekal (II, 165) → Tiberius 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gredoč2 delež. gredoč:
en dan je letu mislil gredozh k' ſtudenizu ǀ gredozh mimu njega ſo diali → gredeoč
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
grešen -šna prid. grešen:
nemorimo ſposnat gdu je pravizhin, ali greshin im. ed. m ǀ ſi taku hudoben, inu greshen im. ed. m ǀ Gdu je tedaj ta greshni im. ed. m dol. zholovik ǀ ta greshna im. ed. ž dusha shalostna postane ǀ taistu greshnu im. ed. s Mestu je imelu Kozhanu biti ǀ od tiga greshniga rod. ed. m zhloveka mozhnu reshalen ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne od te greshne rod. ed. ž sgrevane dushe ǀ hozhe dopolnit shelje ſvojga greshniga rod. ed. s ſerza ǀ od ſvojga greſniga rod. ed. s shiveina neha ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga rod. ed. s shulejnia ǀ Iob ſe nemore sadosti prezhudit timu greshnimu daj. ed. m zhloveku ǀ hudizh jo uabi k'taisti greshni daj. ed. ž perloshnosti ǀ en greshen tož. ed. m, in nesramen leben je pelal ǀ kadar en zhlovek ima en hud greshin tož. ed. m jeſik ǀ Sakaj tedaj vaſh greshn tož. ed. m leben nepobulshate ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni tož. ed. m dol. ſvejt sthrajfinge ǀ bi njega grèshni tož. ed. m dol. jesik imel v'taistih S. Ranah oprati ǀ Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ spazhi tega greshniha tož. ed. m ži. zhloveka ǀ sfarij to greshno tož. ed. ž dusho rekozh ǀ de bi v'greshno tož. ed. ž perloshnoſt padili ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu tož. ed. s telu naſhe ǀ nje grèshnu tož. ed. s truplu lepotizhit ǀ po nyh greshni mest. ed. ž voli yi puſtili shiveti ǀ tulikain ſe ti pred tem neurednim greshnim or. ed. m zhlovekam ponishash ǀ tebe s'nashim greshnim or. ed. m djaniom reshalimo ǀ s'tem greshnem or. ed. m krajlam Henricuſam ſaupyesh ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem greshnom or. ed. m, kadar moli ǀ veliku pohushajne s'tuojm greshnom or. ed. m shivejnom dash ǀ gredò s'greshnem ſerzam or. ed. s h' Svetimu obhailu ǀ ſo bily enkrat try greshni im. mn. m tovarshi ſi naprei vſeli, de en dan hozheo dobre vole biti ǀ tij greshni im. mn. m ſo toshili ſe rekozh ǀ tankaj grèshni im. mn. m ludje prebivaio ǀ tij greshnij im. mn. m ſo perglihani tej tizi phænix ǀ aku shelite vy greshne im. mn. ž dushe vezh takushnih exempelnu imèti ǀ greshna im. mn. s della ſo bile na vago poſtaulene ǀ nehualeshnost precleta teh greshnih rod. mn. ludi ǀ ſlabi zholnizhi … polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn rod. mn. nauad ǀ sa isvelizhenie nashih grèshnih rod. mn. dush ǀ s'krijvavimij ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh rod. mn. ludij jokati ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih rod. mn. ſtury pravizhne ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih rod. mn. imamo pravizhni ratat ǀ tem greshnim daj. mn. Iudom je djal ǀ Joh tem greshnem daj. mn. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi, inu greshnem daj. mn. sheljam ſe super poſtavit ǀ te greshne tož. mn. m ludy vabi de bi ſe Spokorili ǀ de bi te grèſhne tož. mn. m ſodil, inu fardamal ǀ moje meſsu je hotelu mene v'greshne tož. mn. m lushte perpravit ǀ de bi ty paklensky volky reſtargali te greshne tož. mn. ž dushe ǀ greshna tož. mn. s della doparnasha ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi greshnimi or. mn. primer.> vſak dan greshnishi im. ed. m prihaiash ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga, inu greshnishiga rod. ed. s biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ zhe vezhKrat ſmo gajshleni greshnishi im. mn. m prihajemo ǀ ony ſo bily veliKu grèshnishi im. mn. m; ìnu hudobniſhi presež.> ta folk je ner huishi, inu greshnishi im. ed. m ǀ tiga nerhudobnishiga, inu greshniſhiga tož. ed. m ži. zhloveka ſo neuſmilenu martrali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
grevati -am nedov. žalostiti, žal biti:
Vaſs greva 3. ed. de ſte G: Boga reshalil ǀ Mene greva 3. ed. de ſim Boga reshalil ǀ drugi dan ga glava bolj, de nezh nemore, ga greua 3. ed., de ſe je bil opyanil ǀ aku vaſſ ſpovednik vpoprasha, vaſſ goreva 3. ed., de ſte Boga reshalili ǀ nej ſadoſti, ne s' ſamim jeſikam rezhi, ja, me grava 3. ed., temuzh je potrebnu, de tudi v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish ǀ dajte meni enu ſnamine de vaſſ grevaio 3. mn. vſy vashi grehi grevati se kesati se, obžalovati:
ſe sazhneo grevat nedol. de Iephta ſo s'nyh mesta ſtepli ǀ imajo ſe grevat nedol., inu spokorit ǀ ta zhlovek ſe greua 3. ed., de ſe G. Bogu ſamiril ter ſe ſpovei ǀ ona prezej ſe greua 3. ed., inu ſpokorj ǀ gvishnu enkrat ſe bodete grevali del. mn. m ǀ ne poſtavite ſe na morie, de ſe nebote grevali del. mn. m ← srvnem. geriuwen, nem. gereuen ‛obžalovati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
grmeti -i nedov. grmeti:
En dan sazhne garmeiti nedol., ter treshi v' leta ſteber ǀ kadar shlishim garmejti nedol., spumnem na ſodni dan ǀ je bil ſturil germejti nedol., bliskat, inu en velik desh ǀ Ieſt ſim dobru vejdil, de pò tem kir dolgu zhaſsa garmi 3. ed., k'ſadnimu de ſe deshu ulije ǀ Bug od ſerda garmi 3. ed. nad nymi ǀ shrai garmi 3. ed. po celli desheli ǀ je na Nebu garmelu del. ed. s, bliskalu, shumelu, inu erjulu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske Alexandra Macedonskiga, od kateriga po celli ſemli je garmèlu del. ed. s ǀ taku mozhnu bo germelu del. ed. s, inu blisKalu de ludje bodo oſlipeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gvant -a m obleka:
gvant im. ed. ene sheme ſe je bil vshgal ǀ Nashe telu je guant im. ed. nashe dushe ǀ ſe je bila doteknila Kraja gvanta rod. ed. Christuſaviga ǀ otrozy guanta rod. ed. poterbujeio ǀ una Gospa vidila en novu furum guanta rod. ed. per eni, drugi ǀ v'shelesni gvant tož. ed. ſe je oblekal ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant tož. ed. perneſti ǀ ie bil sapovedal hlapzom iedernu en lep huant tož. ed. perneſti ǀ kadar je letu njegou pſs vidil skozhi v'vodo inu popade saguant +tož. ed. Gospuda ſvuiga ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu mest. ed. hranite ǀ v' norskim guantu mest. ed. je bil smalan ǀ s' ſvojm umasanem, inu reſtarganem gvanti mest. ed. je bil k' miſi ſedil ǀ v' enem reſtarganem guanti mest. ed. ǀ ga nepokrijesh s'taistim ſtarim guantam or. ed. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam or. ed. ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam or. ed. ſvoje Nebeſhke gnade ǀ vy paK s'vaſhim offertnim, inu nezhistim guantom or. ed. G. Boga she ble drashite ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti im. mn., kakor yh noshish ǀ Mashni guanti im. mn., kelihi, inu vſe kar h'oltariu shlishi ſe shegna ǀ ſa volo nyh offertnih gvantou rod. mn. ǀ nikar li skuſi s' unanio podobo guantou rod. mn. teh shem ǀ tulikain guantu rod. mn., Kakor Krajl Zoroaſtres ǀ nashe nove gvante tož. mn. ſmò oblekle ǀ shidane guante tož. mn. ſo savergli ostre inu bodezhe ſo oblekli ǀ v' norskih gvantah mest. mn. okuli ſe klatio ǀ Na gvantoh mest. mn. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti or. mn. vashe truplu pokriti ← srvnem. gewant ‛obleka’; zapis s h- izkazuje kraš. izgovor g kot γ.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
gvišen -šna prid. gotov, določen:
ena gvishna im. ed. ž shena nei obene ſrezhe s' zhibelami imela ǀ Oh ſtrashna ſodba! vener guishna im. ed. ž, inu pravizhna ǀ Letu je enu gvishnu im. ed. s ſnamine de ta dusha bò pogublena ǀ sazhne petlerzo uprashat, zhe je bila v'hishi eniga gvishniga rod. ed. m Gospuda ǀ Bug do ene guishne rod. ed. ž mere, inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ pride k' enimu gvishnimu daj. ed. m konzu hudiga djaina ǀ ſo bily prishli k' nyh guishnim daj. ed. m konzu ǀ Mashnik ym en gvishen tož. ed. m pepel na glavo poſtavi ǀ Ti pravizhni Bug ſi ludem en guishen tož. ed. m konz poſtavil ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin tož. ed. m Kamen pod semlo ǀ Sveti Auguſtinus je djal de G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim meſti ſvoj gvishni tož. ed. m dol., inu domazhi jeſik ǀ kadar zhlovek bo eno gvishno tož. ed. ž mero grehou napolnil ǀ edn mu pokashe enu gvishnu tož. ed. s sheliszhe ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni mest. ed. ž vri vKupaj priti ǀ katiri s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem or. ed. s saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ je shla mimu enih gvishnih rod. mn. Gospudou ǀ je bila ſapuvid, inu navada ene gvishne tož. mn. m dny praſnovati ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne tož. mn. ž kambre, v' katerih je goſtarje raunal ǀ je bil sapovedal tudi de imaio ene guishne tož. mn. ž rezhy Niemu offrat ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne tož. mn. ž/s sheliszha poſna ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna tož. mn. s mejſta vode poſtavil, inu morje ǀ hodi po enih gvishnih mest. mn. andlah presež.> ta ner gvishni im. ed. m pot, inu ner lusheishi je ta lubesan pruti G. Bogu ← srvnem. gewis ‛gotov, določen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Hartacus m osebno lastno ime
Hartak (?):
kakor Hartacus im. ed. Hirkanski krajl, kateri cell dan je kerte lovil (II, 258)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hirkanski prid. hirkanski:
kakor Hartacus Hirkanski im. ed. m krajl, kateri cell dan je kerte lovil (II, 258) Hirkánija je pokrajina v Perziji.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hleb -a m hlebec:
vſak dan polovizo hleba rod. ed. je s'kusi orla od G. Boga prejel ǀ je imel en ſam hleb tož. ed. kruha ǀ k' temu martvimu ſo dua velika hleba tož. dv. kruha pokopali ǀ Chriſtus Jogre poprasha: kulikajn hlebu rod. mn. imate ǀ poſodi ty meni try hlebe tož. mn. < pslovan. *xlě̋bъ ← germ. *hlai̯ba- ‛kruh’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hoditi -im nedov. hoditi:
Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati:
Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hostarija -e ž gostilna:
de li polno hosterio tož. ed. ludy imaio ǀ gre v'hoſtario tož. ed. po mosha ǀ onij pak po hoſtariah mest. mn. ſe klatio, piianzhauaio, kuartaio ǀ celli dan je v' hoſtarjah mest. mn. tizhal → hoštarija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hraniti -im nedov. hraniti, tj.
imeti spravljeno:
de bi imeli varvat, inu fliſnu hranit nedol. shaz tiga shlahtniga zhaſsa ǀ imamo hranit nedol., inu varvat njega Svete Sapuvidi ǀ Jeſt hranem 1. ed. nekatere v' shazi moje gnade ǀ edn blatu v'eni piſsani shkatli hrani 3. ed. ǀ vshe 449. lejt cell ſe hrani 3. ed. ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu hranite 2. mn. ǀ nikar nehranite +2. mn. sa ta drugi dan ǀ mertua trupla v'hishi dolgu zhaſsa hranio 3. mn. ǀ v' Moshtranzah ga hranio 3. mn. ǀ mu dadò kluzh od Svete almarize, vſame kelih vun v' keterem ſe hranio 3. mn. ſveti ublati ǀ je taku v'ſuojm ſerzu drukanu hranil del. ed. m ǀ ſo imeli poſtavit to skrinio Boshjo, v' kateri ſo hranili del. mn. m Table Sapuvidi Boshyh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hud -a prid. slab, hud:
velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič:
enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hvala1 -e ž hvala:
Od tiga pride zhast, inu huala im. ed. ǀ Hvala im. ed., inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ veliku vekshi huale rod. ed. je bil vreden David ǀ vſe zhasti, inu huale rod. ed. ſo bile vredne ǀ ſo tebe slovito, inu huale rod. ed. uredno na ſemli, isvelizhano pak, inu bogato v' Nebeſſih ſturila ǀ ſò na en kamen ſturili tu huale rod. ed. vrednu djaine saresat ǀ resnizhen, inu huale rod. ed. vureden priguvor je taisti ǀ Perſianski Krajl je kuale rod. ed. uredn ǀ S. Evangeliſti k' vezhni huali daj. ed. ſo v' S. Evangeli sapiſſali ǀ ſo niemu zhast inu hualo tož. ed. pejle ǀ Homerus ima vekshi hvalo tož. ed. sa volo ſvoiga lepu piſſajna ǀ nimash lete misli skuſi tvoje dellu Bogu huolo tož. ed., inu zhaſt dati ǀ ſo ſe navuzhili S.S. TROYZO zhaſtiti … inu vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario s' leto lepo hualo or. ed. skleniti ǀ Vener meni lete huale im. mn. de eden je ſvoje ſaurashnike pobil, inu pomuril meni danaſhni dan nedopadejo ǀ stu hual rod. mn., inu shegnu njemu da
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
hvaliti -im nedov. hvaliti:
je shlishal hualit nedol. eno Sheno, de je ſilnu lepa ǀ ſim bil sazhel zhaſtiti, inu hualiti nedol. to dobruto Boshjo ǀ katere hualit nedol. miſlio ǀ je Boga hualila del. ed. ž, inu druge hualiti namen. vabila ǀ jest hualem 1. ed. tiga Bogabojezhiga shkoffa ǀ s: Duh huali 3. ed. to duhouno nevesto ǀ sabstoin ſe huali 3. ed. de je en karshenik ǀ Ta kateri ta andverh nehvali +3. ed. ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo 1. mn. ǀ eh vtakushni vishi nikar Boga, temuzh hudizha hualite 2. mn. ǀ ludje tebe vidio, hualio 3. mn., shtimaio ǀ Nej li Judje hualijo 3. mn. Joſua ǀ kateriga nuzh, inu dan tij Chori teh Angelou zhastè, inu hualejo 3. mn. ǀ Nehualio +3. mn. Blanco, de ona je bila Franska Krajliza ǀ hualimo vel. 1. mn. tedaj, inu zhaſtimo bres vſiga konza G. Boga ǀ li zastite, inu hualite vel. 2. mn. Mario Divizo ǀ nehualite +vel. 2. mn. vashiga Boga Apolla ǀ Iob, kateriga ſam Bug je hualil del. ed. m ǀ Lacedemonski pak je hualu del. ed. m sapuvid suoje deshele ǀ je Boga hualila del. ed. ž ǀ ſim tu ſturila, de bi ony mene hualili del. mn. m, inu shtimali ǀ de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili +del. mn. m ǀ vſi ſo Christuſa zhastili, inu huadili del. mn. m hvaliti se hvaliti se:
s'kakorshno vestjo more uni rezhi, inu ſe hualit nedol. de je Christianus ǀ cilu ſe hualish 2. ed., de na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati ǀ ſe hualio 3. mn. s' tem shlahtnem odleriam, ali Poſtojno ǀ vni Fariſeu ſe je hualil del. ed. m ǀ ſte ſe ſramuvali kershanski shivèti, ter ſte ſe hualili del. mn. m, inu shtimali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
igrati -am nedov. igrati (družabno ali hazardno igro):
ta Ceſſar je rad jegral del. ed. m jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat nedol., de nikuli obedn nej mogal njemu udobit ǀ Potle je sazhel igrati nedol., ali pak pleſati ǀ Pojmo igrat namen., quartat de zhaſs inu dan pretezhe ǀ ta Ceſſar je rad jegral del. ed. m jegro Skako imenovano ǀ vy pak cel dan quartate, jgrate 2. mn., pianzhuate ǀ poklizhe tiga Grofa de bi shnim jegral del. ed. m ǀ nei ſim sa dobizhik volo iegral del. ed. m, ampak s' en kratek zhaſſ ǀ on je pyanzhoval, jagral del. ed. m loterjo tribal ǀ bres konza ſim pyanzhoval, lebal, igral del. ed. m, plesal igrati se igrati se:
bi sazhel ſe jagrat nedol. s' enem pſſam ǀ s'levomi ſe sazhno ijgrati nedol. ǀ Medved je lete nature, de s'zhlovekam ſe rad jegra 3. ed., objema, inu sa vadle mejzhe ǀ ſamerka de Iſmael ſe iegra 3. ed. s'Isalkam ǀ Sakaj tedaj ſe igrate 2. mn. s'iskramij ǀ ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral del. ed. m ǀ s' leto ſe je iegral del. ed. m kakor en otrok ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala del. ed. ž, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala ǀ s'taistim ſe je iegrala del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Iksion m osebno lastno ime
Iksion:
kaj drugiga ty Poeti nam ſo hoteli dati saſtopit s'kusi taiste martre, katero terpè Ixion im. ed., Prometheus, Sisyphus ǀ Ixion im. ed. pak je na enem koleſsu perbit, kateru nuzh, inu dan ſe verti, taku de Ixion im. ed. nihdar pres martre nej (I/2, 187) Iksíon, gr. Ἰξίων, tesalski kralj, ki mu je po nasilni smrti Zevs podaril nesmrtnost, kasneje pa za večno privezal na vrteče se ognjeno kolo, ker je zapeljeval Hero.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
imeti imam nedov. 1. imeti:
vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati:
kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči:
ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti:
Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen:
Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
indijanski -a prid. ameriški, indijanski:
Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus v'tem meſti Tubara, ter je mozhnu sfaril en gvishen greh, kateriga je ozhitnu tribal en velik Indianski im. ed. m Gospud (V, 51) ǀ Sveti Franciſcus Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske tož. mn. ž deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan (V, 161) ǀ v' niketerih indianskih mest. mn. deshelah G. Bogu ſo letu Imè dali: Suma kateru hozhe v' nashim jeſiku rezhi: Gospodar, ali hishni Ozha (V, 137) → Indije
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Indije -ij ž mn. zemljepisno lastno ime
Amerika:
kadar kuli shlishite od Columba, inu njegovih tovarshou, de kadar ſo bily ta pervikrat v' Jndie tož. mn. pershli ǀ En lep mirakel pishe Dominicus Marcheſius od miloſti Boshje, kateri v'Indiah ſe je bil sgudil. Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus v'tem meſti Tubara ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku … inu celli ſvejt, tudi ta novi v' Indiah mest. mn. Poimenovanje temelji na zmotnem Kolumbovem prepričanju, da je odkril zahodno pot do Indije; → Novi svet.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ino vez. in:
je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ S: Pridigam ſe ſo posmehuvali, jnu shpotali ǀ pred oblizham tiga ſerditiga, inv pravizhniga Rihteria Nebeſkiga ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl ǀ ſo bily veliKu grèshnishi; ìnu hudobniſhi ǀ Sadoſti bodi tebi, de Svetniki, înu Svetu piſſmu tebe sagvisha ǀ inù ſmerdejti sazhne ǀ je poshgal Sodomo inn Gomoro ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam shtima ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu ſe lubi, inushtima ǀ ſe je treſsil, iuu milu jokal ǀ enimu bogatimu Gospudu shlushil, in ta Gospud je njega en dan vuprashal kaj hozhe sa suoj lon imejti ǀ Si vidil kugo, ino morjo ǀ inu gerd, onu oſtuden Kakor ena nepametna shiuina rata ǀ kaj Goſpud Bug pravi, no is Nebeſſ nam govarj ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo V korpusu je 14573 zapisov inu, inv, inn, iuu ipd., ki kažejo na izgovor inu, 40 in, 7 ino, 1 no in 1 nu. Zapis onu je tiskarska napaka.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
iskra -e ž iskra:
Ena iskra im. ed. je taku slaba, de ena ſama kapla vuodè io ugaſne ǀ iskra im. ed. Boshje oblaſti ǀ Maihina je ena iskar im. ed., inu vener enu cellu mejſtu poshge ǀ s' te iskre rod. ed. bosh sposnal kakorshno martro terpin ǀ ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere rod. ed. de bi ſe nespekal ǀ eno ſamo iskro tož. ed. nemoresh eno minuto na roki preneſti ǀ she danaſhni dan te shkodlive iskre im. mn. ſe vidio ǀ s'ozhy gorezhe jskre im. mn. ij shvigaio ǀ ijskre im. mn. … mu ſo shvigale ǀ Skala od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè, temuzh gorezhe iskre tož. mn. ǀ de bi pogaſsil v'ſvojm truplu te smerdezhe ijskrè tož. mn. ǀ Sakaj tedaj ſe igrate s'iskramij or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
iti grem dvovid. iti:
sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati:
Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar:
kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se:
Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za:
da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
izbrati -berem dov. izbrati:
Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti, ſakaj jeſt neveim katero bi imel sbrati nedol. ǀ jeſt ſi sberem 1. ed. leta kamen, de bom letukaj ſedel na ſodni dan ǀ rezi kaj ſi sdaj sberesh 2. ed. ǀ Moja ſveſta shlushabniza, sberiſi vel. 2. ed.+ ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Sberiteſi vel. 2. mn.+, inu isvoliteſi sa vasho Vishishi to, katera je ta ner bulshi ǀ ſi je bil sbral del. ed. m pet zhiſtyh kamenu ǀ rajshi ſi bosh sbrala del. ed. ž to vezhno paklensko martro ǀ kaj menite Nem. Nem. de ona dua ſta ſi sbrala del. dv. m ǀ rayshi ſi ſo sbrali del. mn. m to grenko ſmert, kakor de bi bily en ſam greh dopernesli ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus je djal, de bi te dushe v' vizah ſi sbrale del. mn. ž vſe martre, inu terpleine preſtati Prim. enakopisnico → zbrati1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
izgovarjati -am nedov. 1. zagovarjati:
my ſtu sguvorou najdeimo nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat nedol. ǀ obari Bug de bi hotu moje grehe sgovarjat nedol. ǀ kar ner vezh more sgovarja 3. ed. to dusho, inu ſe fliſſa taiſto od oblaſti tiga hudizha reshit ǀ silnu mozhnu ſe sameri G. Bogu leta, Kateri suoj greh sgovarja 3. ed. ǀ niKar nasakrivaj, nikar nesgouarjei +vel. 2. ed. tuoj greh ǀ NiKar tedaj ne sgouarajte vel. 2. mn. v'spuvidi vashe grehe ǀ nikar ijh neskrivajte, inu nesgovarjajte +vel. 2. mn. ǀ Sveti Michael pak je tiga Mashnika sgovarial del. ed. m ǀ on pak ſe je sgovarjal del. ed. m rekozh 2. pogovarjati se:
sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat nedol., inu quantat izgovarjati se izgovarjati se, tj.
opravičevati se z nepristnimi razlogi:
Mojſes ſe sazhne sgovariat nedol., inu branit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne ſgovariat nedol., k' ſadnimu ſe puſtj pregovorit, ter mu da enu mejſtize v' gnesdi ǀ Ob tej uri te vezherje, je on ſvojga hlapza vun poſlal povedati tem povablenim, de bi prishili, sakaj vſeje perplaunenu. Inu onij ſe ſo sazheli, edn po drugim isgovarjati nedol. ǀ te proſsi en ſtar shita napuſsodo ſe sgovariash 2. ed. de nepremoresh poſsodit ǀ Ta Kateri v'spuvidi se sgovarja 3. ed. ǀ ta Kateri ſe sgouarja 3. ed., inu ſuoj greh sakriua ǀ Faush prizhaviz ſe ſgovarja 3. ed. de dobizhik ga je oslepel ǀ ſe sgovariate 2. mn., de nepremorite almoshno dati ǀ ali pak ſe sgouarjeio 3. mn., inu nedolshni dellaio ǀ Kateri pred ſpovednikam ſe sgovarjejo 3. mn. ǀ obeden ſe nesgovarjai +vel. 2. ed. ǀ Vy shene nikar ſe nesgovarjajte +vel. 2. mn. de nemorite Bogu shlushiti ǀ nikar ſe nesgovarjeite +vel. 2. mn. v' tej vishi ǀ nikar nesgovariate ſe +vel. 2. mn. de imate hudiga Mosha ǀ Henricus ſe je sgovarial del. ed. m, rekozh, de vſak dan je druge molitvizhe Bogu sa taiſto offral ǀ zhe ſe bomò sgovariali del. mn. m, inu odnashali volo Boshjo dopolnit, gorje bo nam Zapis z iz- je iz citata na začetku pridige (SP Lk 14,17–18). Za zgled s pomenom ‛pogovarjati se’ bi bilo mogoče nastaviti razgovarjati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Izmael -a m osebno lastno ime
1. Izmael:
Iſmael im. ed. ſe iegra s'Isalkam ǀ Ismael im. ed. inu Iſaac de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ je shluſila ta reuna shena Agar, inu nje ſyn Ismael im. ed. ǀ ſe je bil resfrishal ta polmertvi Jsmael im. ed. ǀ Noter da Iſmaelu daj. ed. de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ Porodj Iſmaela tož. ed., kateriga od Abrama je bila snoſila ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga Synu Ismaela tož. ed. ǀ Agar pak she li v' tej desheli Canaan je bila Iſmaila tož. ed. porodila ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom Iſmaelam or. ed. hodila ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam or. ed. ſe je mogla pobrat s' hishe Abrahamaue 2. Jišmael:
Velik faratar je bil Iſmael im. ed. katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) 3. Izmail:
Selim Baiazetau Syn je bil premagal Iſmaela tož. ed. Perſianskiga Krajla 1. Izmaél, sin Abrahama in Hagare (SP 1 Mz 16,11) 2. Jišmaél, Netanjajev sin (SP 2 Kr 25,23, Jer 41,1) 3. Izmaíl, perzijski kralj (15.–16. stol.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
izmiti dov. izmiti, umiti:
En dan ſrezha tiga zhloveka en nesnan zhlovek, ter ga sazhne proſſit, de bi njemu s' frishno vodò hotel glavo smiti nedol., inu de ſe nebo kaſſal (V, 531)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
izvedeti -vem dov. izvedeti:
na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nedol. nesamore ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti, sa kateriga obedn nej mogal ſvejdit nedol. ǀ nej mogal svejditi nedol., satorai je bil shalosten ratal ǀ Aurelianus prezej svej 3. ed., ter poshle po Hila ǀ Svej 3. ed. letu Ceſſar Maſſimianus, ſe mozhnu reſerdj ǀ David letu ſvej 3. ed. ſe skrie u eno luknio ǀ Kadar svei 3. ed. Koku ſe je godilu, ſposna pravizo Boshijo ǀ nikuli obedn nebo svedil del. ed. m ǀ kadar je on bil letu ſvejdil del. ed. m, y nej hotel vezh pomagat ǀ Krajl je bil letu ſveidil del. ed. m, ga h' ſebi poklizhe ǀ ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu, de nje mosh nesvedil +del. ed. m ǀ kadar letu bi ona svedla del. ed. ž, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ variſe kakor ti je luba tuoja glava, de mati nebode letu svedila del. ed. ž izvedeti se izvedeti se:
vſak dan njemu kaj v'kradejo, inu vender ſe nemore svediti nedol. gdu ſo taiſti ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu +del. ed. s jo vbye, inu pokoppà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
izvoliti -im dov. izvoliti, izbrati:
pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja isvolit nedol. ǀ kadar bi en zhlovik perſilen bil iſvolit nedol. en ſam greh ǀ Chriſtuſa Jesusa sa ſvojga Shenina isvoliti nedol. ǀ ſam od ſebe zhlovik hudu miſli, inu isvoli 3. ed., nad katerem hudizh obeniga urshoha nema ǀ ſa ſvoio Navesto jo iſvoli 3. ed. ǀ Kadar Papeſha isvolio 3. ed. ǀ vy zhiſti isvolite vel. 2. mn. tiga ner zhiſtishiga ǀ je bil tebe v'mej tulikajn taushent ludij isvolil del. ed. m ǀ Eſaua ſa paklenskiga ie bil iſvolil del. ed. m ǀ Leta je katero je Bug isvulil del. ed. m ſa Neveſto mojmu Goſpudu Iſaku ǀ Bug je jo is volil del. ed. m Iſaku ſa Neveſto ǀ Tajſti, Katere SVETA TROYZA je isvolila del. ed. ž od vekoma ſa Nebesku krajleſtuu ǀ sholnerij, inu drugi ſo bilij Mariuſa sa Ceſarja isvolili del. mn. m ǀ Sakaj tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili del. mn. m shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo isvolile del. mn. ž izvoliti si izbrati si:
my imamo rajshi taushentkrat ſmert kokor greh ſi isvolit nedol. ǀ rajſſi bi ſi hotela ſmert isvoliti nedol. ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti nedol. ǀ Na lete zhednoſti imate gledat, inu takorshne ſi is volit nedol., katere ſo Bogu dopadezhe ǀ Jeſt ſi isvolem 1. ed. sa mojga Gospuda ſamiga G. Boga ǀ bulshi je ſi isvolim 1. ed. shlushit G. Bogu ǀ to vezhno paklensko martro ſi isvolish 2. ed. ǀ de bi enu malu lakote ne terpel to vezhno lakoto ſi isvoli 3. ed. ǀ raijshi ſi isvolio 3. mn. s'nijh velikim terplejniam v'paku k'tej vezhni martri pojtij ǀ Sberiteſi, inu isvoliteſi vel. 2. mn. sa vasho Vishishi to, katera je ta ner bulshi ǀ sakaj bi ſi ſmert isvolil del. ed. m ǀ ſa ſvoj offer ſi je is volil del. ed. m ǀ poprei bi ſi bila gnado boshio isvolila del. ed. ž ǀ de bi rajſhi ſmert ſi iſvolila del. ed. ž ǀ ſi ſo bily isvolili del. mn. m eno ſtrashno, ino britko ſmert ǀ en dan Driveſſa ſo bila ukupaj prishla, de bi eniga Krajla ſi isvolile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ja2 člen. celo, ja:
Nepameten gvishnu ſi ti zhlovek, de s' en krivizhin dobizhik, s' en Smerdlivi lusht, ja sa taiſti greh, sa kateriga dobru veish, nebesku Krajleſtvu sapuſtish ǀ Ia cilu nijh ozheta Nebeshkiga ſe neſhonajo, temuzh stukrat na en dan ga reshaljo ← nem. ja ‛celo, saj’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jajce -a s jajce:
Enimu ſe je ſainalu, de enu slatu jeize im. ed. viſſi pod njegovo poſtelo ǀ na mejſti jejza rod. ed. eniga Shkarpiana ſvojm Otrokam dal ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze tož. ed. na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil ǀ ſe bere od shtrauſa, de ima to naturo, kadar ſleshe ſvoje jejza tož. ed., taista sakople v'pejſik ǀ dokler jeiza tož. mn. ſneſseio ǀ Strauſſ pak ſvoje jaiza tož. mn. pokopà ǀ na jaizah mest. mn. ſydi, de cell dan s'mejſta ſe negane
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jasen -sna prid. jasen:
Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen im. ed. m, doug, inu nej prevezh frishen ǀ Veſsel je jaſni im. ed. m dol. dan ǀ Odgovori Nebu: Zelli ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu im. ed. s, inu dobru ǀ temu S. imenu je bilu pokornu Nebu, kadar S. Miklaush mu je bil ſapovedal de s'oblazhniga, inu ſtrashnig ima jaſſnu im. ed. s, inu tihu poſtati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jemati jamljem/jemljem nedov. jemati:
kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati nedol. ǀ povedai ti meni, kej iemlesh 2. ed., de ty taku pogoſtim ſe opyanish ǀ ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh 2. ed. ǀ kodar hodi tabak jamle 3. ed., inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ jamleio 3. mn. Kir morio, Kradejo, golufaio ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja jemal del. ed. m ǀ tem vbogim ſim nyh blagu iemal del. ed. m ǀ Kadar ſo ludje … tu moje iemali del. mn. m se nei ſim ieſil ǀ ony ſo meſſu iamali del. mn. m, kuhali, inu jeidili dol(i) jemati 1. manjšati se:
kadar pak luna doli jamle 3. ed., ta shival slaba prihaia ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle 3. ed. ǀ morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle 3. ed. 2. minevati:
ſe imamo varvat, de v' tei vishi nebomo sazheli doli iamati nedol. ǀ Svejt vpye, eſt doli iamlem: 1. ed. meſſu vpye, jeſt umadeshem ǀ de ſi lih vidio de vſak dan ſvejt dol iamle 3. ed., inu ſe zera, vener ludje she ble ga lubio gori jemati večati se, rasti:
ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle 3. ed. ǀ kadar luna gori jamle 3. ed., taku tudi ta shjual na mozhnosti raste ǀ Ti vidish de edn v' blagi gori iamle 3. ed. ǀ sakaj raſteio, inu gorj iamleio 3. mn. v' gnadi Boshj ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala del. ed. m, inu raſla ǀ de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala del. ed. ž konec jemati umirati:
bi vidil eniga petleria od sheje konz jemati nedol. ǀ od lakote je imel konz iemati nedol. ǀ od lakote Konz jamle 3. ed. ǀ od lakote, inu vbushtua konz iamleio 3. mn. ǀ ludje, inu shivina ſo konz iamali del. mn. m ǀ ludje, inu shivina ſo konez iemali del. mn. m ǀ od lakoti, inu reve ſo konz jemali del. mn. m slovo jemati poslavljati se:
prideio h' tei sadni ſmertni uri, kadar slavu jamleio 3. ed. ǀ S. Paulus, kadar je slavu jemal del. ed. m od ſvojh lubih Epheſerjou → jamati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jerpregovati dov. dati prenočišče:
de samoresh ierpregovati nedol. pod tvojo ſtreho taiſtiga (III, 201) ǀ Se permiri en dan, de S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi proſſit Krajla de bi yh ierpregual del. ed. m, dokler sa volo veliziga mraſa nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna (III, 533) → erpregovati, → irpregovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jeruzalemski -a prid. jeruzalemski:
Cellu Jeruſalemsku im. ed. s meſtu bi bilu vun k'njemu teklu ǀ od Ierusalemskiga rod. ed. s mesta pojdemo v'tu mestu ſamario ǀ vſak dan trykrat je oknu odperl, ter pruti Jeruſalemskimu daj. ed. m Templi ſe obernel ǀ ga neſſe v' jerusalemski tož. ed. m Tempel ǀ nej ſmeil pojti v' Jeruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ v'Ieruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ Zachæuſa je bil k' isvelizhainu perpravil, inu sa Jerusalemskiga tož. ed. m ži. skoffa isvolil ǀ G. Bug ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes tu Jeruſalemsku tož. ed. s meſtu ǀ Nemam tudi vrshoha Klaguvati, Kakor Ieremias zhes tu Ieruſalemsku tož. ed. s Mestu ǀ sagleda Angela s' krivavem mezham ſtati na Jeruſalemskem mest. ed. m meſti ǀ V' cellem Jeruſalemskim mest. ed. s meſti ǀ po cellim Ierusalemskim mest. ed. s Mesti ǀ pred Tempelnam Ieruſalemskem or. ed. m ǀ kadar te Ierusalemske im. mn. ž Dekilze ſo tebi na pruti shle ǀ Nej reſnize v'mej deklzy, ſakaj Ieruſalemske im. mn. ž deklze, kadar ſo shlishale, de David je bil pobil Goliata, ſo djale de yh ie pobil deſſet taushent → Jeruzalem, → hieruzalemski, → jerozolomitanski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jesen -a m jesen:
v'Ieſenu mest. ed., kadar ta grosd je mehak, inu ſladak (I/1, 23) ǀ v' ſpumladi, inu v' Jeſſeni mest. ed., kadar dan, inu nuz ſta gliha (III, 478) Indikacija na moški slovnični spol je verjetno pod vplivom → spomlad. Za zapis v drugem zgledu bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi različico ženskega spola, vendar se to zaradi pogoste uporabe mestniške končnice -i tudi v moški sklanjatvi ne zdi nujno.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jesenik -a m september:
obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik im. ed.; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ ner ble v' tem meſſizi Sushiza, inu Jeſſenika rod. ed. tullio ǀ kadar dan, inu nuzh ſo glih, kateru duakrat v' lejtu ſe sgodj; ta pervikrat v' tem meſſzi Sushizu, ta drugi krat v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. ǀ S. Anna v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. je porodila Mario Divizo ǀ Letukaj samerkajmo, de v' tem meſſzi Jeſſeniku mest. ed. je bil sapovedal G. Bug praſnovati en velik Prasnik ǀ v' tem meſſzi Jenſſeniku mest. ed. vinogradi ſo polni slatkiga grosdia ǀ Maria Diviza je bila rojena v' tem Meſſzi Jeſſeniki mest. ed. Prim. pri Kastelec-Vorencu jeſſenik méſſiz ‛elul, september, kimoviz’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jetika -e ž jetika:
on je imel bodlaie, naduho, jetiko tož. ed., vodenizo, metlaie, boshio oblaſt, raka, bule, to hudo urozhino (V, 95) ǀ Jma jetiko tož. ed., sakaj nevoshlivoſt vſak dan ga zjera (V, 114) ǀ osdravi … Ietiko tož. ed. te nevoshlivosti (I/1, 120) ← it. etico ‛jetičen’ < lat. hecticus ← gr. ἑκτικός
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jetnik -a m jetnik:
jest ſim vaſh jetnik im. ed. ǀ ietnik im. ed. resvesane roke, inu noge ima ǀ Iudij ſo navado imeli eniga Ietnika tož. ed. ſproſſit ǀ je eniga Jetnika tož. ed. ledig puſtil ǀ ſò saperti od vſeh krajou, kakor jetniki im. mn. ǀ Leteh jetnikou rod. mn. ena hozheo ratat danas Nem. ǀ En Sam Tobias, v'mej tulikain taushent jetniku rod. mn., je Sapuvidi Boshje dershal ǀ lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom daj. mn., kar prezej ſupet bele trente rataio ǀ je neſsla Jatnikom daj. mn. kroh sa almoshno ǀ sa takorshne jetnike tož. mn. ſuſebnu skerbj ǀ en dan je bil shal obyskati Jetnike tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jezditi -im nedov. jezditi:
en dan sapovej de imà shnim vun jejsdit nedol. ǀ Obari me. ne Bug, de bi jeſt hotel jeisdit nedol. taiſtiga kojna ǀ jesdi 3. ed. na eni oslici ǀ mimu gauh jeſdi 3. ed., na katerih en zhlovek je viſſil ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi 3. ed. ǀ Samurizi kadar jèsdio 3. mn. mimu njeh Tempelna, s'kojna doli ſedeio ǀ mimu taiſte skale je jesdil del. ed. m ǀ Je jeſdil del. ed. m S. Martin po ſimi ǀ kadar ie iejsdil del. ed. m v'Ieruſalem ǀ kodar je JESUS jeisdil del. ed. m ǀ ena kmetushka shena je na enem osli jesdla del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jezero -a s jezero:
Sapovej … njega venu glaboku jeseru tož. ed. urezhi (III, 153) ǀ zhes jeseru tož. ed. (III, 153) ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke, jeſera tož. mn. restallal (V, 242)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jezik -a m jezik, tj.
1. organ v ustih:
de bi ta ſveti Jeſik im. ed. ſterhnil, inu pepel ratal ǀ ſe ne boy obeniga glida ſvoiga shivota tulikajn, kulikajn tiga ieſika rod. ed. ǀ jeſik tož. ed. ſi je griſil, obraſſ ſi je s' nohtmy praskal ǀ jesik tož. ed. ſi odgriſe ǀ imaio en ſam jeſik tož. ed. ǀ na jesiku mest. ed. ta nar ostudnishi krota je nij stala ǀ aku pak ima zherno shilo pod jeſikam or. ed., je ſnamine de noſſi zhernu jagnizhe ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam or. ed. taisto lishejo ǀ De bi imel ſtu jeſikou rod. mn., inu vſt bi vſe martre taiſtih vbogih dushiz dopovedat ne mogal 2. govor:
moj preproſti jeſik im. ed. od leteh bo mogal govorit ǀ jesik im. ed. je ena gmajna vſiga hudiga ǀ she veliku vezh yh je umoril ieſik im. ed. ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika rod. ed. premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina ǀ Ta pervi Beſednik je s' penselzam ſvoiga jaſika rod. ed., s' farbo te huale taku lepu je bil pershono Epheſtionavo smalal ǀ ner vekshi kunsht je ſvoj jesik tož. ed. umojſtriti ǀ tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih tož. ed. odveſal ǀ nikuli Boga na jeſiku mest. ed. nimaio ǀ vednu v' nashim ſerzi, inu na jeſiki mest. ed. leto ſveto pejſſim … imete ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam or. ed. negreshil ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam or. ed. ǀ Aku li is ieſikam or. ed. molite, vashe molitue nezh nevelaio ǀ ſo urshoh s' ſvojm hudobnim ieſikom or. ed. ǀ s'jeſikom or. ed. v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ s'jesikom or. ed. vam voshzhi en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte jeſike tož. mn. 3. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje:
leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku mest. ed. hozhe rezhi zhiſt ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku mest. ed. ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik tož. ed. ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ skuſi try jeſike tož. mn., namrezh grekesh, Judouski, inu Latinski je bilu sapiſſanu ǀ on vſe jesike tož. mn. govorij ǀ kakor de bi imela gnado vſe iesike tož. mn. govorit 4. govorec:
Cardinala vſy jeſiki im. mn., inu Piſſary ſo hualili ǀ takushni jesiki im. mn. shlishio v'paku ǀ njega hualio vſy ieſiki im. mn., inu lubio vſe ſerza 5. žarek:
Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy or. mn. zhastè muzh tiga Vſigamogozhiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Jezusov -a prid. Jezusov:
na Dan v' Nebu hojenja Jeſuſaviga rod. ed. s ǀ ta danaſhni dan Iesuſoviga rod. ed. s v'Nebuhojenja ǀ NA DAN IESVSOVIGA rod. ed. s V'NEBVHOIEINA ǀ letukaj Naveſta premishluje dopelt lepoto Ieſuſavo tož. ed. ž ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi mest. ed. ž v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ v'Jeſuſevim mest. ed. s krilli je slonil ǀ perſtopi K'Iesuſavim daj. mn. nogam ǀ Magdalena s'ſolsami Ieſuſave tož. mn. ž noge opere → Jezus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Jobov -a prid. Jobov:
shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua im. ed. ž ǀ Origines nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb Iobavo tož. ed. ž ǀ Iobavi im. mn. m prijately ſo ſe bily preshtrashili ǀ Jobavi im. mn. m Synovi, inu Hzhere jo nej ſo guishnu zhakali ǀ Takorshni ſo bily Jobavi im. mn. m Priateli ǀ G. Bug je bil ta ſvit dal Jobavem daj. mn. Priatelom ǀ Jeſt nemorem sgruntat lete beſſede Jobave tož. mn. ž → Job
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
joh medm. joh, joj:
Joh meni sapuſheni sruti ǀ joh, inu gorje na taiſti dan greshnikom, inu greshnizam ǀ Ah Ioh, inu gorè nam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jokanje -a s jokanje:
Kaj pomeni tu Klagovajne, jokajne im. ed., Kateru jeſt shlishim v'tem Meſtu ǀ shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine im. ed. Davidavu, nij Klaguajne Salamonavu ǀ sa volo vedniga jokajna rod. ed. ǀ Heraclitus od jokaine rod. ed. bò umerl ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne tož. ed., sdihuajne ſvojh Starishyh, Nevèſt, inu otrouk ǀ s' jokainam or. ed. mleku od matere udobi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jokati -am nedov. jokati:
ſpumni na ſodni dan, milu sazhne jokat nedol. ǀ milu sazhne jokati nedol., inu sdihovati ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat namen., inu shalovati ǀ zhes ſvoje grehe milu plaka, inu joka 3. ed., Boshjo martro kushuje ǀ Celli duor ſe preſtrashi, klaguie, jamra, inu ioka 3. ed. ǀ otrozy po hishi shrajeio, inu jokaio 3. mn. ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual, inu jokal del. ed. m ǀ milu ſe je jokol del. ed. m ǀ milu ſe ie iokol del. ed. m ǀ leta shena je upijla, inu jokala del. ed. ž ǀ Vy ſte jokali del. mn. m jokati se jokati se:
s'krijvavimij ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh ludij jokati nedol. ǀ milu ſe je sazhel iokat nedol. ǀ Zhaſs ſe je ſmeati, inu zhaſſ ſe jokoti nedol. ǀ Se jokam 1. ed., inu shalujen, kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash 2. ed., shalujesh, inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ ſe grima, inu joka 3. ed. de v'negnado ozheta Nebeshkiga je padla ǀ ſakaj ſe ioka 3. ed. Lintvorn ǀ nad Katerem s: Rojstuam ſe nejoKa +3. ed. ǀ danaſs vſy ſe jokaio 3. mn., poſtio, inu gaishlaio ǀ nad namy ſe jokajo 3. mn. ǀ narpoprej jokajte ſe vel. 2. mn. ſamij zhes ſebe ǀ iokajte ſe vel. 2. mn. ſedaj veliku vezh ǀ zhes vaſhe grehe nar poprej joKajteſe vel. 2. mn. ǀ tedaj ne shalujte, inu nejokajte +vel. 2. mn. ſe ǀ ta Bogabojezhi Iacobonus milu ſe je jokal del. ed. m ǀ Gdu bi ſe ne bil ioKal del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual, inu ſe nejokal +del. ed. m ǀ ſe je milu jokala del. ed. ž po ſuojm martvom ſijnom ǀ Iokala ſe del. ed. ž je Anna Tobiava shena ǀ jeſt ſe bom milu jokola del. ed. ž ǀ kadar ſe bote jokali del. mn. m ǀ Iokali del. mn. m ſe ſo Betulery ǀ ſe ſo milu zhes Chriſtushauo martro joKale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Jotam m osebno lastno ime
Jotam:
Lepa je taiſta pergliha, katero je bil ſmislil Jotam im. ed. v' Bukvah teh Rihterjeu samerkano. Je djal Jotam im. ed., de en dan Driveſſa ſo bila ukupaj prishla, de bi eniga Krajla ſi isvolile (IV, 91) Jotám, lat. V Iatham, gr. Ἰοαϑάμ, najmlajši Jerubaalov sin (SP Sod 9,5)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Jozefat2 m zemljepisno lastno ime
Jozafat:
Ony trje ſo raishali po dolini Joſeffat im. ed. edn nyh is shale ſede n'en kamen, rekozh: jeſt ſi sberem leta kamen, de bom letukaj ſedel na ſodni dan Józafat, dolina poslednje sodbe (SP Jl 4,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Jud -a m prebivalsko lastno ime
Jud:
Mardochæus Jud im. ed., leta ſe nej hotel nikuli Amanu perklonit ǀ cilu en Jud im. ed. je bil ſposnal ǀ En Iud im. ed. bi raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ eniga Juda rod. ed. Syn, od kateriga Pishe Cæſarius ǀ vidimo de ſodio ty Rasbojni Judje im. mn. Rihterja Nebeskiga ǀ Iudje im. mn., kateri ſe ſo bily podstopili preusetnu rezhi ǀ Iudie im. mn. bodo Chriſtuſa vmorili ǀ Iudij im. mn. ſo navado imeli eniga Ietnika ſproſſit ǀ bote hushi kakor Iudy im. mn., kateri s'hishe Boshje, ſo bily ſturili eno raſbojnsko jamo ǀ Judy im. mn. ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili, inu shlofali ǀ ſe nej bal Firshtou teh Judou rod. mn., ni Gospojsko teh Ajdou ǀ G. Bug nej li od Iudou rod. mn. letu govoril, ampak tudi od naſs Karshenikou ǀ S. Paulus od Iudu rod. mn. pravi ǀ on kakor en Jogar ga je bil ysdal Judom daj. mn. ǀ je enkrat djal k' Judom daj. mn. ǀ tem greshnim Iudom daj. mn. je djal ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne Iude tož. mn. ǀ sa tiga volo je bil Chriſtus Judje tož. mn. sapuſtil, inu pred taiſtimi ſe skril ǀ ſe toshi zhes Iudje tož. mn. ǀ Ie Pilatus uprashal Iudie tož. mn. ǀ Per Iudah mest. mn. nej bilu pohushanie sa sdrauie tiga shivota eno obeſheno kazho molit ǀ she danashni dan ſe vidi per Judoh mest. mn., de golufaio, inu ohernio tribaio ǀ s' Judomy or. mn. upyeio Júd, lat. Jūdaeus, gr. Ἰουδαὶος, pripadnik Judovega rodu izraelskega naroda, zlasti po Salomonu, kasneje, po letu 80, razseljenega zunaj Palestine
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Judež -a m osebno lastno ime
Judež:
do vekoma kakor Judesh im. ed. Iskariot ſe fardamaio ǀ kokar Iudesh im. ed. Ishkariot pravio ǀ priklinaite pamet Judesha rod. ed. Iskariota ǀ NA DAN S.S. SHIMONA, INU JUDESHA rod. ed. THADEUSA APOSTOLOU ǀ ſaine krajla Næbukadonoſoria … Generala Judesha rod. ed. Machoberia … ſe ſo bile dopolnile ǀ fratario Iudesha rod. ed. Iskariota ǀ timu faratarskimu Judeshu daj. ed. Iskariotu je bil napruti shal ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho Judeſhu daj. ed. Iskariotu voszhi ǀ Hudizh je bil Iudeſu daj. ed. Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze poſtavil ǀ G. Bug je bil poprej Judesha tož. ed. is ſtola oduergil ǀ s'Iudesham or. ed. Iskariotam dò vekoma bodo v'pakli goreli 1. → Iškarijot 2. → Juda(s) 4. 3. → Juda 3.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Julianus -na m osebno lastno ime
Julijan:
Iulianus im. ed. mertou doli pade ǀ kar Iulianus im. ed. je puſtil sydat zhes dan, po nozhi je vſe okuli padlu, inu ſe poderlu ǀ Kateru nam bi mogal poterdit Julianus im. ed. ǀ veſſelje, katiru ſta imela Julianus im. ed., inu njegova Neveſta Baſiliſſa ǀ pohleunu tebe s'beſsedami Iuliana rod. ed. Toletana proſsim ǀ bliſi kloshtra tiga Appata Juliana rod. ed. ǀ Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu daj. ed., inu Baſiliſſi pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane ǀ De bi tebi pokorne bile kazhe, kakor S. Mohariu Appatu: Levi, kakor Julianu daj. ed. Puszhauniku ǀ sapovej Nebeſsom Iuliana tož. ed. Apostata vubiti ǀ Juliana tož. ed. Apoſtata s' Nebeſs je bil grum ubil ǀ Spumnite vaſs proſſim na Juliana tož. ed. Ceſſarja, kateri v' Conſtantinopoli ſi je bil naprej vſel eno Zerku ſidat 1. Sv. Juliján, mož sv. Bazilise, mučen 304 ali 311 v Egiptu 2. Juliján I., škof v Toledu (6. stol.), avtor apologetskih in moralnih traktatov 3. → Apostata 4. → Mancius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
jutrišnji -a prid. jutrišnji:
Bug ti nedai jutrishniga rod. ed. m dneua dozhakat (V, 162) ǀ nevejsh zhe jutershni tož. ed. m dan bosh dozhakal (III, 590)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kadilo -a s kadilo:
lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu im. ed. per Altaryh ǀ Duh tvoiga oblazhila, je kakor duh tiga kadilla rod. ed. ǀ ſò njemu darovali Slatù, kadillu tož. ed., inu Myrro ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu tož. ed., inu ſtu shganih offrou ǀ sdai pak s' tem shlahtnem kadilam or. ed. Taiſtu zheſtè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kaj2 česa zaim. kaj, nekaj:
kadar je kaj tož. ed. rekla ǀ nevem de bil kaj tož. ed. dobriga sturil ǀ vſak dan njemu kaj tož. ed. v'kradejo ǀ Samerkajo kai tož. ed. tukai pravi S. Hilarius ǀ s'ſtrahom je v'Cerkvi ſtal, de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej tož. ed. neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil ǀ yh nei imel s' zhim or. ed. plazhat ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash shzhim or. ed. tvoje dolge plazhat → kjekaj1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kakoršen -šna zaim. kakršen:
Kakorshen im. ed. m je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla ǀ Aku Bug mene n'hozhe kakorshna im. ed. ž ſim, nej me pusti ǀ od kakorshniga rod. ed. m tadla de ſi lih je maihin per temu ſamimu ſe bodo vſtanovili ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga rod./tož. ed. m Shtokfisha vun potegnili ǀ nej ſó uprashali, kakorshne rod. ed. ž nature, inu ſorte je letu sheliszhe ǀ terbei de imà kakorshniga tož. ed. m ži. prjatela, de taiſto taku guanda ǀ Is tiga doli vſemite, kakorshno tož. ed. ž veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ samerka v' kakorshno tož. ed. ž shkodo taiſti glaſſiki slatkiga vina ſo njo perpravili ǀ ſakaj vy neproſſite kakorsno tož. ed. ž gnado od mene ǀ jeſt imam kakorshnu tož. ed. s hozhem ureme ǀ v' kakorshni mest. ed. ž vishi Lucifer je v' pakli ſaveſan ǀ kadar ſe bò v' kakorshni mest. ed. ž nevarnoſti neshla ǀ je vuzil v'kakorshni mest. ed. ž viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe ſturiti ǀ Kadar s' oroshiom s'ſtrupam, ali kakorshni mest. ed. ž vishi bodi volnu eniga vbijesh ǀ Vprashajte uno Sereptansko Vduvo v' kakorshne mest. ed. ž vishi je bila ſturila ǀ sklenite s' kakorshno or. ed. ž pohleunoſtio, inu andohtio bi imeli v' Zirkui ſtati, inu moliti ǀ s'kakorshno or. ed. ž vestjo more uni rezhi, inu ſe hualit de je Christianus, de je en karshenik ǀ Oh s' karshno or. ed. ž te dai veliko pohleunoſtio ǀ sgrunta kakorshne im. mn. ž ſò inu bodo od ſunaj, inu od s' notraj ǀ Ta zhaſs bosh skusil takorshne britkosti, kakorshne tož. mn. ž nikuli nej ſi skusil ǀ Oh prekleta nezhiſtoſt! v'kakorshne tož. mn. ž grenkuſti ſe ti mene perpravila ǀ vidimo takushna snamina, Kakorshna tož. mn. s ſe bodo na Sodni dan godila → kakovšen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kambra -e ž kamra, soba:
uſaka kambra im. ed. je imela ſvoje laſtnu imè ǀ ſtreha te kambre rod. ed. ſe odpre ǀ yh sa ſabo is kambre rod. ed. ulezhe ǀ de vejter nebò v'uasho kambro tož. ed. prishal ǀ domazhi gredo v'kambro tož. ed. gledat ǀ natihim gre v'kambra tož. ed. ǀ ſagledajo veni kambri mest. ed. malike, ali Bogove, katere Micha je molil ǀ en dan shlishi rapotati v'kambri mest. ed. tiga Capitana ǀ kadar edn eno hisho hozhe ſydat, ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio, namrezh viſsokuſt inu dolgoſt te hishe; Vkna, inu urata; shtenge, inu kambre im. mn., ſizer ta hisha bi ne bila po kunshti ſydana ǀ vſe njega zimre, ali kambre tož. mn. je bil sapovedal s'shpegli pokriti ǀ na leteh kambrah mest. mn. je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit Različica z interkaliranim b je pogostejša kot → kamra; → kembra.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kampana -e ž osebno lastno ime
Kampana:
Gospa Campana im. ed. en dan je bila taiſti pokasala ſvoje slate perſtene, inu ketne ǀ pravi k' Campani daj. ed. (III, 397) Kampána, lat. Campāna, neka rimska gospa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kanutus m osebno lastno ime
Knut:
Canutus im. ed. Engelenderski krajl, kateri en dan je ſedel raven morja, ter je vidil, de valuvi ſe ſo h'njemu perblishovali (II, 282) Knút Véliki, srlat. Canutus, agl. Canute, Cnut, Knut, kralj Anglije (1016–35), Danske (1018–35) in Norveške (1028–35)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kašelj m kašelj:
en dan na naglim ga kashil im. ed. popade, ter ga sadavi (V, 612) ǀ osdravi kashel tož. ed. tjga marmrajna (I/1, 120) ǀ Jma velik kashel tož. ed., sakaj vſe skuſi marmra (V, 114)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kat. krajšava katoliški:
vſak dan S. Kat: im. ed. ž kersh: Cerku naſs opomina ǀ S. Kath: im. ed. Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti ǀ veroveio vſe tu kar s. Chat: im. ed. ž Kersh: Cirqu sapovej ǀ Paradish je bil en ſpomin s: Chat: rod. ed. ž karsh: Cirqve ǀ n'hozhemo teh mutastih hudizhous hularij bitij, ampak s. Chat. rod. ed. ž Karsk. cerqui ǀ sa Cardinala ſvete Kath. rod. ed. Karsh. Zirkui ǀ Bugajte tedaj vaſho Mater S. kat. tož. ed. ž Kersh. Cerku ǀ ſhivimo v'S. khat: mest. ed. kers: Cerkvi → katoliš1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Katarina -e ž osebno lastno ime
Katarina:
S: Catharina im. ed. Senenſis, katerj Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil ǀ Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina im. ed. modruſti Boshje nepolonena ǀ Catharina im. ed. je bila Hzhy eniga Krajla Coſtus s' imenam ǀ Na zheli S. Catharine rod. ed. ſe vidi saſtopnoſt Boshja ǀ Krajl shihar ſe lozhi od ſvoje sakonske krajlize Catharine rod. ed., inu Anno Boleno porozhj ǀ kakor de bi S. Duh od Catharinæ rod. ed. govuril ǀ Chriſtus je dial S. Catharini daj. ed. ǀ v' tem meſti Alexandria, je bil Catharini daj. ed. sapuſtil Kraileſtvu ǀ Ceſſar sapovej S. Catharino tož. ed. saprejti, inu sa vahtat, ter poshle po ner Vuzhenejshi Philoſophe … de bi s' Catharino or. ed. od vere disputerali 1. Sv. Katarína Siénska (1347–80) 2. Sv. Katarína Aleksandríjska (Sínajska), mučena domnevno 307 3. Katarína Aragónska (1485–1536), prva žena angleškega kralja Henrika VIII.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
katoliški -a prid. katoliški:
nas opomina vſak dan nasha Mati Sveta Katolishka im. ed. ž karshanska Zerku ǀ Pujde sa njo ta S. Vera Chatoliska im. ed. ž ǀ kakor S. Chtolishka im. ed. ž Cerku poje ǀ Sveta katolisha im. ed. ž Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ sa volo svete katolishke rod. ed. ž Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ je k'pravi viri kershanski katolishki daj. ed. ž prepravil ǀ h' tej pravi Katoliſki daj. ed. ž, inu Evangelski Veri ǀ G. Bug nikuli obenu zhudu neſturj skuſi druge vere ampak li skuſi nasho Sveto Katholishko tož. ed. ž Vero ǀ Sa morje imamo ta ſvejt, ſa zholn Sveto Katolisko tož. ed. ž Zerku → katoliš1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kazati kažem nedov. kazati:
ozy pruti ſteni oberne inu sazhne na quarte kasat nedol. ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid marmrat, inu sobe Kasat nedol. ǀ vſy ſo bili ſazheli Henricusa gardu gledat s'parſtam kaſat nedol. ǀ s' perſtam sazhne kaſſat nedol. ǀ imè imam v'mojh s: Ranah, katere ozhetu Nebeshkimu kashem 1. ed. ǀ ti ozhetu Nebeshkimu tuoje s. Rane kashesh 2. ed. ǀ jega S. Rane ozhetu Nebeshkimu kashe 3. ed. ǀ drugem pot kashe 3. ed. ǀ vaſhe offertne guante kaſſite 2. mn. ǀ s' perſtam sa taiſtimy kasheio 3. mn. ǀ kashejo 3. mn. tajſte ſirotize nyh ſrajzhize ǀ ta pravi pot v'deshelo te oblube ym ie kasal del. ed. m ǀ ſvoje bele roke, inu noge persy je kasala del. ed. ž ǀ drugim je kaſala del. ed. ž, inu djala: Pogledajte mojga bobizha ǀ My ſmo ym nasho ſvètlobo kasali del. mn. m kazati se kazati se, prikazovati se:
de si lih od ſazhetka ſe kaſe 3. ed. vejter dober, inu nuzen, vener vezhkrat ſe preoberne ǀ ta zhernij hudizh supet ſe kaſse 3. ed. ǀ zhudne sveſde v'luftu ſe Kasheio 3. mn. ǀ ſnamine Svetiga krisha, katiru na taiſti dan ſe je folku kaſalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kedaj prisl. kdaj:
Ali kadaj letu bo? na ſodni dan ǀ Kadaj ſe bo letu sgudilo ǀ kadai oſterij imaio nar vezh opravila ǀ Kedaj pride K'tebi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ketina -e ž 1. veriga:
on bò s'Nebes eno slato keteno tož. ed. ſpuſtil ǀ S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno or. ed. sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' eno shelesno Ketno or. ed. ga sa urat perveſſejo ǀ vſe shile mojga shivota bi ratale shlahtne ketene im. mn. ǀ O nuzne inu lepe takorshne ketine im. mn. ǀ nej keten rod. mn., ali shtrikou taku mozhnih ǀ na meiſti teh shtrikou, inu ketn rod. mn. s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne, inu debele ketne tož. mn. ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste shtrike, inu ketene tož. mn. restargal ǀ bote imeli … na rokah te gorezhe ketine tož. mn. ǀ s'shtrikami, inu ketnamy or. mn. ſo ga bily ſveſali ǀ kakor Peter v'jezhi s'ketnami or. mn. svesan ǀ s'gorezhimy ketnamij or. mn. ſo ſueſani ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy or. mn. ſvojh hudih ſhell ſvesanih ǀ s'slatemi ketenamij or. mn. vpresheni ſo pelali ǀ s'mozhnimi ketenami or. mn. ſim h'grehu perveſan ǀ ga sazhneio s' shtriky, inu ketinami or. mn. kakor tiga ner hujshiga rasbojnika veſſat ǀ Macedonary, kadar ſo bily Perſianskiga Krajla Dariusa vieli, s' slatimi ketinamy or. mn. ſo bily svesali ǀ Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi ketny or. mn. savesal ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni or. mn. sveſano ſta dershala 2. verižica:
taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno Ketno tož. ed. ǀ na mejſti koraud, inu slateh keten rod. mn. kazhe savite noſſio ǀ Gospa Campana en dan je bila taiſti pokasala ſvoje slate perſtene, inu ketne tož. mn., ſvoje perlne ← stvnem. kẹtina, chẹtinna ← vlat. cadena < lat. catēna; → katena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
klagovanje s tarnanje, pritoževanje:
drugiga ſe nej shlishalu semuzh shalost, iok, inu Klagovajne im. ed. ǀ kai s' en iamer, inu klagovaine im. ed. je bilu lejtoſſ sa volo ſushe ǀ shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne im. ed. Salamonavu ǀ Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne tož. ed. ǀ nam sturij tudi brati Klagovajnie tož. ed., inu shalost ǀ shlishish klaguvajne tož. ed. tega nadlushniga → klagovati, → klogovanje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
klanje s kolika, bolečine v trebuhu:
en dan kadar nar bulshi vole je bila, nanaglom io klajne im. ed. popade, poshle po tiga Paterja, Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde, zhaka dokler je maſho odbral, mu povej, ta Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho (I/2, 213)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
klatiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se, pohajati:
veliku leit ta Syn po ptuyh deshelah ſe more klatit nedol. ǀ Imate po boshyh potah hodit, inu nikar po gaſſah, inu plazah ſe klatit nedol. ǀ njegou Syn ſe klati 3. ed., po nashi desheli ǀ cell dan po plazah, inu gaſſah ſe klatio 3. mn., nyh trebuhu, inu garlu shlushio ǀ po oshtariah ſe je klatil del. ed. m, sdaj hudizhi po paklu ga vulazhio ǀ pò oshtarjah ſe bote klatili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
klavzura -e ž klavzura, tj.
prepoved izhoda iz samostana:
te shtery Svete oblube, pokorszhina, volnu bushtvu, zhiſtoſt, inu Klauſura im. ed. ǀ Zhe ſe bodo saveſali s' oblubo te Klauſuræ rod. ed., tu je saperta biti, nihdar vezh ene ſtopine nebodo mogli is kloshtra ſturiti ǀ ſe poſtavio v' Shpringarie te Clauſuræ rod. ed. ǀ ta zhaſtiti veliki proſtor Nebeski je meni dan sa to Clausuro tož. ed. ← srlat. clausura ‛klavzura’ < lat. clausūra ‛grad, utrdba’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kleti kolnem nedov. kleti, preklinjati:
sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet nedol., inu shentovati Boga ǀ sazhne hudizha kleti nedol., de je jo omotil ǀ ſe resjeſim, tagotim, kolnem 1. ed. preklinam ǀ ti is iese ſmeriash, inu kaunesh 2. ed. druge ǀ marmrash, kounesh 2. ed., shentujesh, inu ſe kregash ǀ kadaj ti kolnesh 2. ed., inu shentujesh ǀ govori hude greshne beſſede, de kolne 3. ed., preklina, po krivim ſe perſega ǀ kaune 3. ed. uro, inu zhaſſ, kir je bil v' taiſto hisho prishal ǀ mosh, inu shena … ſe ſaurashio kakor pſſ, inu mazhika, ter kauneta 3. dv. uro, inu dan, kadar ſta vkupai prishla ǀ kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta 3. dv., inu ſmeriata ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete 2. mn., ſusho, deſſ, veiter ǀ Kadar yh kounete 2. mn., inu toshite de vam shkodio ǀ vſy vaſs kauneio 3. mn., inu pravio de ſte hujshi kakor Turk ǀ kolneio 3. mn. uro, inu zhaſſ kadar ſo bili rojeni ǀ otrozy nekolneio +3. mn., netreskaio, ne tepeio ǀ na meiſti molitue, vas kolneo 3. mn. ǀ Neshentvai, nekolni +vel. 2. ed. kakor ena fardamana dusha ǀ Nikar nekouni +vel. 2. ed. taiſte ſtuary, katere na vſako beſſedo ſo pokorne ſvojmu ſtuarniku ǀ de bi zhlovek ſe reſieſil, ſmerial, klel del. ed. m, shentoval ǀ Ena shena je klela del. ed. ž deſh ǀ nemorem de bi ſe neiesila, Kregala, inu neklela +del. ed. ž ǀ kleli del. mn. m ſo ſusho, inu tudi deſſ de nei hotu priti ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli +del. mn. m, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kljubu prisl. navkljub:
S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli; kaj bodo tedaj uredni taisti, nikarli yh nebugaio, temuzh ſtukrat na dan reshalio? inu Klubu ym ſuper dellaio (II, 328)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kokoš -i ž kokoš:
kokush im. ed. je per leſizi ſtala, auzhiza per volku ǀ prezei pod peruti te kokushi rod. ed. ſe skryeio ǀ aku bodó nauke te kokushi rod. ed. gori vſele ǀ Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem eno debelo kokush tož. ed. ǀ s' eno kakush tož. ed., s' eniga kashtruna ſe dolgu zhaſſa kup dela poprej kakor ſe sglihaio ǀ v'hoshtariah je ſaſtaulala, taku de en ſam koshuh tož. ed. je bil nij oſtal ǀ nebodite kakor kokushi im. mn., katire na jaizah ſydi, de cell dan s'mejſta ſe negane ǀ pruti ſvojm kokusham daj. mn. ǀ Liſiza mozhnu sheli Kokushi tož. mn. Indikacije na moški slovnični spol v šestem zgledu verjetno ne izvirajo iz živega govora.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kolikaj1 prisl. koliko:
kulikaj ſe yh naide, de imaio shkarie predouge ǀ Kulikaj marter Trinogi ſo ſi ſmislili ǀ Kulikaij ſe yh najde, kateri cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
koliko2 vez. kolikor:
imate vſakitiru jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati tulikajn kuliku vam je potrebnu s' en dan (V, 215)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
konec -nca m 1. konec:
ti ſi nash sazhetek, inu konez im. ed. ǀ Ie ſazhetik, inu koniz im. ed. tiga zhloveka ǀ takushen je konz im. ed. tiga shivenia ǀ pres vſiga konza rod. ed. je proſsila sa suojo vbogo slahto ǀ Pokuro bodete delali ali ne bode nikoli konza rod. ed. imela ǀ de bi ſi lih do konza rod. ed. bil ſlap ǀ kadar zhlovek pride k' enimu gvishnimu konzu daj. ed. dobriga djaina ga poklizhe k' lonu Nebeskimu ǀ h'Konzu daj. ed. lejta gre v'skrinio gledat ǀ Pojdite tedaj na konez tož. ed. tijh gaſs ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tož. ed. tiga ſvejta ǀ jo perdash hudizho s'en lusht tiga meſſa, kateri taku hitru konz tož. ed. imà 2. namen:
sakaj moj Priatel tulikajn ſe martrash? kaj s'ena miſsu, ali konz im. ed. je tvoj → biti1, → jemati, → storiti, → vzeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kopati -pljem/-am nedov. kopati:
Bug njemu sapovej de bi imel Kopat nedol. ta sijd tiga Tempelna ǀ Kaj tebi tedai nuza drugim jamo Koppati nedol., dokler ſam bosh noter padu ǀ vij raijshi hozhete dellat, koppat nedol., inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat ǀ njemu k'zhasti Sam semlo kople 3. ed. ǀ matika s' katero Kmet semlo kaple 3. ed. ǀ ta Kateri jamo drugem Koppa 3. ed. ſam noter pade ǀ ti celli dan na nijvi ſi dellal, koppal del. ed. m, inu ſe martral ǀ ſo orali, kopali del. mn. m, inu na puli dellali ǀ cellu lejtu ſó koppali del. mn. m, inu dellali ǀ kadar v' Rimi ſo grunt coppali del. mn. m … v' grunti ſo bily eno zhlovesko glavo nashli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kor -a m 1. zbor (angelov ali svetnikov):
Nikar li Chor im. ed. teh Archangelou, ampak vſy Chori im. mn. teh Angelou ǀ is kateriga Chora rod. ed. tyh Angelou ǀ is Chora rod. ed. tyh Cerobinou ǀ tulikain Angelou je venim Chori mest. ed., de obeden yh nemore ſishteiti ǀ kateriga nuzh, inu dan tij Chori im. mn. teh Angelou zhastè ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori im. mn. teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ v' nebeſsih je devet Choru rod. mn. Angelou ǀ v' Nebeſſih je oſſem Chorou rod. mn. teh Svetnikou 2. kor, tj.
prostor v cerkvi, kjer je zbor:
en dan ſò v' Chori mest. ed. pejli to lepo molitvo ǀ ym ble dopade shkripajne teh rashnou, inu zverzhajne tiga pohajnia, kakor ta ner lepshi shtima na Chori mest. ed. ǀ Na chori mest. ed. pak ſo bily ſazheli pejti masho teh Svetih Marternikou ǀ katere ſo … fliſſik v'chori mest. ed. ← srvnem. kōr ← stvnem. chōr ← lat. chorus ← gr. χορός ‛množica, zbor’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Korozo/ain m zemljepisno lastno ime
Horazin:
Joh, inu gorie tebi Corozoin im. ed., inu Bethsaida (V, 584) ǀ Je en dan Nash Odreshenik Chriſtus Jesus sfaril tu meſtu Corozain tož. ed., inu Bethsaido Horazín, lat. V Corozain, gr. Χοραζίν (SP Mt 11,21)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kosilo -a s kosilo:
koſſilu im. ed. bo poſnu kuhano ǀ v'tuoj hishi je enu dobru koſsilu im. ed. perpraulenu ǀ en shlahten Goſpud ga je bil h'koſſili daj. ed. povabil ǀ prideio h'koſsili daj. ed., kruha nej na miſi ǀ Se nenajdeo vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu tož. ed. pershparali ǀ Deklizam dam sa Koſſilu tož. ed. en par pezhenih pishat ǀ Potle je sapovedal koſsilu tož. ed. perpravit ǀ gredò v'kloshter proſio ſa koſilu tož. ed. ǀ mosh sapovej sheni tu, inu unu sakoſſilu +tož. ed. skuhat ǀ vſak dan per koſſili mest. ed., inu per vezhery Mashnike opraulaio ǀ gre po koſſili mest. ed. v' kambro ǀ pokoſili +mest. ed. v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo, inu do polnozhi pleshemo ǀ prèd koſsilom or. ed., inu prèd vezherio dolgu molio ǀ odershiteſe od meſſa, inu s' ſamim koſſilam or. ed. sa dobru vſimite
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kositi2 nedov. kositi, tj.
s koso rezati travo:
En dan kir je s'drugimy dellauzy en traunik koſſil del. ed. m (II, 322)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kraljica -e ž kraljica:
Krajliza im. ed. Nebeſhka, je to naſho reuno deſello sapustila ǀ Nam ſamore ſprizhat Franska Krailiza im. ed. Blanca ǀ ſe bere od krajlize rod. ed. Esther ǀ ſim bral od ene Perſianske frave katera Synu te Krailize rod. ed. je doila ǀ Kakor ſe bere od Margarite Hogerske Kerajlize rod. ed. ǀ en Oblaſtnik te krjlize rod. ed. kandaces ǀ S. Grogor je bil piſsal Brunichildi Krajlizi daj. ed. ǀ S. Dominicus je Krailizi daj. ed. dial ǀ ie reſnizo krailize daj. ed. Iezabeli govuril ǀ imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo tož. ed. zhastiti ǀ Kakor de ta bi bil salublen v'to S. Krailizo tož. ed. Elisabet ǀ pohleuno kralizo tož. ed. Nebesko proſſio ǀ en dan ſe je s'ſvojo krajlizo or. ed. kregal ǀ En danſe je bil s'krajlizo or. ed. skregal ǀ kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo or. ed. Jezabelo ǀ Kakor ti Salamon, inu drugi Krajli, inu Krajlize im. mn. ǀ krailize im. mn. ſedè per tronu, ali ſtolu tiga kraila ǀ Kaj bi rekle Ceſſarize, inu Krajle im. mn. ǀ tulikajn Ceſſariz, krajliz rod. mn., Firshten, inu Shlahtnih Diviz ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej krajlizamy or. mn. Elisabet Zapis krajle je verjetno tiskarska napaka namesto krajlize. Zapis Kerajlize je morda pod vplivom madž. király ‛kralj’, királynő ‛kraljica’; → kralj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kregati -am nedov. kregati, karati:
sazhne kregat nedol., inu ſmeriat S. Miklausha ǀ jeſt ij pravim s'farim, kregam 1. ed., inu vuzhim ǀ Sabſtoin ti S: Paulus yh kregash 2. ed. ǀ kadar vidi, de sa te oblube nemaraio, yh krega 3. ed. ǀ kakor vaſs opomina S: Bernardus, inu tudi krèga 3. ed. rekozh ǀ kadar jo najde, jo netepe, nekrega +3. ed. ǀ Kadar vashi hlapzi, sapuvid prelomio … yh Kregate 2. mn. ǀ Pridigary tebe suarè, inu kregaio 3. mn. ǀ nebojſe resnizo govorit, ſtonovitnu ſuari, kregai vel. 2. ed., proſſi te greshne, de ſe bodo pobulshali ǀ vezhrat vaſs ſim kregal del. ed. m, inu ſfaril rekozh ǀ Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala del. ed. ž, de je vſe resdal ǀ bres urshoha ſo ludje kregali del. mn. m, inu Sashpotuali tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa kregati se kregati se, prepirati se:
Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu ſtà bila sazhela ſe kregat nedol. ǀ shentujesh, inu ſe kregash 2. ed. ǀ vſe skusi ſe krega 3. ed. s'Moshom ǀ kadar shlishite de ſe dua kregata 3. dv. ǀ s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate 2. mn. ǀ kadar shlishi de ſe kregoio 3. mn., inu smirjeio ǀ njeh shlushba v'tem ſtoy de nekradeio, de ſe nekregaio +3. mn. ǀ nikar ſe ne ſerdi, nikar ſe nekregai +vel. 2. ed. ǀ Cimmerski krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal del. ed. m ǀ ſe je kregala del. ed. ž s' eno ſosedo ǀ raishi kakor de bi ſe kregali del. mn. m, inu ſaurashili, rame ſtisnete, samauzhite, inu saneſſete → kreg
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kristusov -a prid. Kristusov:
Peld Chriſtuſau im. ed. m ſe naſai oberne ǀ je hotel Chriſtuſav im. ed. m Ioger ratat ǀ njegova zhednost nej bila lastna, ampak Chriſtuſava im. ed. ž ǀ de bi Vera Chriſtuſaua im. ed. ž tulikajn gori ne iemala ǀ platnu v'kateru je bilu ſavitu truplu kriſtuſavu im. ed. s ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga rod. ed. m je bila osdravila ǀ Na dan Chriſtuſaviga rod. ed. m karſta ǀ na dan britke martre Chriſtuſave rod. ed. ž ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga rod. ed. s dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ Na ta veliku gud, inu prasnik, Christuseviga rod. ed. s rojstua ǀ Temu Pildu Chriſtuſavimu daj. ed. m imaio glih biti vſy isvoleni ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi daj. ed. ž vieri ǀ pogledaite enu maihinu leta Crucifix Chriſtuſau tož. ed. m peld ǀ poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau tož. ed. m peld na Chrishi perbit ǀ Imate S. Britko Chriſtuſavo tož. ed. ž martro premishlovati ǀ kadar Longinus deſno ſtran Chriſtusavo tož. ed. ž s' ſulizo je bil prebodil ǀ ſo urednost Christuſavo tož. ed. ž posnali ǀ s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu tož. ed. s oblizhe obrishe ǀ je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu tož. ed. s ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi mest. ed. ž en tard leben je pelala ǀ v' Chriſtusavi mest. ed. ž Sveti glavi ǀ Cornelius A Lapide v' imeni Chriſtuſavim mest. ed. s leta urshoh da ǀ pred Chriſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ s' beſſedo Chriſtuſavo or. ed. ž poterdem ǀ pred Criſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ Chriſtuſavi im. mn. m ſhulery ſte ǀ pridige Chriſtuſave im. mn. ž nyh terda Serza nej ſo hoteli omezhiti ǀ lete Chriſtuſaue im. mn. ž goſtorie ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi ǀ kulikajn Svetih Pildu Chriſtuſavih rod. mn., inu Mariæ Divize ſe vidi pò ſvejti ǀ proſsim sa pet Karuavih Chriſtuſavih rod. mn. Ran ǀ kakor ſe doli s'Chriſtuſavih rod. mn. beſsed vſame ǀ tem Chriſtuſavem daj. mn. goſtariem vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ k' nogom Chriſtuſavem daj. mn. poklekniti ǀ sa Chriſtusave tož. mn. m Shlushabnike ǀ Chriſtuſave tož. mn. ž nogè opere ǀ Ta sholzh bi nebil shnable Chriſtusave tož. mn. ž oſtrupil ǀ Kadar je Joannes v'jezhah Chriſtuſeua tož. mn. s della shlishal ǀ pò Christuſavih mest. mn. beſſedah ǀ per Chriſtuſaveh mest. mn. nogah je ſtala → Kristus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
krop -a m krop:
drugi dan ſo mater s' vurelam kropam or. ed. oblili ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam or. ed. nebile perſilene s' vishat (II, 358)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
krst -a m krst:
vaſh kerst im. ed., inu vera vam bode malu pomagala ǀ Na dan Chriſtuſaviga karſta rod. ed. je bilu veliku veſſelje ǀ pres S. Kerſta rod. ed. ǀ oprana s'vodo S. Kersta rod. ed. ǀ dokler k' S. kerſtu daj. ed. nepride ǀ s' mladiga je bil ta S. Karſt tož. ed. prejel ǀ Bug s'kusi S. kerst tož. ed. vaſs je bil ſturil erbizhe Nebeſhkiga krajlevstva ǀ shena, inu Hzhi ta ſveti karsht tož. ed. prajmeio ǀ skuſi ta Sveti kerſt tož. ed. ſmò ozhiſzheni od madesha tiga greha ǀ kaj ſte v' Svetem karſti mest. ed. Bogu oblubili ǀ v' Svetem Karſtu mest. ed. je bil vaſs oguantal s' ſvojem libereiam ǀ kaj pomaga v's. karstu mest. ed. G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati ǀ V'S. kerstu mest. ed. ſim vaſs bil gori vſel sa moje otroke ǀ try karſte tož. mn. imamo → krstiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
krt -a m krt:
kakor kart im. ed., katiri je vſelei slep ǀ ſe ijm bo sgudilu kakur kertu daj. ed., kateri vſe njega shivozhe dny je ſlep ǀ karti im. mn. ſo ena maihina shival ǀ Krajl Artabones namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte tož. mn. je lovil ǀ cell dan je kerte tož. mn. lovil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
krvav -a prid. krvav:
ne leshj vezh krivau im. ed. m v' grobi ǀ suknja je vsa Krijvava im. ed. ž ǀ Sonze bo Kryvavu im. ed. s ratalu ǀ ſonze je bilu umerknilu, krivau im. ed. s, inu temnu ratalu ǀ do krijviga rod. ed. s ſe gajshlat ǀ Ali vſaK dan doKriviga +rod. ed. s ſe gaijshlat KaKor S. Bernardus ǀ Sam Syn Boshi pred ſmertio je kryvau tož. ed. m put potil ǀ ſim kryvavu tož. ed. m put potil ǀ ta Kryvavi tož. ed. m dol. put is vuſiga shivota je potil ǀ ſo dershali v'roki ta nagi, inu kryvavi tož. ed. m dol. mezh ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Ti kervavi tož. ed. m dol. put potish ǀ vener kervaui tož. ed. m dol. put potj ǀ sazhne s' ſmertio ryniat, inu karvavi tož. ed. m dol. put potiti ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga tož. ed. m ži. ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo tož. ed. ž, inu odarto ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo tož. ed. ž perneſli pokasat ǀ oblizhe je imela kryvavu tož. ed. s, inu ranenu ǀ ſi neupash hodit po tem kryvavem mest. ed. m poti te pokure ǀ sagleda Angela s' krivavem or. ed. m mezham ſtati na Jeruſalemskem meſti ǀ s'Krijvavo or. ed. ž glavo bi damu shlij ǀ Vſi studenzi, inu potoki krijvavi im. mn. m ratajo ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih rod. mn. Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ de bi ti enu morje krijvavyh rod. mn. ſolſ prelila ǀ proſsim sa pet Karuavih rod. mn. Chriſtuſavih Ran ǀ ſvoje S. roke na Chrishi reſpete krijvave tož. mn. ž, prebodene, inu ranene nam kashe ǀ ſvoje Sveta uſta inu brado vſo krivova tož. mn. s (?) imá ǀ jo shelim v' Duor Mojga Ozheta na moyh kryvavih mest. mn. ramah neſti ǀ po njegovih krivavih mest. mn. ſtopinah ǀ s' krivavimi or. mn., inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu objeti ǀ s'krijvavimij or. mn. ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh ludij jokati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Kserkses m osebno lastno ime
Kserks:
Krajl Xerxes im. ed. dvanajſt ſtutaushent Sholneriu vſak dan je sphishal ǀ de bi jeſt imel taKushno strehzo, KaKor Krail Salomon; tuliKain sholnerju, KaKor Krajl Xerxes im. ed. ǀ Sim bral de Xerxes im. ed. Perſianski krajl ǀ Xſerxes im. ed. Perſianski Krajl, kadar je bil saſtopil, de morje je potopilu njegove sholnerie → Asverus, → Kviser
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kuhar -ja m kuhar:
kakor yh je bil navuzhil ta iminitni Kuhar im. ed. Leucones ǀ Na mejſti kuharja rod. ed. je kuhal ǀ je Kuhariu daj. ed. lepu dishal ǀ drugi dan Goſpud pele s'ſabo Kuharia tož. ed. ǀ kuhary im. mn. ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit ǀ Nabuzardam je bil Capitan teh kuhariou rod. mn. ǀ pride Capitan teh kuharjou rod. mn., inu meſſarjou ǀ is Aſſiæ v' lashko deshelo ſo bily kuharje tož. mn. perpelali ǀ vſe Kuharie tož. mn., inu Kuharze je bil v'goſtie povabil → kuhati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kunšten -tna prid. 1. premeten, zvit, lisjaški:
moja shena je is liſizhiga repa, ona je kunshtna im. ed. ž, inu golufna kakorkuli Liſiza ǀ kakor una pregnana, kunshtna im. ed. ž, inu poſvejtna Shena Samaritanska ǀ na letu sapovej ta paklenski General, enimu kunshtnimu daj. ed. m hudizhu ǀ Lucifer je ſmislil eno kunshtno tož. ed. ž visho ſvoje rihte sabelit ǀ skuſi to kunſtno tož. ed. ž spuvid je njega od pakla reshil ǀ Se najdeio ludje kateri ſo kunshtni im. mn. m, inu pregnani kadar ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio ǀ Oh kunshtne im. mn. ž, ali polek tudi golufne leſize 2. pameten:
ti, pak kakor ta kunshtna im. ed. ž zhebella bosh vunkai vſel, kar tebi bo dopadlu 3. umetelen, umetniški:
Lep, inu kunshten im. ed. m je bil peld te Bogine Diane ǀ Ti nuzh, inu dan mislish, koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti, inu skunshtnem +or. ed. m zieram ǀ ſe ſo nashli taku kunshtni im. mn. m Malary, de ta kateri je nyh ſmalane pilde vidil, je bil perſilen taiſte hualit ǀ je bil sturil smalat en lep Duor, inu okuli njega kunshtne tož. mn. m ſtebre primer.> lepshiga inu kushtniſniga rod. ed. s della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament presež.> ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi tož. mn. m, inu ſaſtopnishi moiſtre poklizali → kunšt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kvarta -e ž (igralna) karta:
quartam daj. mn., pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ dopoli nozhij quarte tož. mn., inu glashe v'rokah dershite ǀ ozy pruti ſteni oberne inu sazhne na quarte tož. mn. kasat, s'katerimy Nebù je sgubil ǀ cell dan bodo per kuartah mest. mn., inu majolikah sydeli ǀ s'quartamij or. mn. je bil ſgubil vſe denarie ← it. carta z vrinjenim -v- verjetno pod vplivom quarto ‛četrti, četrtina’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kvartati -am nedov. kvartati:
ampak po nyh fraj voli shiveti, lebat, pyanzhovat, quartat nedol., pleſſat ǀ po tem ſazhnete quartati nedol., ter dopoli nozhij quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ Pojmo igrat, quartat namen. de zhaſs inu dan pretezhe ǀ vſaK dan Quartash 2. ed. ǀ cell dan per miſi ſede, quarta 3. ed., burfla, jei, pyè, klafa, inu marmra ǀ cel dan quartate 2. mn., jgrate, pianzhuate, klafate, inu druge grehe tribate ǀ po hoſtariah ſe klatio, piianzhauaio, kuartaio 3. mn. ǀ nuzh, inu dan je quartal del. ed. m ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli, pyli, jeidili, quartali del. mn. m fablali, inu klafali ǀ kulikain ſe ijh najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali del. mn. m → kvarta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
lačen -čna prid. lačen:
Oben kregul nej taku lazhen im. ed. m ǀ Chriſtus enu jutru je rajshal, inu je bil lazhin im. ed. m postal ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah bo mene oblekil, de ſim lazhim im. ed. m bodal meni Kruha ǀ de bi ſe supet k'naſhimu Nebeſhkimu Ozhetu, Kakor ta ſgubleni, inu lazhni im. ed. m dol. syn povernili ǀ imà gledat de drushina nej lazhna im. ed. ž ǀ nikar vshe sa tulikajn lazhniga rod. ed. m folka ǀ nej tedaj dado en piſilz Kruha timu lazhnimu daj. ed. m, en glash frishne vode timu sheinimu ǀ terbej ta lazhni tož. ed. m dol., inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ terbej tudi tiga lazhniga tož. ed. m ži. naſitit ǀ Vy ſte bily lazhni im. mn. m, inu shèjni pravice ǀ kadar ſvinie ſò lazhne im. mn. ž zvilio, inu proſſio jeiſti ǀ vſak dan naſſiti veliku lazhnih rod. mn. ǀ je bil naſſitil nekateru taushent lazhneh rod. mn. pershon ǀ tem lazhnem daj. mn. nej dall jeſti ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom daj. mn., inu poshreshnom levom ǀ s'veſseljem te potrebne, lazhne tož. mn. m, inu shejne je oskerbel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
laterna -e ž svetilka:
Je bila ta ner ſvejtleshi, inu veſselejshi laterna im. ed., kakor pravi S. Effrem ǀ On je bil ena laterna im. ed. gorezha, inu ſvetezha ǀ de bi my hodili sa ſvetlobo tvoje Laterne rod. ed. ǀ gdu je bil leto lepo laterno tož. ed. pershgal ǀ ena ſvejzha na verh Turna v' laterni mest. ed. saperta schihershi gorj ǀ Kadar bi Diogenes danashni dan v'to Boshjo vesho prishal is suojo laterno or. ed. ǀ ſò bily gorezhe, inu ſvetejzhe Laterne im. mn. ǀ s'laternami or. mn. vaſs bodo pod semlo ijskali ← nem. Laterne ← lat. lāterna, lanterna ← gr. λαμπτήρ ‛ponev za žerjavico, svetilnik, luč, bakla’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
lebati -am nedov. gostiti se, mastiti se, preobilno jesti in piti, veseljačiti:
sdaj je zhaſſ lebat nedol., trunfat, pyanzhovat, pleſſat, lushte tiga meſſa tribat ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa, skaka, leba 3. ed. ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova, inu leba 3. ed. ǀ sdaj shiher lebate 2. mn., pyanzhuate, nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio 3. mn., inu pyanzhuaio ǀ Pojdite tedaj ſemkaj, inu dobru lebajmo vel. 1. mn. inu nuzajmo naſh shivot dokler je mlad ǀ Vsaki dan je lebal del. ed. m, inu pyanzhoval inu li ſvojmu trebuhu je ſtregil ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali del. mn. m, inu pijanzhuali ǀ s'mojm blagom bi lebali del. mn. m, inu trunfali ← srvnem. lëben ‛živeti, razgrajaško se obnašati’. V goriš. narečju je li̯ébat znano v pomenu ‛gostiti se, mastiti se’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
lesen -a prid. lesen:
kadar nikar en leſſen im. ed. m peld na Chrishu perbit, ampak ta Shivi Bug, Rihter Nebeski vas bò s'gorezhmi ozhmy ſtrashnu, inu oſtru pogledal ǀ ta zholn, de ſi lih leſsen im. ed. m nej mogal potopit ǀ de bi na Dan Marie Divize veni Cerkui Marie Divize leſseni tož. ed. m dol. Peld oblekli ǀ ty leſſeni im. mn. m, inu malani pildi vezhkrat ſo imeli leto muzh ǀ te leſſene tož. mn. m Bogove nameſti praviga shiviga Boga je molil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
letni -a prid. letni:
Na dan Svetiga letniga rod. ed. s Shegnaina per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu ſe vidi, inu obhaja (IV, 341) ǀ Ajdje ta pervi lejtni tož. ed. m meſiz ſo praſnovali praſnik Boga iana (II, 308)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
leto -a s leto:
kadar je nerodovitnu lejtu im. ed., ſe toshio zhes bushtvu ǀ enu letu im. ed. je preteklu ǀ bò skorej nlejtu +im. ed., inu ti enu letu tož. ed. nej ſi vezh grehou ſturil ǀ h'Konzu lejta rod. ed. gre v'skrinio gledat ǀ NA NOVIGA LEITA rod. ed. DAN ǀ poli lèta rod. ed., inu cilu enu letu tož. ed. nej ſo druſiga hudiga ſturili, ampak s'jeſikom v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ ſe je hotela polu leta rod. ed. postiti ǀ kulikajn taushent ludy je sdaj mertvih, katiri lani v' poſti ſo bily sdravi, kulikajn taushent ſo sdaj sdravi, inu klejti +daj. ed. bodo mertvi ǀ sa novu lejtu tož. ed. shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ huda roſſa skorei vſaku leitu tož. ed. vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ celu lejtv tož. ed. nej ſo bilij per ſpuvidi ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu tož. ed. ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu ǀ V' tem lejti mest. ed. 1147. kadar Samurizi ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ dvakrat v'lejti mest. ed. gredo h'Spuvidi ǀ duakrat v' lejtu mest. ed. ſe sgodj ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu mest. ed., tuje, 365 ǀ Kakor ſo yh bilij pred enem letam or. ed. ſamerkali ǀ taku zhes duei leiti tož. dv. S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ je bil uloulen, v' jetje vershen, kir duei leiti tož. dv. je veliku terpel ǀ Amon je dvei ſami lejti tož. dv. greshnu shivil ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta im. mn. pretekle ǀ Tvoie leita im. mn., inu ure ſo pretekle ǀ kuga shteri, inu dvajſseti lejt rod. mn. je terpela ǀ ſedem leit rod. mn. nebo semla rodila ǀ Adam po tem kir je bil boshio sapuvid prelomil, je she 930. leitc rod. mn. shivil ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt rod. mn. ta saurashna vojsKa tèrpi ǀ je bil k' lejtam daj. mn. prishal ǀ ſte v'grehoh vaſhe lejta tož. mn. dokonzhali ǀ zhestrij cela leta tož. mn. li ene ſame caple vuode ǀ Kaj s'en ſad ſi dal Bogu v' tvojh otrozhih lejtah mest. mn. ǀ nikar li veni ſami uri, ampak tudi v' taushent letah mest. mn. bi nemogal dopovedat ǀ pred nekiterimy lejtami or. mn. v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy letamy or. mn. ǀ slezhij vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh, v'katero Krajl pred 12. letmi or. mn. je bil sapovedal vurezhi ǀ pret trydesetmy lejti or. mn. ſim bila ſnoſſila
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
levica -e ž leva stran:
nej vedil ali bode na desnizo, ali Levizo tož. ed. ž na ſodni dan postaulen (I/1, 27) ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj na levici mest. ed. ž Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela (I/1, 20) ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj deſnizi, ta drugi na tvoj levizi mest. ed. ž (V, 105)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
lizati ližem nedov. lizati:
noge mu sazhne lisat nedol. ǀ Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe 3. ed. dokler pravu vidio ǀ paik kar lishe 3. ed. v' ſtrup ſe preoberne ǀ En paik pride na gartrosho, pride tudi na taiſto ena zhibela, obedua lisata 3. dv. to gartrosho ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo 3. mn. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo 3. mn., inu s'tem ſe shivè ǀ dolgu zhaſsa ta shegnani kelik je lisal del. ed. m v'katerem ta S. Reshna krij je bila lizati se prilizovati se:
moja shena je is liſizhiga repa, ona je kunshtna, inu golufna kakorkuli Liſiza, ona ſe ſna Liſat nedol., radovat, inu ſmaihlat okuli zhloveka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ljub -a prid. ljub:
nepjte Gospoda zhe vam je lub im. ed. m vash leben ǀ naſh lubi im. ed. m dol. Gospud, inu odreſhenik vſe zhasti, inu lubesni je vreden ǀ O moj lubi im. ed. m dol., inu zartani Adam ǀ kulikajn moja luba im. ed. ž Matti je skerbela sa isvelizhejne moje dushe ǀ kakor ena luba im. ed. ž Ama je njega dojla ǀ Kakor je lubu im. ed. s tebi Isvelizhenie tuoje dushe ǀ divishtvu je G. Bogu lubu im. ed. s ǀ Te proſsim pohleunu ò moje lubu im. ed. s Mestu ǀ Od Naſhiga lubiga rod. ed. m Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius Homodei ǀ pod plajsh ſvoje lube rod. ed. ž Mattere Mariæ ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel h'ſvojmu lubimu daj. ed. m Ozhetu ǀ sa vola te velike lubesni, katero je imel prutu ſvoj lubi daj. ed. ž Proſerpini Nebu je bil sapustu ǀ neſmeio priti k' ſvoimu Ozhetu Nebeskimu, inu k' ſvoi lubi daj. ed. ž Matteri Mary Divizi ǀ timu lubimu daj. ed. s sdravy shkodi ǀ ta lubi tož. ed. m dol. myr s'taistim ſo sheleli ſturiti ǀ vſak lubi tož. ed. m dol. dan je pijan ǀ te gori vſamem sa mojga lubiga tož. ed. m ži. priatela ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ Sa to lubo tož. ed. ž Dalilo je salubleni ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ Najde tu lubu tož. ed. s sdrauje ǀ jeſt sa salu boym ty moje lubu tož. ed. s meſtu ǀ vſaKu lubu tož. ed. s letu taisti Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij ǀ neſramnu shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo or. ed. ž Dalido ǀ ty lubi im. mn. m Svetniki Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ Ah moy lubi im. mn. m otrozi ǀ Ah moji luby im. mn. m otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ nikar taku, nikar taku lube im. mn. ž moje duſhize ǀ je vidil to veliko proceſſio teh lubih rod. mn. Svetnikou ǀ proshne Marie Divize, inu drusih lubyh rod. mn. Svetnikou ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH LUBEH rod. mn. SVETNIKOU ǀ govorij k' ſvojm lubem daj. mn. ſtarishim, inu shlahti ǀ zhe my premiſlimo te lube tož. mn. m ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ Ieſt yszhem moje lube tož. mn. m bratie ǀ s' temi lubimi or. mn. ſvetniki ſe veſſeliti primer.> Vener bi she G. Bogu lubishi im. ed. m mogal ratat ǀ Vprashajmo S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj? nam bo odgovuril, de bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi im. ed. ž, kakor Helena ǀ ti nezh lubishiga rod. ed. s nemoresh meni shenkat presež.> pertezhe niegova ner lubishi im. ed. ž Hzhy ǀ ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy im. ed. ž, inu nar vſmilenishy Goſpa ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi im. ed. ž ǀ kakor de bi tu nar lubishi im. ed. s Detèce bil ǀ tankaj kir je tuoje tu nar lubishi im. ed. s, kir je tuoj shaz ǀ kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga tož. ed. m ži., inu svèsteshiga priatelna ǀ imamo tu ner lubishi tož. ed. s taiſtom dati ǀ moj ty ner blishnishi, inu lubishi im. mn. m ſò mene sapuſtili ǀ cilu te ner lubishi im. mn. ž priatelze ſo jo sapuſtile ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim daj. mn. Iogrom ǀ ta kushni je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi tož. mn. m ǀ in Appoline je goſtil te ner lubshi tož. mn. m priatele ljubi m ljubi, ljubček:
je tekla k' uratam kir nje lubi im. ed., inu hudjzh ſo jo zhakali ǀ rata shroka, luby im. ed. jo sapuſty ǀ Vna Dekelza ſe puſti ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit, volo ſvoiga lubiga rod. ed. ſturj, rata shroka ǀ kulikain terpj una salublena shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu daj. ed. mogla dopasti ǀ Iest pak grem de bi mojga lubiga tož. ed. mogla vidit ljuba ž ljuba, ljubica:
pishe Ovidius od eniga salubleniga mladenizha, kateriga nej hotela imèti njega luba im. ed. sakaj je bil padu, inu krulav postal ǀ ta Gospud, inu njegova luba im. ed. ſe tudi preſttrashio ǀ Hercules sa vola ſvoje lube rod. ed. je bil ſvoje oroshje prozh djal ǀ ſvoj lubi daj. ed. bi ſemein kupil ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi mest. ed. nebil … jo s' ſabo pelè ǀ eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo or. ed. noter poloshit ǀ un mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit, debi vſhiual ſvojo lubo or. ed. ǀ Ieſt sapuſtit moje lube tož. mn.? Iest ſe sdershati od lushtu tiga meſſa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ljubiti -im nedov. ljubiti:
Janathas je bil dolshan lubit nedol. Davida ǀ my imamo lubiti nedol. ſledniga zhloveka ǀ Chriſtus tudi nam sapovej ſe lubiti nedol. ǀ imamo shtimati, inu lubitj nedol. tiga dobrutliviga Gospuda ǀ leto ſamo taku lubim 1. ed., kakor vſe te druge ǀ tebe taku lubem 1. ed., de she vezh hozhem terpeti ǀ Ti ſi tulikajn sa mojo volo terpel, inu vener tebe nelubem +1. ed. ǀ aku ti is prauiga ſerza G: Boga lubish 2. ed., tudi G: Bug tebe lubj 3. ed. ǀ vener ga nelubish +2. ed., ampak vsak dan reshalish ǀ Bug tulikain lubi 3. ed. tega zhloveka ǀ ta nepametna shivina lubi 3. ed. ſvoje mlade ǀ Se veliku shtima, inu lubi 3. ed. sdrauje ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden leta ſe nelubi +3. ed., inu neshtima ǀ ble lubimo 1. mn. semlo, kakor pak nebeſſa ǀ lubesniviga Gospuda … neshtimamo inu nelubimo +1. mn. ǀ vezh lubite 2. mn. semlo kakor Nebu ǀ Nezh nez nelubite +2. mn. Vaſhiga odrèſhenika ǀ vezh lubio 3. mn. taushenkrat njeh ſmerdliu meſsu kakor pak njeh lepo dusho ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham, inu sheno, kateri ſe lubio 3. mn., inu edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio ǀ inu vender ga nelubio +3. mn., ga nezheſtè, inu nemolio ǀ Lubi vel. 2. ed., lubi vel. 2. ed. tvojga G. Boga is celiga tuoiga ſerza ǀ Bug pravi lubi vel. 2. ed. mene zhe vſe ſtuariene rezhi ǀ hudizh pravi nelubi +vel. 2. ed. Boga, ampak ble lubi vel. 2. ed. slatù, ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ lubimo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. Chriſtuſa JESUſA ǀ Iszhite, inu lubite vel. 2. mn. Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Nelubite +vel. 2. mn. ta ſvejt, inu tu kar je na ſvejtu ǀ Ceſar Caligula eniga kojnia je tulikain lubil del. ed. m ǀ ena shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila del. ed. ž kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila +del. ed. ž ǀ ſta ſe lubila del. dv. m kakor de bi bla brata ǀ ſo Christuſa shtimali, inu lubili del. mn. m ljubiti se ljubiti se, biti pripravljen (storiti):
gvishuu bi ſe ym ne lubilu del. ed. s taistu greshnu djajne dopernesti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Lodicenzar -ja m prebivalsko lastno ime
Laodicejec:
Palomena ſo tulikain stimali Loodicenſery im. mn., de en dan vſe krone, katere ſo mogli ushafat, ſo na njegovo glavo poſtavili (V, 340) Mišljeni so prebivalci Laodicêje, gr. Λᾱοδικεὶα, enega petih antičnih mest s tem imenom.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Lozias -a/-ija m osebno lastno ime
Lozij:
Loſias im. ed. en dan kadar S. Jacob je pridigval pride v' Tempel ǀ lubesan, katero je bil iskasal Loſiaſu daj. ed. ǀ taiſta je bila resfetila Loſia tož. ed., de je pravo vero sposnal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
luna -e ž luna:
kadar je polna luna im. ed., ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti de bi jo mogla premagat, kadar pak luna im. ed. doli jamle, ta shival slaba prihaia, kadar luna im. ed. k'sadnimu firtilzu pride, takrat ta shival taku ſlaba rata, de ſledna ſtvar jo lahku premaga ǀ Kadar ſonze, lunac im. ed., ſvesde, inu nebu bi semli na pomozh ne prishli, ona bi nemogla roditi ni sheliszhe, ni ſadu, ni shita, ni vina ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana pres lune rod. ed. ǀ per ſvetlobi te lune rod. ed. ſe je vshpegu gledala ǀ ta Modri ſalamon je bil Mario Divizo perglihal luni daj. ed., inu ſonzu ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno tož. ed., ſonze, inu Nebu gleda ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni mest. ed. ǀ per luni mest. ed., inu ſvejsdah imà ſvoje prebivalszhe ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno or. ed., inu s' ſvesdami pokrit ǀ Maria Diviza ſe je prikasala obuta s'luno or. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Magonca ž zemljepisno lastno ime
Mainz:
katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza im. ed. (III, 75) Star. it. ime nem. mesta Mainz je Magonza ← lat. Magontia poleg Moguntiacum.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
majolika -e ž majolika:
je taku lepa maiolika im. ed. ǀ ble ym dopade ena majolika im. ed. Slatkiga proſerkaja, kakor ta ner vekshi Rimski odpuſtik ǀ puſti eno maioliko tož. ed. slatkiga proſekaria perneſt ǀ cello maioliko tož. ed. po zhaſſi popye ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash, ali majoliko tož. ed. ubijò ǀ Quarte, inu maiolike tož. mn. v' rokah dershite ǀ majolike tož. mn., bokale quarte, burfle &c. bi v'rokah dershali ǀ cell dan bodo per kuartah, inu majolikah mest. mn. sydeli ← it. maiolica po star. it. imenu Maiolica balearskega otoka Majorka, špan. Mallorca
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Malahias -ija m osebno lastno ime
Malahija:
de bi taiſti ſvetli dan prishal, od kateriga je prerokoval Malachias im. ed. ǀ s'kuſi vſta Preroka Malachia rod. ed. ǀ Bug ozhitnu skuſi Malachia tož. ed. Preroka je sagvishal, de tokorshne bo shtrajfal Malahíja, lat. V Malachias, prerok (SP Mal 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mana -e ž mana:
So zhudili ſe Israelitarij de Manna im. ed., ali taista spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ is luffta Mana im. ed., inu jerebize ſo na semlo padele ǀ ym je poshilal to shpisho te mane rod. ed. ǀ tu pervu jutru kadar ſo bily vgledali Manno tož. ed. ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko Manno or. ed. S. R: Teleſsa ǀ Iudij ſe ſo zhudili nad mano or. ed., ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal ← lat. manna ← gr. μάννα ← hebr. mān ‛mana’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mandelj -na m mandelj:
veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne im. mn. (V, 80) ǀ koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne, pignole, mandelne tož. mn., Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← srvnem. mandel ← lat. amandula ← gr. ἀμυγδάλη; v prvem zgledu je -e zapis nenaglašenega etimološkega -i. Iest dobru vejm de Iudij ſe ſo zhudili nad mano, ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal, satorai edn k'temu drugimu ſo djali Manhu? Quid eſt hoc? (I/1, 116)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Margeta -e ž osebno lastno ime
Marjeta:
Naſha Pomozhniza S. Margeta im. ed. je bila en takershen ſrezhni kupz ǀ NA DAN SVETE MARGETE rod. ed. DIVIZE, INU MARTERNIZE ǀ Rabel ſdere mezh, ter pravi k' S. Margeti daj. ed. ǀ v' tem lejti 278. En dan ſrezha Margeto tož. ed. Sv. Marjéta, mučena verjetno pod Dioklecijanom 307
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Marija -e ž osebno lastno ime
1. Marija:
By rady takrat vidly, de bi Maria im. ed. Diviza vam na pumozh prishla ǀ Maria im. ed. Diviza nihdar nej hotela Judom povedat v' kakorshni vishi je ona Chriſtuſa snoſsila ǀ leto resnizo sprizhat Firshtna Maria im. ed. Alexandra Parmelanskiga Firshta shena ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele eno tako pokuro delat kakor Maria im. ed. Egiptiaca ǀ Maria im. ed. Madalena nekatere ſolsice prelije ǀ Dokler S. Troijza tebe ſamo je bila v pozhetvi pognadala, o Moria im. ed. ǀ Sveta Maria im. ed. Ogniacenſis im. ed. ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselil ſe je tudi Sijn Boshij na danaſhi dan rojſtva Marie rod. ed. Divize ǀ S. Duh pravi od Mariæ rod. ed. Divize, de imà rokè sdrakslane ǀ v'trupli te ner zhiſtishi Divize Marje rod. ed. ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho, kakor Marij daj. ed. Magdaleni ǀ Spodobnu je tedai de Marij daj. ed. Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo ǀ ſe perkloni k'Marij daj. ed., ter pravi ǀ rezite k' MARII daj. ed. Patroni S. Roshenkranza ǀ de bi Mary daj. ed. Divizi na shlusbo nestregil ǀ MARY daj. ed. Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Chori teh Angelou ſo Mare daj. ed. Divizi napruti shli ǀ Ti shena ſe podstopish tiga nesramniga malika Adonida molit, inu na Mario tož. ed. Diuizo posabit ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek je v'Mario tož. ed. pogledal ǀ ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi per Marij mest. ed. biti ǀ ſe nenajde v' Mary mest. ed. obeden tadu, obeden madesh, ali pomankajne ǀ Angelzi ſo vidili v'Marij mest. ed. nijh zhistost, inu nadolshnost ǀ by rady takrat s'S. Mario or. ed. Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ ſo nashli Detètce s'Mario or. ed. njegovo Materjo red 2. Mirjam:
ſtu taushent ludy je bilu pomerlu, v'mej katerimi je bil tudi vmer Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria im. ed. ǀ Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra Maria im. ed., sakaj ſta marmrala zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Mojſeſava Seſtra Maria im. ed. ſa volo nje hvaleshnoſti 1. Sv. Maríja, Kristusova mati (SP Lk 1,16) 2. Maríja (16. stol.), žena Alessandra Farneseja; → Aleksander 7. 3. → Egiptiaka 4. → Magdalena 5. Sv. Maríja Oigniéška (pribl. 1177–1213), mistikinja 6. Mírjam, lat. V Maria, Aronova in Mojzesova sestra (SP 2 Mz 15,20, 4 Mz 26,59)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Martin(us) -na m osebno lastno ime
Martin:
S. Martin im. ed. je try ſtane imel, je bil sholnier, Minih, inu Shkoff ǀ s. Marten im. ed. polovizo suojga plajſha je bil njemu dal ǀ kakor s: Martinus im. ed. imamo vednu v'Nebu gledat ǀ Pishe Martinus im. ed. Delrius ǀ Martinus im. ed. del Rio pishe od eniga Richteria s' imenam Petrus ǀ ſturimo kakor Martinus im. ed. Navarrus, kateri 60. Lejt vsak dan cell Sveti Roſhenkranz je molil ǀ ſo bily prishli po dusho S. Martina rod. ed. ǀ ſe nimaio puſtiti ſapelati od luter Martina rod. ed. ǀ Sdaj jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu Martinu daj. ed. ǀ je pohleunu proſſil Luter Martina tož. ed. de bi ga oſdravil ǀ Oh èn lep shpegu imaio nikar li Sholnerij, ampak tudi ty Duhouni na S. Martinu mest. ed. ǀ s' Svetem Martinam or. ed. bomo mogli rezhi ǀ Se nenajdeio vezh Martini im. mn., de bi ſebe ſlekli 1. Sv. Martín Tourski (316/17–397), škof v Toursu 2. → Delrio 3. Martin Aspilcueta z vzdevkom Navarrus (1491–1586), špan. kanonist in moralni teolog 4. → Luter
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
martrati -am nedov. mučiti:
sapovej hudizhom, de imo Filetta martrat nedol. ǀ Moj Bug, inu Stuarnik ti mene zhudnu martrash 2. ed. ǀ is katerem Synu Boshiga martrarsh 2. ed., inu krishash ǀ kaku mozhnu mene martra 3. ed. moja vejſt, de jeſt ſim samauzhala moje grehe v' Spuvidi ǀ Synu Boshyga martra 3. ed., inu Chrisha ǀ tebe s'nashim greshnim djaniom reshalimo, inu martramo 1. mn. ǀ dushe pak hudizhi v'pakli martraio 3. mn. ǀ Nikar ga nemartraj +vel. 2. ed. dalej, sadosti je vshe terpel ǀ sa lon bosh ta vezhni ogin imel, kateri bo tebe vezh martral del. ed. m ǀ Hudizh je Saula marttral del. ed. m ǀ glava bo v'grob ſilila, omotiza bo martrala del. ed. ž, shelodiz obene shpishe ne bo obdershal ǀ ſo yh gajshlali, shgali, inu martrali del. mn. m ǀ teshke bolesni vaſs bodo martrale del. mn. ž ǀ Vy ſte ſedem ran, ali shtrajfinh, katere ſte martrake del. mn. ž to paklensko oblaſt martrati se truditi se:
raishi greſte na pojle dellat, inu s' kupzhio ſe martrat nedol. ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat nedol., inu vener nezh neulovit ǀ sakaj moj Priatel tulikajn ſe martrash 2. ed. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate 2. mn., ter vener malu ſpravite dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ ti celli dan na nijvi ſi dellal, koppal, inu ſe martral del. ed. m ǀ de bi ſi lih ſe muiali, inu martrali del. mn. m nebomo nezh udobili ← srvnem. marter(e)n < stvnem. martiron, martaron ‛mučiti’; → martra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
maša -e ž maša:
kadar je bila masha im. ed. vun, gre s' zerkvi ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar kadar S. Maſha im. ed. ſe bere ǀ ſo bly ena ſenza, ali figura offra S. Mashe rod. ed. ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe rod. ed. neſamudilj ǀ nerada gre h'S: Mashi daj. ed., nerajshi h'pridigi ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam v'Cerku, k'S. Maſhi daj. ed. ǀ kadar en takorshen S. Dan bi neshal k' S. Maſſi daj. ed. ǀ vezhkrat ſim S: Masho tož. ed. v'Prasnik samudil ǀ grè v'Cerku, shlishi eno Maſho tož. ed. ǀ S. katol: Cerqu per S. Mashi mest. ed. naſs opomina ǀ nemoresh smeram polure per s: maſhi mest. ed. stati ǀ per pol mashi mest. ed. nej moli, per tej drugi pol mashi mest. ed. nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra ǀ per s. Maſhj mest. ed. ǀ pod masho or. ed. skuppai govorio, marmraio, ſmejeio, pò Cerkui oſeraio ǀ pod S. Maſho or. ed. ſe ſmejeio ǀ nei bil opravil taiſti dvei Sveti Mashi tož. dv. ǀ bodo sa vasho dusho Mashe im. mn. brane ǀ Kadar ſo bile s. Maſhe im. mn. vun, Pashe grè K'apnenizi ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash rod. mn. andohtlivu poshlushali ǀ Je dershal dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham daj. mn. ſtregla ǀ obeden nej hotel plazhat mashe tož. mn., katere ta pervi dan ſò bile brane ǀ nuzh, inu dan je quartal, inu sa S: Maſhe tož. mn., inu molitvu malu maral ǀ On bò s' ſvojmi Svetimi Mashami or. mn. pogaſſil ogin zapuščena maša zadušnica (?):
mashe sapushene rod. ed./tož. mn. sa mojo dusho neopraula < slovan. *mь̀s'a ← lat. missa iz liturgičnega stavka īte, missa est
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Matevž -a m osebno lastno ime
Matej:
S. Mattheush im. ed. Piſse de Ieſus enkrat Petra, Iacoba, inu Ioanneſa na ta hrib tabor je pelal ǀ Chriſtus to posledno nuzh pred ſvojo britko martro trykrat je molil, kakor piſse S. Matheush im. ed. ǀ Capitan od Kateriga pishe S. Matthevsh im. ed. ǀ NA DAN S. MATTHEUSHA rod. ed. APOSTOLA, INU EVANGELISTA ǀ vſtonovimo ſe letukaj, inu pojmo k'S. Mattheushu daj. ed. ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula, v'mej oherniki Mattheusha tož. ed. ǀ kakor ſe bere per s. Matteuſhu mest. ed. od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga ǀ to resnizo samerkam per s. Mattheushu mest. ed. na 20.p. Sv. Matêj, lat. V Matthaeus, gr. Ματϑίας, evangelist (SP Mt 9,9); → Mateus 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Matija -a m osebno lastno ime
Matija:
S. Mathia im. ed. s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho Deshelo je bil reſfejtil ǀ Mathia im. ed. hozhe rezhi pohleun ǀ S. Matthia im. ed. je bil uni Zachæus, od kateriga pishe S. Lukesh na 19. poſtavi ǀ NA DAN S. MATTHIA rod. ed. APOSTELLA ǀ Los je padel na Matthia tož. ed., inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom ǀ V' S. Mathiu mest. ed. ſe je nashla vera S. Petra; Lubesan S. Andrea. Dobruta S. Philippa Sv. Matíja, po Iškarijotovi izdaji izbran za dvanajstega apostola (SP Apd 1,23)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Medved -a m osebno lastno ime
Orso:
na dan S. Medveda rod. ed., kateri je sapovedan prasnik ǀ nikar ne dellaj danas sakaj je prasnik S. Medveda rod. ed. … aku on je Medved jeſt ſim pſs (II, 320) Sv. Órso (med 6. in 9. stol.), ki ga častijo zlasti v Val d'Aosti, je bil duhovnik, morda škof. O njegovem življenju je znano malo zanesljivega. Ime je Janez Svetokriški prevedel (it. orso pomeni ‛medved’) zaradi besedne igre.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mesec -s(e)ca m mesec:
obeden meſſz im. ed. nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ od meſiza rod. ed. do meſiza rod. ed., od leta do leta ǀ pervi lejtni meſiz tož. ed. ſo praſnovali praſnik Boga iana; ta drugi meſſiz tož. ed. praſnik Bogine Felicitatis ǀ kadar pak G: Bogu taku svestù li en ſam meſsiz tož. ed. bil shlushil ǀ de ſi lih vſak mesiz tož. ed. ſe ſpovedo ǀ S. Anna v' tem meſſzi mest. ed. Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ venem meſizi mest. ed. nej dokonzhanu ǀ letu nej li ſturil enkrat v'lejti, ali v'meſizi mest. ed., temuzh vſak lubi dan ǀ ner ble v' tem meſſizi mest. ed. Sushiza, inu Jeſſenika tullio, inu diuiaio ǀ nikar li v'Meſizu mest. ed. enkrat, ampak vſako minuto ǀ ta druga dua meſſza im. dv., katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ tedne, meſize im. mn., inu leita pretekò ǀ en taku velik potreſs … v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou rod. mn. je terpel ǀ je imela devet meſſizou rod. mn. noſſiti ſijnu Boshjga ǀ pervolem njemu prebivalshe devet meſsizou rod. mn. dati v' mojm teleſsu ǀ Sakaj puſtish tulikain minut, tulikain dny, tulikain tednu, tulikain meſizu rod. mn., inu tulikain lejt pretezhi ǀ v' tebi Syn Boshy devet meſſizu rod. mn. je leſha ǀ v' Teleſſu Marie Marie Divice devet meſſezou rod. mn. po ſmerti pak je leshal 40. urr v'grobu ǀ v'kateri devet meſsezou rod. mn. je leshal Syn Boshij ǀ zhes try meſize tož. mn. sazhne Thamar shroka prihajat ǀ kumai shteri Meſſize tož. mn. je bil ſtar ǀ AEmilianus ſame shtiri meſize tož. mn. je na Ceſſarskim ſtoli ſidel: Ceſſar Florianus dua meſiza tož. dv., Philippus pak ſama dua dny ǀ zhes nekatere meſice tož. mn. ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ zhes shteri miſize tož. mn. dopelt je meni povernel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mesto -a s mesto, tj.
1. večje utrjeno naselje:
tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor:
laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
metati mečem nedov. metati:
ta bolna ſe ſazhne po poſteli metat nedol., inu shraiat ǀ Imate S. Roſſenkranz molit, inu nikar burffle, inu kegle okuli metat nedol. ǀ nihdar vezh n'hozhe njemu neprej njega pregrehe metati nedol. ǀ ſmeti po gaſi pobira, inu v'hisho noſsi, denarje pak s'hishe mejzhe 3. ed. ǀ zholn ſamterkje mejzhe 3. ed. ǀ ſami ga prozh mejzhete 2. mn., inu po gaſsah restroſate ǀ karkuli vejſte de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij ij mezhete 2. mn. ǀ Delphini ſa zholnam plavaio, inu okuli zholna ſe obrazhajo, inu s'morja vun ſe mezheio 3. mn. ǀ po nyvi mejzheio 3. mn., v' semlo jo pokoppaio ǀ Philoſophus Crates kateri je v'morje metal del. ed. m ſvoje blagu ǀ s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal del. ed. m ǀ ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt je metala del. ed. ž ǀ te hishne ludy je zukalu, ob tla metalu del. ed. s ǀ Te mertve ſo skuſi ukna na gaſſo metali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mi mi zaim. mi:
my im. mn. m njemu ſe v'punt poſtavimo ǀ kakor mi im. mn. m pruti njemu ǀ kakor mij im. mn. m s'Bugam ǀ kadar smo my im. mn. ž bily po tebe poslale ǀ je od nas rod. mn. shal v'dalno nebeſko deshelo ǀ Je skerbela, inu nas rod. mn. ſe an vſela, kakor de bi bily nje laſtni otrozy ǀ G: Bug tulikain sheli od naſs rod. mn. to S: Lubesan ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam daj. mn. iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ pridi k'nam daj. mn. tuoje krajlestvu ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti, de bi knam +daj. mn. nemogla priti ǀ daj nambulshi daj. mn.+ kup Nebeſſa ſizer obedn yh nebo hotel kupit ǀ takrat G: Bug tudi bode nas tož. mn. shtrajfal, na naſs tož. mn. posabil ǀ naſſ tož. mn. opomina S. Leo Papesh ǀ Vſakateri zhlovik sa take naſ tož. mn. dershi, kakor sa Chriſtusave Shlushabnike ǀ Albertus Magnus neſs tož. mn. podvuzhij ǀ prezhudnu inu tudij sanaſs +tož. mn. nuznu ſe je kiekaj gori pousdignel ǀ Chriſtus je per naſſ mest. mn. na ſemlj prebiual ǀ Pſalmiſtave beſſede ſo ſè nad namy or. mn. napolnile ǀ Poidi s' nami or. mn. v' Zerku ǀ je poterdil s' nami or. mn. ta vezhni Myr ǀ taku tudi Bug s'nami or. mn. ǀ Kar ſo bilij nashi starishi s'namij or. mn. rejd sgubili ǀ shelish s'namy or. mn. myr imejti ǀ G. Bug je ſturil ſnami +or. mn., kakor ſo Krajli dellali ǀ na ſodni dan pak bo prishal raitingo snami +or. mn. dellat ǀ Chriſtus bo ſnamy +or. mn. ſturil, kakor s'shulery ſturi en Preceptor ǀ gredò snamy +or. mn. kamerkuli ſe obernemo ǀ On ſe prednami +or. mn. ponisha Dvojinske oblike so navedene pri → midva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Miha m osebno lastno ime
1. Mihej:
je hotel rezhi Prerok Micha im. ed. ǀ Micha im. ed. ie povedol meiſtu, kir bò rojen 2. Miha (?):
En Ajdouski Mosh Micha im. ed. imenouan en dan je bil ene popotne ludij zhes nuzh v'ſvojo hisho gorj vſel, letij ſagledajo veni kambri malike, ali Bogove, katere Micha im. ed. je molil ǀ shlishio ta shraj, inu klagovajne ſe naſaj obernejo, ter k'michu daj. ed. pravio 1. → Mihea(s) 2. Neki pogan s tem imenom
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Mihael -a m osebno lastno ime
Mihael:
enkrat S. Michaël im. ed. Archangel je po Nebeſſih letel, ter de s' ſvojo peretnizo ſe je bil Lune doteknil ǀ S. Archangel Michael im. ed. nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti ǀ Gdu nevej to veliko zhaſt, inu hualo katero pò cellem ſvejtu ſi je bil sadubil Michael im. ed. Von Turrn Cardinal Svete Karshanske Zerkue ǀ NA DAN SVETIGA MICHAELA rod. ed. ARCHANGELA, FIRSHTA TEH ANGELOU ǀ perglihat Archangelu Michaelu daj. ed. ǀ ſim miſlil hualit S. Michaela tož. ed. Firshta teh Angelou 1. Sv. Míhael, nadangel (SP Jud 1,9) 2. Neki kardinal z imenom Míhael
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Misael -a m osebno lastno ime
Mišael:
tudi Anania Azaria, Miſsael im. ed. ſolo bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Anania, Azaria, inu Miſael im. ed. nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ nej shkodoval Ananiasu, Azariasu, inu Miſſaelu daj. ed. ǀ krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania, Azaria, inu Miſaela tož. ed., kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij Mišaél, lat. V Misael, eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6, 3,19); → Misah.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
misel -sli ž misel:
ena ſama ſveta miſſu im. ed., inu shejlje ſadobj en velik lon per Bugu ǀ kaj s'ena miſsu im. ed., ali konz je tvoj ǀ leta nej moja miſu im. ed., ampak S. Petra Griſologa ǀ nje miſſou im. ed. pak je bila ludem dopaſti ǀ huda nezhista miſal im. ed. na vaſhe ſerce ſede ǀ Sakaj prezei ta miſil im. ed. tebi noter pade ǀ Lete misly rod. ed. je bil tudi en Turski Basha ǀ Macedonski krajl je bil te misli rod. ed., de slatu je letu nar nuznishi ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein te hude miſlij rod. ed. ǀ poshlushajte N: N: s. s. Vuzhenike kateri ſo lete miſsli rod. ed. bilij ǀ vari Bug de bi jeſt eno takushno miſſu tož. ed. imel ǀ vaſho miſsu tož. ed. v'Nebu polsdignite ǀ s'jesikom vam voshzhi en dober dan, s'mislio or. ed. eno vezhno nuzh ǀ K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio or. ed. ǀ ga ranish s'tuojo hudo miſlio or. ed. ǀ kulikajnkrat s'miſlio or. ed., s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo or. ed., ali s'serzam ǀ vſakdan s'miſsljo or. ed., s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ kar njegove shivozhne dny je ſturil ſmislio +or. ed., s' beſſedo, inu s' dianam ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli im. mn. meni noter padle ǀ ga sazhnejo hude miſly im. mn., inu shelje martrat ǀ danas ſo meni lete firbizhne misly im. mn. noter padile ǀ uſe mislij im. mn., vſe shelje, vſe diaine na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ nezhiſte miſlij im. mn. jo obijdeio ǀ imash polnu ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly rod. mn. ǀ she v' Zerkvi nej ſte bres hudih misly rod. mn. ǀ okuli ſe oserate, inu ſtu nespodobnih miſil rod. mn. imate ǀ KuliKajn sKarbi, inu misil rod. mn. ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ nej ſim dobrem mislam daj. mn. mejſta v' mojm ſerzi dal ǀ kateri bugaio Boshym miſlim daj. mn. ǀ skuſi dobre misli tož. mn. na ſerze nam kluka ǀ G. Bug shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly tož. mn. nashiga ſerza ǀ je posnal ſkriune misly tož. mn. ſvojh bratou ǀ bo sprashoval vſe mislij tož. mn., beſſede, inu djaine zhloveske ǀ ter da tej dushi dobre, inu ſvète miſlij tož. mn. ǀ Vſe ſvoie miſſlj tož. mn., inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne, inu neprasherne tize ſaſtopi te hude miſlei tož. mn. ǀ v'nezhiſtih mislih mest. mn. ǀ v'nezhistih miſlih mest. mn. ǀ v'nezhiſtyh miſlah mest. mn. ǀ tebe vednu v' myſlyh mest. mn. ima ǀ So vaſs v'miſlih mest. mn. imeli ǀ ſnuzhi vaſs ſo umiſlih +mest. mn. imeli ǀ nuzh inu dan s' nesramnimi misly or. mn., inu djainam Boshio sapuvid prelomish ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly or. mn. polna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
misliti -im nedov. misliti:
na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mlad -a prid. mlad:
kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči:
Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci:
Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti:
Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
modrost -i ž modrost:
vſaka slatkuſt ima ſvoio grenkuſt, vſaku veſſelje ſvojo shaloſt, vſaka modruſt im. ed. ſvojo neumnoſt ǀ Modrust im. ed. Boshja je hotela tiga zhloveka ſtuarit s'semle ǀ Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina modruſti rod. ed. Boshje nepolonena ǀ je govuril od shlahtuſti, bogatie, modruſti rod. ed., inu lepote Chriſtusa Jeſusa ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi modrusti rod. ed. ǀ kadar Salamonovo modruſt tož. ed. doſezhi bi bila mogla ǀ sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna modrust tož. ed. ǀ Morebiti de bo v'ſvojo pamet savupal, inu v'modrust tož. ed. ǀ Isvelizhen je taiſti zhlovek, kateri v' modruſti mest. ed. prebiua ǀ Pred poſvejtno modruſtio or. ed. je letu noruſt ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi Kameni zierano, temuzh veliku vezh s'modrustio or. ed., inu sastopnostio je bil zieran ǀ vſe modruſti tož. mn., inu ſaſtopnoſti bò doſegla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
moker -kra prid. moker:
En dan damu pride vus moker im. ed. m, ſapovej sheni, de bi ogin ſanetila ǀ pod frai nebeſſamy bi mogli prebivat, inu od mersliga, inu mokriga rod. ed. m Luffta konez vſeti ǀ ſò bily mokri im. mn. m, ſe ſo per ogniu shushili, inu greli mokro s voda, morje:
Vij kateri kupzhujete po ſuhijm, inu po mokrijm mest. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
moliti -im nedov. moliti:
pohleunu imaio klezhati, andohtlivu zhaſtiti, hualiti, inu moliti nedol. Tu S. Rus. T. ǀ yh vuzhijo molit nedol. teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Maſhnek ſazhne mollit nedol. ǀ bolezhine, inu reve nuzh, inu dan mene taraio de nemorem molet nedol., inu Svete Mashe shlishat ǀ S. Jerni je bil Syn eniga krajla, kateri je bil is Jutrave deshele prishal JEſuſa molit namen. v' Behetlemsko ſtalizo ǀ molim 1. ed. en dell Svetiga Roshenkranza ǀ Letu vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh inu mene molish 2. ed. ǀ nej sadosti de ti druge Boguve nemolish +2. ed. ǀ Bogu ta shgani offer offra, ga moli 3. ed., zhasti, inu sahuali ǀ nihdar nemoli +3. ed., v'Tempel malukejdaj grè ǀ mi tudi Boga sa njega duſho molimo 1. mn. ǀ tu ſe dobru vej de nemolimo +1. mn. S: Roshenkranz ǀ Kadar molite 2. mn., rezite Ozha nash, kir ſi v' Nebeſſih ǀ prèd vezherio dolgu molio 3. mn. ǀ Drugi malio 3. mn. sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè, inu nemolio +3. mn. ǀ Vmerl je, Pokleknimo inu molimo vel. 1. mn. ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim Iogrom, inu ijm je djal: zhujte, inu molite vel. 2. mn. ǀ Iosve je molil del. ed. m v'dolini ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu del. ed. m ǀ Susanna je molila del. ed. ž v'rokah teh ſauroshnikou ǀ my tudi ſmò molili del. mn. m, ſmò ſe poſtili ǀ je hotel de bi njega sa Boga molilij del. mn. m ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili, inu nemolili +del. mn. m ǀ Ti Sakonski pak sò moliliboga del. mn. m+ Hymenea
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
molitvica -e ž molitvica:
je preſilnu Bogu dopadezha ta molitviza im. ed. ǀ vy nepoterbujete moje molitvize rod. ed./tož. mn. ǀ G. Bug s' eno kratko andohtlivo molitvizo tož. ed. … zhloveku tu nebesku Kraileſtvu shenka ǀ nebojtese de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize im. mn. ǀ kulikajn molitviz rod. mn. je G. Bogu, inu Sveti Catharini ſhtifterzi, inu Materi tiga Svetiga Ordna offrala ǀ te lepe pereſſa pomenio te S. molitvize tož. mn. ǀ vſak dan je druge molitvizhe tož. mn. Bogu sa taiſto offral
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
morje -a s morje:
morje im. ed. tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu ǀ Kakor enu morie im. ed., v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Ta nar zhudnishi je morjè im. ed. koteru obeden sgruntat nemore ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja rod. ed. konez uſame ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja rod. ed. jemal inu veno jamo vulival ǀ G. Bug je bil ſapovedal moriu daj. ed., de taiſte mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ sapovej morju daj. ed., inu kakor scala tardu rata ǀ Chriſtus Jesus je bil sapovedal Svetimu Petru, de ima vſeti ſvoj ternik, inu k' mory daj. ed. poiti ǀ puſtimo to kozhio Nebeſsko, inu pogledajmo k'morij daj. ed. ǀ jest hozhem vſe morje tož. ed. v'to jamo spravit ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite ſe na morie tož. ed., de ſe nebote grevali ǀ kluzh pak je bil v'morie tož. ed. vergil ǀ ſe verneio v'morje tož. ed., is kateriga sveraio ǀ ena velika fortuna je bila vſtala na mory mest. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij mest. ed. ǀ en dan v'veliki nevarnosti na morju mest. ed. ſe so neshli ǀ kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj mest. ed. ſe voſit ǀ v'morij mest. ed. nej bil Konz ſturil ǀ Je reiſſ, de je bil v'mory mest. ed. konez vſel ǀ nasha dobra della kadar ſe ſmeisheio s' morjam or. ed. britke martre Chriſtuſa JESUſA → Krvavo morje, → Rdeče morje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
most -a m most:
leta hitru kojna ſpodbode, inu s'mosta rod. ed. doli skozhi ǀ S:S: Vuzheniki pravio, inu perglihaio to S: pokuro enimo moſtu daj. ed. ǀ Kadar ſe ſaina de gre zhes en reſtargan moſt tož. ed. ǀ Inu ta muſt tož. ed. Chriſtus s'ſvojo veliko theshavo, inu britkuſtio je nam karshenikom ſisydal ǀ en dan ga srezha na tem viſsokim mostu mest. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mrmrati -am nedov. godrnjati, pritoževati se:
levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit, Kazha shvishgat, pſs lajat, medvid marmrat nedol., inu sobe Kasat ǀ sazhnesh zhes njega marmrat nedol., ga opraulat ǀ Fariseu je bil sazhel marmrati nedol. zhes Madaleno ǀ kodarkuli hodish marmrash 2. ed., opraulash, shentuiesh, preklinash ǀ kadar njemu kai permanka, marmra 3. ed. zhes Boga, kolne uro, inu dan v' katiri je bil rojen ǀ shlishim, de marmrate 2. mn., opraulate, inu klafate, inu te preproſte pohushate ǀ sakaj mermrate 2. mn. de vash blishni uam n'hozhe na puſodo da ti ǀ ludje marmraio 3. mn., inu ſe toshio de nemorio predati ǀ sakaj ſe toshish de drugi zhes tebe marmrajo 3. mn., inu opraulajo ǀ nikar ne marmrajte vel. 2. mn., inu ſe netoshite zhes Boga ǀ nemarmrajte +vel. 2. mn. zhes Svetnike, inu Boga ǀ Simon Pharisæus je zhes Madaleno marmral del. ed. m ǀ ſi … zhes njegovo S. Volo mermral del. ed. m ǀ Iest grem, de bom moj priatelzi toshila zhes Mosha, inu marmrala del. ed. ž zhes ſoſedo ǀ Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra Maria, sakaj ſta marmrala del. dv. m zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ ſo marmrali del. mn. m zhes Boga, inu Mojſeſſa ǀ lete vſta katere ſo klafale, marmrale del. mn. ž, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
mujati se -am se nedov. truditi se, mujati se:
vam nej terbej tulikajn ſe mujat nedol. ǀ kaj je treba Chriſtuſu ſe trudit, inu muiat nedol. ǀ ſe tudi mujam 1. ed. sa te poſvejtne rezhy ǀ Sabſtojn ſe mujash 2. ed. s' tvojmy shmajhlerskimi beſſedami moje ſerze omezhiti ǀ ſabſtoin ſe mujesh 2. ed. ǀ vus dan della, ſe poty, inu muja 3. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe fliſsa, ſe muia 3. ed., skarbi ǀ Tulikajn ſe muiate 2. mn., inu potite ǀ poſvetne opravila dopernashajo, inu ſe mujaio 3. mn. kakor mreulinzi ǀ 33. lejt na semli ſe je muial del. ed. m ǀ ſe ſi mozhnu mujala del. ed. ž, inu fliſſala ǀ de bi ſi lih ſe muiali del. mn. m, inu martrali nebomo nezh udobili ǀ ſe ſò mujali del. mn. m ← stvnem. sih muoen, srvnem. sich mue(je)n ‛truditi se, mujati se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
na predl. I.
z daj. na:
nej glida na njemu, de bi nebil pretepen ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga na njemu ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu roſsu II.
s tož. na:
jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio na grehe ſvoiga blishniga, nà ſvoie pak nihdar ne ſpumnio ǀ ne ſvoje perſij ga pertiſneo ǀ ſede n'en kamen ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel ǀ on pak stopi n'eno viſoko miso ǀ try ſvoje hzherij nan dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ ſe poloshj napostilo ǀ leto sapovej nèdn viſok tram obeſit III.
z mest. na:
krono ſo shiher na glavi dershali pred krajlom ǀ S. Zeno je premiſhloval s' ſolsami na ozheſſah ǀ de ſi lih maihin samerkaio nad taiſti perſoni ǀ nima s' lonza jeiſti, kateri je napolizi ſtal ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh Vezljivost z mest. je kakor pri → pri in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške. Predpona se v sestavljenkah, zlasti v prislovih, pogosto piše ločeno, npr. na ſai, na meſtu. Ti zgledi so v slovarju prikazani pod iztočnicami, ki so usklajene z današnjo pravopisno normo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nag -a prid. nag, gol:
buſs, inu pu nag im. ed. m je hodil ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah im. ed. m bo mene oblekil ǀ Nej vezh taiſte nagi im. ed. m dol. Noiaſ ǀ kakor de bi naga im. ed. ž imela pred Moshkimi Pershonami ſtati ǀ obeden nej vidil tvojga nagiga rod. ed. m shivota ǀ tiga perbitiga, inu naſiga rod. ed. m Boga, ſe boje ǀ dash timu nagimu daj. ed. m eno reſtargano sukenzo ǀ vſe skusi ſo dershali v'roki ta nagi tož. ed. m dol., inu kryvavi mezh ǀ terbej tudi tiga lazhniga naſitit, terbej tiga nagiga tož. ed. m ži. oguantat ǀ tiga naſiga tož. ed. m ži. petlerja je bil pokril ǀ je vidil ſvojga ſtariga ozheta vinenega nasiga tož. ed. m ži. leſhati ǀ Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit, inu vallat nago tož. ed. ž ǀ sheleſno bodezho ſrajzho na nagim mest. ed. m shivotu noſſi ǀ de bi ti bodezhe ketne na nagim mest. ed. s trupli noſſil ǀ poln aiffra Boshjga, je kjekaj s' nagem or. ed. m mezham tekil ǀ niegou Ozha s' nago or. ed. ž ſablo je nad nym ſtal ǀ reſtargani, inu nagi im. mn. m ſo hodili ǀ kaj pomenio tij nagy im. mn. m, inu obrupani Altarij ǀ de bi ſvoje nage tož. mn. m otrozhizhe mogal pokriti ǀ sdaj v'tiga drugiga ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage tož. mn. ž bele perſij kasala ǀ na naga kolena tož. mn. s pokleknem inu pohleunu te proſsim ǀ je v'cerqvu tekal na nage tož. mn. ž/s kolena padal ǀ po nagih mest. mn. perſah ſe tolzhe ǀ de bi … nuzh, inu dan na nagijh mest. mn. kolenah klezhal ǀ de bi ſi lih nuzh, inu dan na naſih mest. mn. kolenah klezhali ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mej nagimi or. mn. mezhmi teh sholnerjou ǀ de bi ſi lih s' nagimi or. mn. kolenami sa proceſſio shli ǀ s' nagmy or. mn. mezhy ſo ſa taiſtim tekli do nagega do nagega:
Sapovej Olybrius do nagiga jo slezhi ǀ ternievo krono mu sglave sderejo, do naſiga ga shlezhejo ǀ sapovej te shene do nasiga slezhi na nago na golo kožo:
S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nagnjen -a prid. nagnjen, naklonjen:
je bil ſilnu nagnen im. ed. m K'nezhistoſti ǀ mozhnu negnen im. ed. m k' hudimu ǀ Natura nasha je k hudimu nagnena im. ed. ž ǀ vener mu oſtane ſlabust te k'hudimu nagnene rod. ed. ž nature ǀ vſakiteri ima ſvojo frai volo nagneno tož. ed. ž lubit tu dobru ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti nagnenu tož. ed. s ǀ Drugi ſo nagneni im. mn. m h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah tizhè ǀ vſe misly ſo nagnene im. mn. ž k' hudimu ǀ ſo ble od nature nagnene im. mn. ž k'dobrimu dellu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
naj2 vez. naj:
je dekli djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan ǀ aku Kateri zvibla ga proſsim nei grè v'ta vert Gethſemani obyskat tiga shalostniga Iesusa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
najti najdem dov. najti:
v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati:
rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nameriti se -im se dov. nameniti se, odločiti se:
En dan ſe namiri 3. ed. Euſculapius (V, 339) ǀ raunu pak ſmò ſe namirili del. mn. m, kadar je pridigual (IV, 6)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
naš -a zaim. naš:
nash im. ed. m lubi Ozha Nebeſhki, naſs opomina ǀ naſh im. ed. m lubi Ieſus poshehmal bo naſſ im. ed. m Isvelizher ǀ Nasha im. ed. ž vera je perglihana eni gartroſhi ǀ od gnade S. Duha pride naſha im. ed. ž muzh ǀ Nashe im. ed. s telu je guant nashe dushe rod. ed. ž ǀ nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe im. ed. s truplu, inu naſhe im. ed. s meſsu ǀ v' maihinih rezheih ſtoy nàshe im. ed. s isvelizhaine ǀ put, kateri s'nashiga rod. ed. m shivota tezhe ǀ osdravi vſe bolesni nashe rod. ed. ž dushe ǀ letu nam ſe bo ſajnalu po nozhi naſhe rod. ed. ž ſmerti ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga rod. ed. m Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ vſelei ſe ima na oltariu naſhiga rod. ed. s ſerza najti ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu daj. ed. m Ozhetu Nebeſhkimu ǀ Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu daj. ed. m blishnimu imeti ǀ Sam G. Bug k'nashimu daj. ed. m vuku je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu daj. ed. m odreſheniku ǀ k'naſhimu daj. ed. m Nebeſhkimu Ozhetu ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo daj. ed. m Odresheniku Chriſtuſu ǀ shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi daj. ed. ž S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ je iskasal Naſhi daj. ed. ž Pomozhnizi S. Agnes Divizi, inu Marternzi ǀ sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash tož. ed. m folk ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh tož. ed. m shivot dokler je mlad ǀ imamo my nashiga tož. ed. m ži. praviga shiviga Boga sahualit ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski ſtalizi porodila naſhiga tož. ed. m ži. lubiga Ieſuſika ǀ My ſmo ym nasho tož. ed. ž ſvètlobo kasali ǀ nemamo kruha sa naſho tož. ed. ž potrebo sadosti ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho tož. ed. ž oblast dal ǀ v'naſho tož. ed. ž oblast yh dati ǀ na nashe tož. ed. s Isvelizhejne posabimo ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu telu naſhe tož. ed. s ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe tož. ed. s iſvelizainje ǀ Kulikajn tazih shkarpianu na Svejtu ob nashim mest. ed. m zahſsu ſe najde ǀ v' nashim mest. ed. m shivotu noſſimo ǀ bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim mest. ed. m zhaſsu shivil ǀ ob naſhem mest. ed. m zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra ǀ v'nashim mest. ed. m jeſiku ǀ v' tej nashi mest. ed. ž Zerkvi imamo popolnoma odpuſtike ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi mest. ed. ž deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ takusnih neurednih MashniKu v'naſhi mest. ed. ž desheli ſe nenajde ǀ zhiſtu prebivalshe v'nashi mest. ed. ž dushi ǀ v' nashim mest. ed. s ſerzi ǀ v' naſhim mest. ed. s ſerzu prebiua ǀ nar raijshi prebiva v'nashm mest. ed. s, ſerzu ǀ Nasha ſmert dishi po nashem mest. ed. s shiveniu ǀ nema ena minuta pretezhi, de bi v'naſhem mest. ed. s ſerzu G: Boga nehualili ǀ taku dolgu dokler s' nashim or. ed. m blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo ǀ nad naſhem or. ed. m pomozhnikam S. Jurjam ǀ s'uſo nasho or. ed. ž lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ my bomo leto ganili s' naſho or. ed. ž proshno ǀ kadar s'nasho or. ed. ž preprosto pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust ǀ mij s'naſho or. ed. ž vero G: Boga vidimo ǀ aku hozhemo en velik lon s' nashim or. ed. s maihinem dellam sadobiti ǀ tebe s'nashim or. ed. s greshnim djaniom reshalimo ǀ s'nashijm or. ed. s greshnim shivenjam ga reshalili ǀ nashi im. mn. m grehi ſo preveliKi ǀ nashi im. mn. m nemorio Dunaiu na pomozh priti ǀ naſhi im. mn. m ſtarishi ſo bily pregreshili ǀ oh nesrezhni zhaſsi naſhij im. mn. m ǀ Nashe im. mn. ž pregrehe ſo vſhe taku teshke ratale ǀ aKu naſsha im. mn. s serza ſo polne gnuſobe ǀ nasha im. mn. s della pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ S: manunga ſturj de vſe naſha im. mn. s dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ sa isvelizhenie nashih rod. mn. grèshnih dush ǀ sa odpushainje naſhih rod. mn. grehou proſsit ǀ pregreha nashyh rod. mn. pervih starishyh Adama, inu Eve ǀ shtriki naſhyh rod. mn. hudeh shejll ǀ ſmo sa vola nashijh rod. mn. pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ ſa volo naſhijh rod. mn. nagnusneh grehou ǀ naloshen s'butaro naſhij rod. mn. grehou gresh zhes Cedron ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih rod. mn. zhaſsou ǀ Sapuſtimo s' Paſterij zhedo naſyh rod. mn. grehou ǀ de bi nashim daj. mn. muzh dal Turke od Dunaia odgnati, inu premagat ǀ tulikajn nuza nashem daj. mn. dusham perneſe ǀ De bi tukaj naſhe tož. mn. ž proshne vſhlishal, nashe tož. mn. m grehe nam odpuſtil ǀ Christus je sa naſhe tož. mn. m grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ zhes naſse tož. mn. m ozhitne, inu ſkriune ſaurashnike ǀ rodovitne ſturij nashe tož. mn. ž dushe ǀ imamo naſse tož. mn. ž ozhy v'Nebu vſdignit ǀ de bi s' slatimi pushtobi yh v' nasha tož. mn. s ſerza sapiſſali ǀ de bi naſha tož. mn. s tarda ſerza ſe omezhila ǀ neſhe ſerze tož. mn. ž/s, inu dusho ozhiſtit ǀ v' nashih mest. mn. revah, inu v' terplejni ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih mest. mn. ſerzah ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih mest. mn. ſerzah ǀ ti jedernu v' nashyh mest. mn. potrebah nam napomozh pridesh ǀ aku v'nashyh mest. mn. ſerzoh ty grehij bodo prebivali ǀ Sa tiga volo vſyh nashjh mest. mn. potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo ǀ danas imamo pred nashimi or. mn. ozhmi ta ſtrashni Exempel ǀ s'nashimij or. mn. ozheſsamij vidimo ta kruh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
navada -e ž navada:
ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu, kakor ſizer je njegova navada im. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne kakor je nauada im. ed. danaſhni dan per Gospodi ǀ Ta hudobni Goliat nihdar nej navade rod. ed. imel v'Nebu gledat ǀ od te hude nauade rod. ed. tiga presheſtua ie bil niega reshil ǀ nej ſo hoteli nehati od ſvoje ſtare greshne nauade rod. ed. ǀ navado tož. ed. ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ kokor ſo nekedaj Spartanery nauado tož. ed. imeli taiste s' slato krono kronat ǀ ſledni po navadi mest. ed. ſvoje deshele bo gouuril ǀ ſo sklenili de slednu lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit, inu tamkaj oſſem dny dershati, inu po nauadi mest. ed. taiſte deshele shiveti ǀ n' hozhem vezh taiſte nashe grehe ponoviti, inu v' grob hudih greshnih navad rod. mn. paſti ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn nauad rod. mn. ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij navadi rod. mn. ſturiti ǀ zhe bote te ſtare hude navade tož. mn. sapuſtili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Navarus m osebno lastno ime
Navarus:
ſturimo kakor Martinus Navarrus im. ed., kateri 60. Lejt vsak dan cell Sveti Roſhenkranz je molil (III, 431) ǀ Navarus im. ed. odgovorj (IV, 428) → Martin(us) 3.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nebesa -es s mn. 1. nebo:
Nebeſſa im. mn. vſe skuſi ſe gibleio ǀ O Nebeſſa im. mn. vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Nebeſsa im. mn. nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio ǀ Svesde bodo s'Nebeſs rod. mn. padale ǀ kruh s'Nebeſs rod. mn. ym je doli padal ǀ je ſapovedal … Nebeſſam daj. mn. de vam ſvetlobo dado ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa, inu rokè pruti Nebeſſam daj. mn. ǀ Turki, kateri prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio, Nebeſsam daj. mn., inu ſemli ſe odklajnaio ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde na Nebeſsih mest. mn. ǀ ſvejsde na Nebeſyh mest. mn. ǀ ſonze sjutru na nebeſſyh mest. mn. ſe prikashe ǀ kulikajn svejsd je na Nebeſsijh mest. mn. ǀ nej na Nebeſih mest. mn. ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih mest. mn. tekajo ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh mest. mn. perkasale ǀ Bug shteje ſvejsde na nebeſſah mest. mn. ǀ zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere vezhkrat na Nebeſsoh mest. mn. nam ſe prikasheio ǀ terbej poprej dobru premislit ſvejsde na nebiſſih mest. mn., vejter v'luffti ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih mest. mn. prebivala ǀ je pod frai nebeſſami or. mn. pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami or. mn. zhakal ǀ pod frai nebeſſamy or. mn. bi mogli prebivat 2. nebesa:
ſe reſveſſelé Nebeſſa im. mn., praſnuje semla ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu Nebeſsa im. mn. ſe ſo bila odperla ǀ lujtre Katere od ſemle do Nebeſs rod. mn. ſo doſegle ǀ ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs rod. mn. v'pakal vergel ǀ je bil is Nebeſſ rod. mn. hudizhe pregnal ǀ kluzhe od Nebeſſ rod. mn. je bil dal S. Petru ǀ Angelzi ſo is Nebes rod. mn. doli pershli ǀ s'Nebes rod. mn. je na semlo prishal ǀ shueplenski plemen do Nebes rod. mn. je shvigal ǀ en Angel s'Nebeſ rod. mn. je bil prishal ǀ s'Nebeſſ rod. mn. ogin, shveplu, inu ſerd Boshij ǀ Angeli s'Nebesyh rod. mn. ſo prishli, inu ta Sveti offer v'Nebu ſò neſli ǀ je imel ta pravi pot pruti Nebeſſam daj. mn. kasat ǀ s'exempelnam pot pruti Nebeſsom daj. mn. Kasat ǀ ſe perblishoval k'Nebeſsom daj. mn. ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa tož. mn. odperta ǀ resniza ſe je bila v'Nebeſſa tož. mn. skrila ǀ My radi vidimo de ti v'Nebeſsa tož. mn. gresh ǀ is lubesni tiga ſerza ſe pride gori v' Sveta Nebesha tož. mn. ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa tož. mn. vidit mogal ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe tož. mn. polsdignena ǀ v' Nebeſſih mest. mn. je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ v'Nebeſſih mest. mn. bote shaz neshli ǀ v'Nebeſsih mest. mn. yh bo obilnu polonal ǀ V' Nebeſih mest. mn. pak orgla s' Angely ǀ sadosti bo meni de v'Nebeſyh mest. mn. bom ta nar manſhi ǀ ony s'pakla bodò vidili Lazaruſa v'Nebeſsyh mest. mn. ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh mest. mn. doſezhi ǀ de bi ureden bil v'Nebeſsijh mest. mn. vshivat do vekomo leto Nebesko lepoto ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih mest. mn. resveſeslit ǀ òvy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh mest. mn. pred vaſhimij ozhmy ǀ pruti timu kar ſe v' Nebesyh mest. mn. najde ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih mest. mn. ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah mest. mn. imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika ǀ ſe nanajde isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih mest. mn. V več primerih je težko ločiti med obema današnjima pomenoma, saj so se nebesa v predstavnem svetu 17. stol. vsaj delno še enačila z nebom; → nebo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nebeski -a prid. 1. nebeški:
od kateriga pravi ta shenin Nebeski im. ed. m ǀ ta Rihter Nebeſki im. ed. m bo poprej te pravizhne polonal, inu povishal ǀ Ozha Nebeskj im. ed. m je sklenil ǀ vſa nebeska im. ed. ž drushina poje nuzh, inu dan to lepo pejſſim ǀ kadar Prouiza Nebeſka im. ed. ž ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ Tu Nebesku im. ed. s Krajleuſtvu je enaku deſſedim Divizam ǀ koku poterpeshlivu Chriſtus Jesus Iagne Nebeſku im. ed. s sa naſho volo je ſvojo britko martro prenesel ǀ Nabesku im. ed. s Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline yskal ǀ de bi volo ſvojga ozheta Nebeskiga rod. ed. m napolnil ǀ vpye maszhovajne pred ſtolam Rihteria Nebeſkiga rod. ed. m ǀ nihdar tajſte Nebeske rod. ed. ž shpishe ſe ie nebodo prejedile ǀ on vuk Reſnize Nebeſke rod. ed. ž bi tadloval ǀ ſe oberne k' temu Nebeskimu daj. ed. m Paſtiriu ǀ Sheninu Nebeſkimu daj. ed. m poiò ǀ nej zviblat, de je Ozhetu Nabeſkimu daj. ed. m zhes vſe druge offre dopadezhiſhi ǀ drugazhi ſe nemore k' vezhery Nebeski daj. ed. ž priti ǀ k' Nebeſki daj. ed. ž vezhery ǀ priti h' temu vezhnimu pozhitku, inu nebeskimu daj. ed. s veſſeliu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski tož. ed. m vſſiti ǀ bote od njega doſegli ta nebeſki tož. ed. m vezhni leben ǀ v'Nebeſki tož. ed. m ſkeden ſpravili ǀ ſvojga Nebeskiga tož. ed. m ži. Shenina bo molila ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta Nebeſkiga tož. ed. m ži. ǀ to Nebesko tož. ed. ž muſiko bodo poshlushale ǀ Nebeſko tož. ed. ž Musiko je shlishala ǀ uol pèle to kozhio nebeſsko tož. ed. ž ǀ Vy dua bi hotela ſabſtoin Nebesku tož. ed. s Krajleſtvu imeti ǀ ta dobri Rasbojnik ſe je potſtopil Chriſtuſa proſſit ſa tu Nebeſku tož. ed. s krajleſtvu ǀ na ſvoim ſtolu Nebeſkem mest. ed. m ǀ v' Nebeskim mest. ed. m Krajleſtvi ǀ v' tem neſtoij tvoje isvelizheine, ampak v' slatkoſti nebeski mest. ed. ž ǀ G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem or. ed. m gvantam ogvantal ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem or. ed. m lonam te maihine della ǀ enu ſvetu dellu s'Nebeskim or. ed. m Krajleſtvam polona ǀ Io krona s'krono Nebesko or. ed. ž ǀ s'Nebeſko or. ed. ž lepoto je bila zhirana ǀ njega dojti s' ſvojm Nebeſkem or. ed. s mlekam ǀ bo tebi polonal s' nebeskim or. ed. s veſſeljam ǀ vſy shegni Nebeski im. mn. m bodio, inu oſtaneo per Tebi ǀ Angely Nebeſki im. mn. m na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ O Angeli Nebeſski im. mn. m ǀ lepe Nebeske im. mn. ž molitvize ſò lete ǀ katerimu vſe creature Nebeſke im. mn. ž, inu semelske na shlushbo ſtresheio ǀ prezej njemu ſe Nebeske im. mn. ž/s urata odprò ǀ pridemo da ſamih nebeskih rod. mn. urat ǀ pokuſſi eno kaplo troshtou Nebeſkih rod. mn. ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha G. Bogu, inu Angelom Nebeskem daj. mn. ratala ǀ ſamorite shaze nebeske tož. mn. m ſadobiti ǀ kluzhe Nebeſke tož. mn. m v' rokah dershj ǀ en Angel s'Nebeſs je bil nij perneſil roshe Nebeske tož. mn. ž ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske tož. mn. ž slatkuſti preobernila ǀ on je imel opaſane s'enem ſlatem paſam ſvoje Nebeſke tož. mn. ž perſij ǀ nam bo te saparte Nebeſke tož. mn. ž/s urata odperl ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska tož. mn. s ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh mest. mn. ǀ vſe puſtè na uratah Nebeskyh mest. mn. ǀ Pred Nebeskimij or. mn. dauri Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe ǀ krona s' temi ner shlahtnishimi perlni nebeskimi or. mn. naloshena 2. nebesni:
v' tem Nebeſkem mest. ed. s ſnaminu tiga leva ǀ pod tem nebeſkem or. ed. s ſnaminam Vaga imenovanem → nebeški
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nebo -a/-esa s 1. nebo:
Sherjali, Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu im. ed. shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ v'venim majhinim Vblatu stoij ta, kateriga semla, inu Nebu im. ed. obſezhi nej moglu ǀ Se je na naglu en ſhum, Sturil od Neba rod. ed. ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba rod. ed. doſegel ǀ ga je naglu ena luzh od Neba rod. ed. obſvejtila ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu tož. ed. s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu tož. ed. gleda ǀ G: Bug po tem kir je bil ſtuaril Nebù tož. ed., inu semlo ǀ Enkrat semla je bla shla pred Jupitra Nebù tož. ed. toshit ǀ bodo zhudne rezhy ſe vidile na nebi mest. ed., inu na semli ǀ je na Nebu mest. ed. garmelu, bliskalu, shumelu, inu erjulu, Kakor de bi imelu vſiga Konz biti ǀ ſapovej pod fraj Nebeſsom or. ed. miſo perpravit 2. nebesa:
moje Nebu im. ed. bo vaſhe krajlevſtvu ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù tož. ed., ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ po tempotu te pokure v'Nebù tož. ed. pridejo → nebesa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nedelja -e ž nedelja:
Zvetna Nedela im. ed. je bil en veſſeli dan ǀ imaio S. Annæ Dan praſnovati, kakor dan S. Nedelle rod. ed. ǀ vſakatero nedello tož. ed. je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal ǀ NA PERVO NEDELO tož. ed. PO VELIKI NOZHI ǀ kateri ſo mene na puſtno Nedelo tož. ed. pridigvat shlishali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nekateri -a zaim. 1. neki, kak, v mn. tudi
nekateri:
bo nekateri im. ed. m ſyn ſe toshil zhes ſvojga ozheta, de namrezh ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru im. ed. s neoſtalu, inu ſe nesgubilu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire rod. ed. ž ure nevidil ǀ vmerie edn teh duejh zhes neketeru tož. ed. s leitu ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim or. ed. m shlahtnim Gospudu ǀ nekateri im. mn. m ſe bodò moijm pridigam posmehuali ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri im. mn. m kezery ſo menili ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu pertiſne, inu nekateri im. mn. m ſe ſo opekli, inu sbodli, ter ſo proklinali tiga, kateri je ta pushilz ſturil, ſakaj pod roshami ſo bile skrite koprive, inu knofilze ǀ niketeri im. mn. m ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin imeli ǀ Takushni ſo nikateri im. mn. m ſtarishi ǀ Nej ſo enu nezh nashe dushe, kokar nekiteri im. mn. m philoſophi ſo vuzhili ǀ satorai neketeri im. mn. m ſo bli Chriſtuſa sapuſtili ǀ NEi tudi vſelej rejſs, kar nikatery im. mn. m pravio ǀ nikatiri im. mn. m cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri im. mn. m ſvetniki te nezhiſte greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ niketiri im. mn. m menio, de je fardaman ǀ Ne kateri im. mn. m Vuzheniki menio de je govuril od tiga S. hriba Carmela ǀ bodo nehateri im. mn. m odgovorili ǀ ſe najdeio nuketeri im. mn. m ludje, kateri imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne ozhy ǀ kadar tize vidio, de nekatere im. mn. ž ſo v'mresho vloulene one prozh slete ǀ Taku neKatere im. mn. ž nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ kar je she hushi, matere nikatere im. mn. ž ſe opyanio, inu v' tem kir otroka doy, saspy inu otroka vtlazhi ǀ Se najdeio niketere im. mn. ž shivali, katere nevidio po dnevi, ampak po nozhi ǀ de bi nikitere im. mn. ž drofftinize dol padle ǀ ſo nekotere im. mn. ž dekelze ga hotele kupit ǀ kakor od nekaterih rod. mn. shlahtnikou Diogenes je djal ǀ tize sa volo nekaterih rod. mn. ſerniz G. Boga cell dan hualio ǀ she vekshi nepamet je neketerih rod. mn. karshenikou ǀ is niketerih rod. mn. mainshih Boshyh del, katire vejm, ym bom dal saſtopit ǀ kadar bi ſe moglu vidit ſerze nekiterih rod. mn. karshenikou ǀ nekaterem daj. mn. nebodò dopadezhe ǀ Papesh je dial niketerem daj. mn., kateri is greshnih pravizhni skuſi pokuro ſò bili ratali ǀ de bi tudi nekiterem daj. mn. greshnikam, inu greshnizam taku ſe negodilu ǀ ta provizhni Lot je nekaterim daj. mn. djal ǀ vy pak ym date nekatere tož. mn. m groshe ǀ zhes nekatere tož. mn. m meſice ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ pomorij nikatere tož. mn. m, ali vender veliku vezh yh oſtane ǀ Nej ſe ſpovej niketere tož. mn. m grehe, te druge nej samolzhi ǀ En dan kir je ta folk obhaial, je vidil nekitere tož. mn. m ludy, de ſo bili ſilnu lepi ǀ nekateri tož. mn. m dny ſrezhnu rajsheio, kratke zhaſſe tribaio ǀ Zhes neketere tož. mn. m dny, nanaglim mertua okuli pade ǀ po tem kir neketire tož. mn. m meſſize je Ceſſar bil ǀ Maria Madalena nekatere tož. mn. ž ſolsice prelije ǀ shegna nekatere tož. mn. ž roshe, ter yh bolni poshle ǀ nyh lubi Syn zhes niketere tož. mn. ž ure bo umerl ǀ Gospud Bug je bil dal nekitere tož. mn. ž sapuvidi v'ſtarem Teſtamenti vſem tem kateri ſo shlushbe imeli ǀ tudi nekitere tož. mn. ž/s dobre della Bogu h' zhaſti je dopernashal ǀ per nekaterih mest. mn. Vduvah ǀ po nekatireh mest. mn. deshelah ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa ǀ v' niketerih mest. mn. indianskih deshelah G. Bogu ſo letu Imè dali: Suma ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy or. mn. letamy ǀ pred nekaterimi or. mn. dnevi ſim bral ǀ pred nekiterimy or. mn. lejtami v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ Nej ſi li ti taiſti lepi Mladenizh, katiriga pred nikiterimi or. mn. lejti ſim bil jeſt tebe v' puszhavi neshal 2. marsikateri:
kadar bi letu Bug tudi sdaj perpuſtil nekateri im. ed. m sidar, inu dellauz bi na mejſti petize kumæj en grosh damu neſſil ǀ vejſte de nekatera im. ed. ž je oſkakala, inu divjshtvu, inu dusho ſapleſala ǀ nekiteru im. ed. s je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu ſad ſamoſtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Nemškuta ž osebno lastno ime
Nemka:
Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemshkuta im. ed., ena velika pyanka (III, 66)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
neprešernost ž objestnost, predrznost, nespoštljivost:
En dan videozh nyh nepreshernoſt tož. ed., inu nepokorſzhino; polsdigne ſvoie ozheſſa, inu rokè pruti Nebeſſam (II, 340)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nepridno prisl. 1. nespoštljivo:
nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù zhastiti 2. nekoristno:
Nepuſtite pretezhi ene ure, en dan, ene minute nenuznu, inu nepridnu ǀ nepridnu tedne, meſize, inu lejta dopernesesh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nesramno prisl. nespodobno, nečisto:
od ſtu pak shenskih pershon kumai deſſet neſramnu shivè ǀ pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone, katiro nesramnu lubish ǀ kulikajn krat ſi ti sapelalu moje ozhy, de nesramnu ſim gledal, moje vſheſſa de klafaine ſo poshlushale, moje roke de nesramnu ſo tipale ǀ nezhistu, inu nesramnu je shivela v' tem mesti Antverpia ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ v'mei shenami je cell dan ſedel, inu predil shnimi fatal, norzhje tribal, neſramnv govuril, inu dellal primer.> Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami oskerbel, ali ona hudobna she neshramnishi je shivela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nesti nesem nedov. nesti:
velikukrat ſe taku opyanite de od mise v'postelo vaſs morio neſti nedol. ǀ nej vſame kulikajn ſi upa neſt nedol. ǀ sakaj tvojga Ediniga Sinka Jeſuſa v' Tempel offrat nesesh 2. ed. ǀ Golobiza neſſe 3. ed. to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù ǀ voda jo dal neſse 3. ed. ǀ neſe 3. ed. peld temu Gospudu, de bi ga plazhal ǀ peld damu nese 3. ed., na glavo eno norssko kappo mu smala ǀ G. Bug obeniga po ſili v' Nebeſſa neneſſe +2. ed. ǀ dua hudizha sgrabita tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta 3. dv. ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete, inu ga gori neſſete 2. mn. pod ſtreho ǀ na dum nje Gospuda ozheta je neſseio 3. mn. ǀ s' proceſſio ga pò meſti neſſeio 3. mn. ǀ tem ſholnerjam neſsejo 3. mn. ǀ v'Cerku njega truplu neſsò 3. mn. ǀ kadar yh okuli neſſò 3. mn. s' Proceſſio ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu vel. 2. ed.+ eno roshizo ǀ pridite na pomozh Angeli nebeski, ter vſimite leto dusho ter neſſite vel. 2. mn. jo v' Nebeſſa ǀ derua je neſſil del. ed. m kakor en oſſil ǀ imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil del. ed. m v'Nebu ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil del. ed. m S. Roku ǀ Mashnik je S. Rus. T. vsdignil, inu vun neſſel del. ed. m ǀ na en velik hrib yh neſel del. ed. m ǀ kojna s' tavoram je na rami neſſu del. ed. m ǀ krajliza je neſsla del. ed. ž Jatnikom kroh sa almoshno ǀ dua Junaka kumaj ſta ga nesla del. dv. m na enim koli ǀ ta dua Mosha pak, katera ſta ga neſta del. dv. m ǀ Angelzij ſo njegovo dusho vſeli, inu v'Nebeſsa nesli del. mn. m ǀ hudizhe ſo bli odgnali, inu nje dusho v' nebeſſa neſsli del. mn. m ǀ ſo ga neſli del. mn. m v'krilu Ozheta Abrahama ǀ vſe karkuli ſo imeli ſo Jogrom neſrli del. mn. m ǀ ſamem shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle, inu nesle del. mn. ž kar na rami samorio naprej nesti govoriti:
En dan Krajliza mu sazhne mozhnu naprei neſti nedol., de ima Chriſtusa molit, inu lubit ǀ S. Karstnik je njemu to gorezho resnizo naprej neſsil del. ed. m ǀ resnizo ſo ludem naprej nesli del. mn. m, pò Christuſavih beſſedah noter nesti prinašati dohodek:
dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse 3. ed. taista shlushba ǀ tvoj Lon neneſe +3. ed. tulikajn noter ǀ Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria bi nam malu noter neſla del. ed. ž Zvezi naprej nesti in noter nesti sta kalka po nem. vortragen oz. eintragen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nevarnost -i ž nevarnost:
obena nevarnost im. ed. nej prevelika ǀ v'temi te nevarnoſti rod. ed. ſe najdemo ǀ preſs vſe neuarnosti rod. ed. bil mogli dopernesti ǀ nej obene nevarnaſti rod. ed. ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti daj. ed. na mory ǀ kadar pak je bil nevarnost tož. ed. ſvojga isvelizhejna samerkal ǀ videozh to veliko neuarnost tož. ed. ſvojga shivota ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ dusho, inu tellu v'nevarnoſt tož. ed. poſtavio ǀ en dan v'veliki nevarnosti mest. ed. na morju ſe so neshli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti mest. ed. ſe naijdete ǀ v'neuarnosti mest. ed. ſtu oblub ſte ſturili Meni ǀ do puſledne ure odnasha s'veliko nevarnostio or. ed. ſvoje boge dushe ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio or. ed. ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil ǀ is Aſie s' veliko navarnoſtio or. ed. ſe je bil prepelal zhes morje ǀ ſtu, inu ſtu nevarnoſti rod. mn. preſtoy ǀ vſyh nevarnoſty rod. mn. yh je odreshel ǀ bomo od vſyh navarnoſtih rod. mn. reisheni ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam daj. mn. ǀ ſtu, inu ſtu neuarnoſtom daj. mn. je podverſhena ǀ v'vſe nevarnosti tož. mn. ſe poda ǀ v'te narvekſhi neuarnosti tož. mn. ſe ſo podali ǀ nemara sa mres, sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti tož. mn. ſvojga lebna ǀ v'te narvekshi neuarnostj tož. mn. ſe podaio ǀ zhloveka v'velike navarnosti tož. mn. perpravi ǀ leta S. S. Sacrament nas ovarua pred vſimy nevarnoſti or. mn. dushe, inu teleſſa nevarnost lebna življenjska nevarnost:
nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna rod. ed. Zveza nevarnost lebna je kalk po nem. Lebensgefahr ‛življenjska nevarnost’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nezgruntan -a prid. nepojmljiv:
Oh skerb, inu fliſſ nesgruntan im. ed. m tiga dobrutliuiga Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ Goſpud Bug je viſſok inu neſgruntan im. ed. m v'ſvojh ſodbah ǀ kaj s' en nesgruntani im. ed. m dol. velik shaz je gnada boshia ǀ Nej li ta ena nesgruntana im. ed. ž milost Boshja ǀ ena neſgruntana im. ed. ž nehualeshnoſt ǀ Oh kaj s'ena nasgruntana im. ed. ž dobruta ǀ reve, nadluge, inu terpleine ſo enu zhudnu, inu nesgruntanu im. ed. s ſnamine miloſti Boshje ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane rod. ed. ž dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa ǀ de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga rod. ed. s veſselja deleshni ratàli ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani daj. ed. ž lubesni Boshj ǀ Gdu ne bo sſposnal N: N: to nesgruntano tož. ed. ž dobruto Boshjo ǀ Ozhy bodo vidile taiſtu nesrezhenu veliku, inu nesgruntanu tož. ed. s prebivalszhe Boshje ǀ po tvoi nesgruntani mest. ed. ž miloſti ǀ nad katiro nesgruntano or. ed. ž dobruto ſe je zhudil S. Paulus ǀ bote tudi enu maihinu ſposnali te velike, inu nesgruntane tož. mn. ž/s della Boshia ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi, inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy, Boſhje Modrusti, inu neſgruntane im. mn. ž Milosti → negruntan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
neznan -a prid. neznan:
En dan ſrezha tiga zhloveka en nesnan im. ed. m zhlovek ǀ de bi ſe njega nebali, kokar eniga neſnaniga rod. ed. m, inu ptuiga zhloveka ǀ h'zhasti timu neſnanimu daj. ed. m Bogvu ǀ gresh veno neſnano tož. ed. ž deshelo ǀ pujdem ſam veno nesnano tož. ed. ž deshelo ǀ uprasha, pò teh dvejh neſnanih mest. dv. m Mladenizhah ǀ S. Duh, od nijh govorij kakor de bi bilij nesnani im. mn. m ludje ǀ nesnane im. mn. ž, inu zhudne svesde ſe ſo vidile ǀ Krajl en grosoviten Trinoh, vſe popotne, inu nesnane tož. mn. m ludij, Kateri ſo prishli v'tu mestu Tirida imenuanu, ijh je puſtil neusmilenu vbiti ǀ sazhne pokushat tajſte nesnane tož. mn. ž shpishe ǀ v' dalne, inu neſnane tož. mn. ž deshele ſe poda na raisho ǀ ſim perſilen v' nesnanih mest. mn., ptujh deshelah ſtanovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nič1 ničesar s nič:
Nezh im. ed., ſturi de ty ner lubishi priateli zhloveka sapuſtè ǀ Nej ſo enu nezh im. ed. nashe dushe, kokar nekiteri philoſophi ſo vuzhili ǀ Vſe kar je na ſvejti je enu nizh im. ed., ena ſenza, en dem, ena megla ǀ Vſe rezhy tiga ſvejta ſo enu nizh im. ed. ǀ je ſtuaril s'nezheſar rod. ed. vſe kar je na ſemli, inu v'Nebeſſyh ǀ vſigamogozhnoſt Boshjo nej ſò posnali, katera s' nezhesar rod. ed. je ſtuarila vſe rezhy ǀ Ti ſi ſtuaril s' nezheſer rod. ed. Nebu, inu ſemlo ǀ s'nizheſar rod. ed. vaſs je po ſvoy podobi ſtuaril ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh nizheſer rod. ed. imaio priti, inu ſe prikaſat, kar prezei bugaio ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar rod. ed. ſtuarit Nebeſſa ǀ s' enu nezh tož. ed. neusmilenu vaſſ shtraifaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nikar2 vez. 1. (in) ne:
letu je bilu li ena fabla nikar reſniza ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna ǀ Boga niker ſami ſebe lubiti ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim, inu negar Egypt ǀ ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio 2. niti:
poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi, nikar na posteli ǀ nemore nikar meni, nikar mojmu ſijnu Iesuſu dopasti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz, inu cilu enu lejtu, de nikar li enkrat eno dobro, inu S. manungo nemate Boga zhastiti ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv ſamorio zhloveka v' greh perſiliti nikar li (samo) ne samo:
danaſhna s: skriunost nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui ǀ Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ zhloveka pak vbijesh nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ Ta ſveta molitva nikar li ſamu naſs rejshi od vſiga tiga hudiga, inu shkodliviga, temuzh tudi nam sproſsi vſe kar je dobru, inu nuznu nikar uže 1. vendar ne:
S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate, ampak kakor Philippus Diez ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri kezery ſo menili, ampak kakor S. Ambrosh je djal ǀ On ga je reshil, inu odkupil, nikar vshe s' slatam, ali ſrebram, ampak s' Sveto Reshno kryvio ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo, nikar vſke kakor ta parvi krat 2. kaj šele:
nimamo ſamy sadoſti kruha sa nas, nikar vshe sa tulikajn lazhniga folka 3. ne samo:
taku Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ninivitarski prid. ninivski:
Sardanapalus Niniviterski im. ed. m krajl namejsti mezha, inu ſceptra je preſelzo v'rokah dershal (I/1, 3) ǀ ali pak kakor Niniviterſki im. ed. m krajl ſardanaplus, kateri v'mei shenami je cell dan ſedel (II, 259) → Ninive
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
njegov -a zaim. njegov:
kadar je letu njegou im. ed. m pſs vidil ǀ niegou im. ed. m Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal ǀ letiga hlapza je bil niegòu im. ed. m Gospud naprej poklizal ǀ prezej njegovi im. ed. m krajlevi dvor je bil kuſin poſtal ǀ De je slep roien nej ſo urshoh ni njegovi im. ed. m, ni nygovih ſtarishih grehy ǀ cella njegova im. ed. ž deshela je polna kobilz ǀ niegova im. ed. ž dusha bo v'pakli do vekoma ǀ njegoua im. ed. ž milost bò urshoh ǀ njegovu im. ed. s shalosſtnu ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga rod. ed. m kloshtra rajshali ǀ savolo njegove rod. ed. ž velike pokorshine ǀ njegoviga rod. ed. s ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti ǀ nar poprej proſsio njegovi daj. ed. ž dushi Boshyo gnado ǀ njegovimu daj. ed. m Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus ǀ de hozhete ſe odpovedat Satanu, inu njegovimu daj. ed. s djainu ǀ Acab ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu tož. ed. m vinograd mogal doſezhi ǀ njegoviga tož. ed. m ži. Mojſtra Eliaſa ſò v' Paradish nesli ǀ inu vſe skusi taisto njegovo tož. ed. ž precleto peiſsem poje ǀ Angeli ſo po niegovo dusho tož. ed. ž prishli ǀ s'Nebeſs ſo prishli v'njegovo tož. ed. ž hisho prebivat ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego tož. ed. ž vojsko v'krijvavem moriu potupil ǀ Josephavi bratje … ſo bili nigovo tož. ed. ž sukenzo v'kry omozhili ǀ Bug je shugal njega, inu njegovu tož. ed. s Krajleustvu shtrajfat ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ kar je bilu potrebnu sa niegovu tož. ed. s shiveine ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ V'niegavu tož. ed. s S. Oblizhe, inu Ozhij 32. ſò sapluvali ǀ ob njegovim mest. ed. m zhaſſu karsheniki ta S. Sacrament Svetiga Reishniga Teleſſa, nei ſo drugazhi imenovali ampak, leben ǀ ob njegovem mest. ed. m zhaſſu je bilu 88 verr ǀ njegoui mest. ed. ž desheli ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati ǀ po ſmerti njegovi mest. ed. ž ǀ G: Boga v'njegovi mest. ed. ž hishi reshalite ǀ ga je bil sapustil v'niegovj mest. ed. ž slabuſti ǀ velike zhuda, katire v' njegovim mest. ed. s imenu ſò dopernashali ǀ pred njegovim or. ed. m S. Pildom ſe neodkrijeio ǀ pod njegovo or. ed. ž brambo inu pokorszhino shivj ǀ vidi de en drugi Mosh s'njegovo or. ed. ž sheno govory ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov or. ed. ž pregreho sglihala ǀ shniehovo +or. ed. ž S. Reshno krivio ǀ s' njegovim or. ed. s S. Jmenam shentujeio ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim or. ed. s S. Imenom prekounesh, inu sashentash ǀ ſo zhudili nad njegovem or. ed. s zhednem, inu nedolshnem shiulejnam ǀ njegova im. dv. m dua Syna, Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ ſrezho bodo imeli njegove im. dv. ž dvej hzhery ǀ njegovi im. mn. m braty, ſo ga bily feratali ǀ njegovij im. mn. m erbij ſò ſa letu vejdili ǀ Vſe njegove im. mn. ž koshize ſo G. Boga zhaſtile ǀ njegove im. mn. ž/m lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje ǀ nigove im. mn. ž/s liza ſo bile otekle ǀ vſe njegove im. ed. ž/s zheua ſo ſe bile isſule ǀ Je hotel G. Bug Krajleſtvu vſeti timu Krajlu sa volo njegovih rod. mn. velikih pregreh ǀ dershaine niegovih rod. mn. Svetih sapuvidi ǀ kakar samerkam s'njegovyh rod. mn. beſsed ǀ njegovem daj. mn. S: Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njeh pushtobi ſo glih njegovim daj. mn. pushtabam ǀ zhaſt, inu slushbo niegovim daj. mn. slushabnikam je bil iskasal ǀ poKoren njegouim daj. mn. S. Sapuvidam ǀ de bi imeli verouati njegouem daj. mn. djainu, zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ imaio na njegove tož. mn. m pushtobe gledat ǀ ſo bile niemu na pomozh prishle, inu niegove tož. mn. m ſourashnike odgnale ǀ njegove tož. mn. ž S. sapuvidi prelomim ǀ samerkajte dobru niegove tož. mn. ž beſſede ǀ aku ony G: Bogu shlushio, jnegove tož. mn. ž S: sapuvidi dershè ǀ ſvoje parſte poloshi v' njegova tož. mn. s vsheſſa ǀ Aku jeſt nebom na njegovih mest. mn. rokah vidil ſnaminja teh sheblou ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle nanjegovih +mest. mn. uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ mej drugimi njegovimi or. mn. hudobnoſti je leto imel, de nej ſnal druſiga govorit, ampak hude greshne beſſede V funkciji ostalih svojilnih zaimkov za tretjo osebo, razen povratnega, se dosledno uporabljajo ustrezni rodilniki osebnega zaimka → on.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
njiva -e ž njiva:
ſad perneſſe kakor nyva im. ed. ǀ nijva im. ed. je rodovitna ǀ je perglihana eni nyvi daj. ed. ǀ ie bil vſel eno nyvo tož. ed. timu kmetu Nabothv ǀ taisto nijvo tož. ed. je Kupil ǀ ſmo nashli to shegnano nijuo tož. ed. ǀ fliſſnu je poberala po nyvi mest. ed. tu klaſovie ǀ ti celli dan na nijvi mest. ed. ſi dellal ǀ Kaj bi imeli ſturiti de bi nyh nyve im. mn. rodovitne ratale ǀ kadar hozhe de bi njega nijve im. mn. dobru shitu perneſle ǀ ym je bil dal hishe, inu nyve tož. mn. ǀ poshle tozho, katera vſe nijve tož. mn., inu vinograde pobije ǀ ima vun pojti po gaſſah, inu zeſtah, po nyvah mest. mn., inu borshtah vkupaj klizat ǀ nikar shitu, Kateru na nijvah mest. mn. raste ǀ Na Nebeſſyh je … Na nyvak mest. mn. je
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
noč -i ž noč:
naſh dan je tu tekozhe naſhe shivejne, nuzh im. ed. je ta ſmertna ura ǀ Ne bò dan, inu ne bò nozh im. ed. ǀ v' ſpumladi, inu v' Jeſſeni, kadar dan, inu nuz im. ed. ſta gliha ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy rod. ed. ǀ do terde nozhj rod. ed. vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio ǀ dopoli nozhij rod. ed. quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ gre pozhivat, pruti polinozhi +daj. ed. ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh tož. ed., inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ cello nuzk tož. ed. v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo ǀ dan v'nuzh tož. ed. ſe je bil preobernil ǀ trij celle dnij, inu nòzhi mest. ed. po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ je leshal v' nozhi mest. ed. te negnade ǀ de biſi lih pred dnevam, ali o poli nozhy mest. ed. bilu prezei ym terbei dati ǀ on vener ſe is mejſta negane, ampak dua dny, inu duej nozhi tož. dv. je ſtal ǀ de bi pet dny, inu pet nozhy rod. mn. bres ſpaina, inu bres jedy premishlovali ǀ celle nozhy tož. mn. je molil ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij tož. mn. sijdeli → polnoč, → velika noč
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Nonus -a m osebno lastno ime
Nonus:
en dan je shlishala Svetiga Nonuſa tož. ed. ſhkoffa pridiguat (V, 13) Sv. Nónus, škof v Edesi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
norica -e ž neumnica, norica:
ona je bila ena velika noriza im. ed., de tulikain je terpela ǀ Norizha im. ed. nevejsh, de resnizo vſy ſaurashio ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo tož. ed. dershale ǀ Vne neſrezhne Divize, katere tudi S. Mattheush norize im. mn. imenuje ǀ Takorshnih norzou, inu noriz rod. mn. danashni dan tudi ſe yh veliku naide ǀ mosh jo sazhne s' norizami or. mn. ſmerjat → norec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nov -a prid. nov:
skoraj vſaku lejtu nouu im. ed. m furm v'deshelo pride ǀ novi im. ed. m dol. Gospud Fajmoshter ſe bo pofliſſal ǀ en novi im. ed. m dol. ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: Noua im. ed. ž Savesa ǀ kar je potreba k' ſidainu eniga noviga rod. ed. m, veliziga, inu shlahtniga Tempelna ǀ try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga rod. ed. s ſverat ǀ Iest grem de bom kaj noviga rod. ed. s vidil ǀ je morebiti kaj noviga rod. ed. s, de en zhlovek je umerl ǀ Marij nej bilu nezh noviga rod. ed. s Angele vidit ǀ NA NOVIGA rod. ed. s LEITA DAN ǀ Bò en ſyn, katerimu Ozha sa Veliko nuzh je perpravil en novu tož. ed. m gvant ǀ una Gospa vidila en novu tož. ed. m furum guanta per eni, drugi ǀ vuzhi en nouu tož. ed. m vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou ǀ prezei je bil poklizal eno novo tož. ed. ž ſveſdo ǀ on je hotel eno nouo tož. ed. ž streho ſi pustiti s'sydat ǀ imajo tu perru, novu tož. ed. s, inu lepu oblazhilu perneſti ǀ sa nouu tož. ed. s lejtu en fazonetel ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu novu tož. ed. s lejtu poslati ǀ puſtj en lep Altar v'tej novi mest. ed. ž zerkvi ſturiti ǀ s' nouo or. ed. ž saveſo teh oblub ǀ Ali pak de s'novim or. ed. s veſeliom Nebeſsa, semlo s'vupajnom, paku s'ſtrahom napolnili ǀ Kaj menite N: N: de ſo te nove im. mn. ž, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde ǀ bo na semlo prishal nove tož. mn. m Seraphine ſtuarit ǀ nashe nove gvante tož. mn. m ſmò oblekle ǀ bodo miſlili na noue tož. mn. m guante ǀ kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove tož. mn. ž/s urata, taiſtimu ſerzhnimu Vojszhaku ſturili ǀ nimash nove tož. mn. ž/s kopita vmishlat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nucen -cna prid. koristen:
Stan teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen im. ed. m, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Tak strah je dobar, inu nuzin im. ed. m ǀ Nuzna im. ed. ž, inu potrebna je gvishnu ta s. molitva ǀ taista spisha Nebeſhka je bila taku nuzna im. ed. ž de te bolne je oſdravila ǀ De je taku nuznu im. ed. s S. Reshnu Telu pravizhnem bi nam mogal sprizhat Petrus Cocles ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu im. ed. s meni ſe sdi taiſtu vprashaine ǀ sa volo njegoviga nuzniga rod. ed. s pridiguajna ǀ David veliku nuzniga rod. ed. s, inu dobriga je bil Saulu sturil ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu daj. ed. m, inu vſmilenimu oblaku ǀ Kai je treba K'eni pravi, inu nuzni daj. ed. ž spuvidi ǀ raunu leta lepi, inu nuzni tož. ed. m dol. navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem ǀ Ta Sveti Mosh eno lepo, inu nuzno tož. ed. ž pridigo ym je bil ſturil ǀ lubesan je en neuſmilen Trinog, kateri zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu tož. ed. s puſtiti ǀ takorshnem danas ene lepe navke bom dal, kateri ym bodò nuzni im. mn. m ǀ moje pridige nebodo taku nuzne im. mn. ž, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ Ptolomeus je lete sapuvidi shlishal ijh je hualu inu sa dobre, nuzne tož. mn. ž, inu spodobne sposnal ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne tož. mn. ž/s, inu potrebne primer.> kraftnishi, inu nuznishi im. ed. m bo tudi moy shegin ǀ obena rejzh nej nuznishi rod. ed. ž kakor prava priaſnoſt ǀ nèj lepshi, nuznishi rod. ed. ž, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga rod. ed. s, inu zhaſtitishiga biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ nemore nuznishih rod. mn. pridih biti, kokar od te S. pokure presež.> Ta nar nuznishi im. ed. m je Bug ǀ kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi im. ed. ž, inu nar potrebnishi ǀ tu ner pravishi, inu nuznishi im. ed. s meſtu sa molituo je Zirku ǀ lete kunshti nebodem ijh vuzhil, temuzh to nar nuznishi tož. ed. ž kunsht ǀ nam je perneſel taisto shlahtno, inu nar nuznishi tož. ed. ž arznio Elixier vitæ imenovano ǀ Jeſt dershim v' mei timi ner nuzhnishi or. mn. kunshti, kunsht Bukve drukat → nuc, → nucati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obedva -e zaim. obadva:
obedua tuoja Syna im. dv. m bodo n'en dan umerla ǀ Mosh, inu shena obodua im. dv. m imata ſa hishno potrebo skerbeti ǀ dokler obedvei im. dv. ž ga hozhete imeti, nej ſe tedaj otrok na polovizo resreshe, polovizo daite eni sheni, to drugo tei drugi ǀ ona je menila skuſi letu obeduema daj. dv. dopaſti ǀ obedvema daj. dv. ſe je bila samirila, de obeniga nej imela ǀ je bil shlushbo, blagu, sheno inu obedua tož. dv. m ſyni sgubil ǀ Salamon kadar je bil obedvej tož. dv. ž preshlishal, sapovej en mezh perneſti ǀ je dershal en mezh na obedua tož. dv. ž (?) plati reiſheozh ǀ Sazhne ardezhe slate s' obedvema or. dv. rokama grabit ǀ imamo s' obedveim or. dv. osheſſam gledat na nashiga Nebeskiga Shenina
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obhajati -am nedov. obhajati, tj.
1. prihajati na um, v zavest, v čustvovanje:
hude shelje jo sazhneo obhaiat nedol. ǀ Po tem sazhneo te ſmertne teshave ga ohaiat nedol. ǀ hude misly, inu shelje ga obhaieio 3. mn. ǀ Ti vidish blagu tvojga blishniga, tebi dopade, shelje tebe obhajeio 3. mn. taiſtu skuſi ohernio, inu golufio doſezhi ǀ teshke misly ga obhaiaio 3. mn. ǀ hude misly ſo ga obhaiale del. mn. ž ǀ shushnave ſo njega obhajale del. mn. ž 2. praznovati:
danas ſe obhaia 3. ed. Shegnajne te Boshje Zirkue ǀ Na dan Svetiga letniga Shegnaina per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu ſe vidi, inu obhaja 3. ed. ǀ obhaiamo 1. mn. Prasnik ǀ danas obhajemo 1. mn. shegnajne te Boshje Zerkvi ǀ zhegar Gud, inu Praſnik, danaſs obhaieo 3. mn. 3. dvovid. dati, dajati obhajilo:
Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe, inu to bolno obhaiat nedol. hozhe ǀ Mashnik ga obhaia: 3. ed. ali kakor tu Svetu obhailu praime, garlu mu pozhi ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio 3. mn. ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial del. ed. m Raymunda de Penefort ǀ Mashnik poprei kakor je karshenike obhajal del. ed. m, na vus glaſſ je djal obhajati se dvovid. sprejeti, sprejemati obhajilo:
s' veliko andohtio ſe gre obhaiat nedol. ǀ Nebo ſe pofliſſal s' andohtio ſe obhajat nedol. ǀ ſi dolshan ſe spravit s' tvojm blishnim, kadar ſe gresh obhaiat namen. ǀ poite andohtliu ſe obhajat namen. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ gorje temu katiri v' takorshnem ſtanu ſe obhaia 3. ed. ǀ s' veliko andohtio ſe obhaià 3. ed., kar prezei osdravi ǀ pogoſtim ta, inu una ſe spoveduje, inu obhaja 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa v' Zerkvi molite, po goſtim ſe obhaiete 2. mn. ǀ ſe je s' zhiſtim, inu vernem ſerzam obhaial del. ed. m ǀ kadar ſe je obhajal del. ed. m per S: Mashi ǀ na te Trij krajle dan ſe je obhaiala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala del. ed. ž ǀ ti gardi, inu zherni ſo v' naglaunim grehi ſe obhaiali del. mn. m ǀ ſmo vſij ſe ſpovedali, inu obhajali del. mn. m ǀ kadarkuli ſe ſo obhajalij del. mn. m od velike ſlatkusti ſo bilij samakneni ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash andohtlivu poshlushali, inu vſako Nedello ſe obhajeli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obhajilo -a s obhajilo:
Svetu Obhailu im. ed. tem pravizhnem je vezhni leben ǀ tem pravizhnem je nes rezhenu nuznu Svetu Obhajlu im. ed. ǀ Prideio tudi taiſte duei sheni k' Obhaili daj. ed. ǀ na Veliki Nozhni Dan gre k' obhajli daj. ed. ǀ vy perſtopite k'ſvetimu obhailu daj. ed. ǀ poshle pò Svetu obhailu tož. ed. ǀ s'Kusi s. obhaijlu tož. ed. paK offramo ſijnu Boshjga ǀ pò obhaili mest. ed. S. Clara je diala ǀ po obhajli mest. ed. vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ po Obhailu mest. ed. Mashnik je hotel ſpet Groffu kojna povernit ǀ s' enem ſamem Svetem obhailam or. ed. bote taiſto dusho is viz v' nebeſſa perpravili ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila im. mn. ǀ pokure, obhajla im. mn., molitve vam nebodo nezh pomagale ǀ aku tvoje molitve, almoshne, ſpuvidi, obhajla tož. mn., Mashe, poſte, inu boshie poty neoffrash G. Bogu h' zhaſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
oblak -a m oblak:
en ſvetal oblak im. ed. ijh je obſenzhil ǀ Oblak im. ed. neſſe deſſ ſneih, inu tozho kjekaj kakor Bug sapovej ǀ pod ſpominam tiga oblaka rod. ed. ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku daj. ed. ǀ sakaj S. Auguſtin, S. Hilarius, inu S. Grogor, saſtopio sa Nebeſſa to Boshio naturo, s' oblak tož. ed. pak to zhlovesko ǀ ſe je prikasal venem ognenom oblaku mest. ed. ǀ Elias v' oblaki mest. ed. ǀ ſe je bila ſakrila s' ſivem plajsham, tu je s' enem ſivem oblakam or. ed. ǀ Arznia sa vſe bolesni ſtoi pod oblakam or. ed. ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom oblahom or. ed. te shalosti je pokrita ǀ en dan ſe bodo oblaki im. mn. pretargali ǀ nej zhernyh oblakou rod. mn. te neſtonovitnoſti ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku rod. mn., ni ſtrel ǀ Vſdigne Mojſes to palzo pruti oblakam daj. mn. ǀ sapovej oblakam daj. mn., inu vus svejt s'deshiam konzhajo ǀ hozhem oblakom daj. mn. sapovedat, de na niega nedishe ǀ krivizhnu ſe toshite zhes oblake tož. mn., veiter, inu ſonze ǀ odpre oblake tož. mn., kar prezej vſe kar je bilu shiviga potoni ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo v'oblakih mest. mn. ǀ Sakai Bug v'taistih ſtrashnih oblakoh mest. mn. ſe perkaſhe ǀ vezhkrat ſò sakrite s'zhernimy oblaki or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obliti -lijem dov. obliti:
vſame en bokau ſmerdezhe uode, inu s'kuſi oknu na njega reslije, ter vſiga oblije 3. ed. (II, 117) ǀ drugi dan ſo mater s' vurelam kropam oblili del. mn. m (II, 358)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obljubljen -a prid. obljubljen:
Meſſias od Boga oblublen im. ed. m je na ſvejt prishal ǀ ta oblubleni tož. ed. m dol. nam Tempel ſo pasabili ǀ imaio pojti oshpegat to oblubleno tož. ed. ž deshelo ǀ kadar pak ſpomnite na vasho oblubleno tož. ed. ž nebesko deshelo ǀ Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu tož. ed. s Nebesku Krajleſtvu ſpomnit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obnoreti -im dov. ponoreti, znoreti:
od velike jese je imel obnorit nedol. ǀ tiga je glava taku mozhnu bolela, de je imel obnorit nedol. ǀ vſakatiru lejtu try dny obnorè 3. mn., ta zheterti dan pak, Mashnik ym en gvishen pepel na glavo poſtavi ǀ Njemu ſe ſo posmehuali Kakor de bi bil obnoril del. ed. m ǀ je bil obnoril del. ed. m, de ſam ſebe je s' ſobmy tergal ǀ je bil obnorel del. ed. m, inu ſam ſebe fental ǀ ta ſpovednik je obnoru del. ed. m, kateri takushne pokure naloshj ǀ vſy ludje ſo obnoreli del. mn. m ǀ Sazhnete djujati kakor de bi bili obnoreli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obračati -am nedov. 1. obračati, vrteti:
enu malnsku kollu, kakor ena shivina je mogal obrazhat nedol. ǀ she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat nedol. ǀ ta reuni zhlovek merſu put poti, ozhy ſtrashnu obrazha 3. ed. ǀ meni herbet obrazhajo 3. mn., hudizhu pak oblizhe ǀ druge rezhy mislio, inu v' ſerzi obrazhaio 3. mn. ǀ na gorezhem voglu ſò pekli, inu obrazhali del. mn. m 2. spreobračati:
je Ajdje na pravo vero obrazhal del. ed. m obračati se obračati se:
je bil sazhel v' maternem teleſſi gibat, inu ſe obrazhat nedol. ǀ je sazhel pleſsat, skakat, inu ſe obrazhat nedol. ǀ vſe skuſi po Sonzu ſe obrazha 3. ed. ǀ po hishi kakor en preuſetin Pau ſe obrazha 3. ed., sa obenu dellu neprime ǀ ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio, inu okuli zholna ſe obrazhajo 3. mn. ǀ vſe skuſi ſe obrazhaio 3. mn., inu vertè ǀ Nebeſsa nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio 3. mn. ǀ S. Catharine ſerze nikuli ſe nej obrazhalu del. ed. s, inu vertelu v' teh poſvejtnih rezheh ǀ ſe bote ſemter kejkaj obrazhali del. mn. m, inu niker pozhitka nashli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obrezati -režem dov. obrezati, tj.
1. odrezati del prepucija:
on, njegovi otrozy, inu drushina ſe imaio obresat nedol. ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali puſtiti obresat nedol. ǀ ta mladi Firsht Sichen ſe je bil taku mozhnu ſalubil v'to lepo Dekilzo Dino, de ſe je bil puſtil obreſat nedol. ǀ Abraham de bi exempel dal ſvojm otrokam, inu hlapzom, nerpoprei ſam ſebe obreshe 3. ed. ǀ Sephora kadar letu vidi prezej popade otroka, ter ga ſama obrejshe 3. ed. ǀ on nej obresal del. ed. m ſvojga Synu ǀ ta oſſmi dan ſo bily Chriſtuſa obresali del. mn. m 2. obdelati z rezilom:
Draksler on nej ſtuaril taiſti zhok, temuzh li ga je obreſal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obrniti -nem dov. obrniti, usmeriti:
V'Cerkvi ti ſe podstopish to nezhisto Bogino Venus gledat, inu Bogu herbet obernit nedol. ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti nedol. ǀ en firtilz ure n'hozhesh obernjt nedol., de bi Boshijo gnado vudubil ǀ de bi mogal ſe sgrevat, inu Spokorit, inu K'ſvojmu nuzu obernt nedol. ǀ vſe kar ſturi na dobru obernesh 2. ed., dobru ſodish ǀ harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhu oberne 3. ed. ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne +3. ed. od te greshne sgrevane dushe ǀ Po tem pak shiher ſe obernete 2. mn. K'vezheru teh poſvetnyh oprauil ǀ sakaj vſe vaſha della h'zhasti Boshy neobernete +2. mn. ǀ vſe na hudu oberneio 3. mn., inu ſodio ǀ obernite vel. 2. mn. moje truplu de pouſot ſe bo peklu, inu gorelu ǀ ti hudobni ſi vſe moie gnade na hudu obernil del. ed. m ǀ ozhy od teh mladih Gospudu nej obernila del. ed. ž ǀ na njegovo proshno Sonze deſſet minut ſe je bilu nasaj obernilu del. ed. s ǀ Vy pak gnado mojo, kakor Iudash Iſhkariot h'vezhnimu pogublejnu ſte obernili del. mn. m ǀ ſdaj ſo malike molili, inu G. Bogu herbt obernilj del. mn. m obrniti se obrniti se, usmeriti se:
navedò kam ſe obernit nedol., de bi na ſvoj dum prishli ǀ Sdaj ſe jest k'vam obernem 1. ed. ǀ h' poſvejtnem rezhem ſe obernesh 2. ed. ǀ gredò snamy kamerkuli ſe obernemo 1. mn. ǀ ſe naſaj obernejo 3. mn. ǀ obernimo vel. 1. mn. ſe K'Adamu, inu K'Eui ǀ obernimoſe vel. 1. mn. k' S. Andreu ǀ s'celliga ſerza h'G: Bogu obernite ſe vel. 2. mn. ǀ kamerkuli ſe je obernil del. ed. m ie vſe vidil kaj ſe je noter godilu ǀ vſak dan trykrat je oknu odperl, ter pruti Jeruſalemskimu Templi ſe obernel del. ed. m ǀ ſe je obernu del. ed. m k' Ajdu, rekozh ǀ kam ſe bosh obernila del. ed. ž ǀ kam ſe bomo obernili del. mn. m ǀ nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obuditi -im dov. obuditi, vzbuditi:
Hozhe Lazaruſa od ſmerti obuditi nedol. ǀ Eduvardus je mislil taiſti dan en pund zhes njega obuditi nedol., inu njemu leben vſeti ǀ je bil prishal ta zhloveski ſpol od ſmerti obuditi namen. ǀ njega leſtni syn Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi zhes ozheta obudi 3. ed. ǀ kulikajn toshbe, praude, krega, inu ſaurashtva ſe obudij 3. ed. ǀ en taku mozhan ſtrashan glaſs tebe neobudj +3. ed. ǀ Beſsedniki vezh praudt obudè 3. mn., Kakor potalashio ǀ on je puntarſtvu v'desheli obudil del. ed. m ǀ de bi Calfurnius punt neobudil +del. ed. m ǀ Ti, ti ſi una nesramna Jezabel, katera ſe lepotizhish … de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh obudila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
obvarovati -am dov. obvarovati:
de bi tudi sa naprej nas hotel obvarvat nedol. ǀ Pred greham zhloveka obvarva 3. ed. ǀ jest guishnu menim, de bi vſak dan imeli G: Boga sahvalit, de naſs obarva 3. ed. de obeden glid naſs en boli ǀ obari vel. 2./3. ed. naſs Bug od tazih shkarpianu ǀ Ah obarnaſs vel. 2./3. ed.+ G. Bug pred takushno nepokorshino ǀ njega, inu njegove Otroke Bug pred tem gmain potupom je bil obvarval del. ed. m ǀ gvishnu nas bo obvarual del. ed. m ǀ De bi nje divishtvu ohranil, inu obarval del. ed. m ǀ s'kuſi ſuſebno gnado, je tajſto pred leto gmain rano obarual del. ed. m, inu reshil ǀ ſam ſebe pred grehom je bil obuarual del. ed. m ǀ aku skelite de bi vam G. Bug pomagal … vashe nyve inu vinograde pred slano, inu tozho obuarval del. ed. m ǀ Kadar Bug is svojo ſuſebno gnadnobi njega neobarval +del. ed. m ǀ Kadar Maria Diviza s'suojo proshno bi ne bila tiga obvarvala del. ed. ž ǀ je nash pred grosovitnim Turkam obarvala del. ed. ž ǀ pred mrasam vaſs bodò obuarvale del. mn. ž Zapisi delno izkazujejo absorpcijo bv > b. Velel. oblika obari se je fonetično pričakovano razvija iz obváruj in torej ne predpostavlja glagola obváriti; → ovarovati, → varovati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
očenaš -a m očenaš:
kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh tož. ed., inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ǀ O greshna dusha, katera s' mladiga ſi vezhkrat prekolnila, kakor ozhenashu rod. mn. smolila (V, 522) ǀ inu vſaki Torek eno ſvejzho pred Pildam S. Annæ pershgati, try ozhe nashe tož. mn., inu try zheszhene ſi Mariæ ſmolit (III, 401) → očanaš
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
očiščevanje -a s očiščevanje (po porodu):
NA DIVICE MARIAE OZHISZHOVAINA rod. ed. DAN (II, 225) ǀ NA DIVICE MARIE OZHISZHOVAJNA rod. ed. PRASNIK (III, 135) ǀ Kadar ſo tij dnevi Ozhiſzhovajna rod. ed. Mariæ po Moyseſovi poſtavi bily dopolnèni (II, 225)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
očiten -tna prid. 1. javno znan, javen, očiten:
on je bil en Ohernik, en odertnik teh vboſih ſirotiz, en Publicaner, en ozhitni im. ed. m dol. greshnik ǀ kamer te poklizheio tezhesh, kakor de bi bila ozhitna im. ed. ž loterza ǀ kadar je ena reizh ozhitna im. ed. ž, de vekshi dell ludy letu vej, nei greh ǀ nej bilu mozhij ſkriune, ali ozhitne rod. ed. ž, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit ǀ Smert je perpustil timu ozhitnimu daj. ed. m greshniku ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala … eni ozhitni daj. ed. ž greshenzi s'imenam Benedicta ǀ ſpumni na uniga ozhitniga tož. ed. m ži. greshnika ǀ kadar bi vy leto vasho pregreshno sanikornoſt, inu vashe dushe ozhitno tož. ed. ž nevarnoſt premislili ǀ v'ozhitno tož. ed. ž nevarnost ſvoja lebna ſe je podal ǀ s'tem ozhitnim or. ed. m greshnikom rezite ǀ s'tem ozhitnem or. ed. m greshnikam pred Bugam ſe ponishali ǀ shuga takorshnem greshnikom, inu greshnizam, kateri s' nyh greshnem ozhitnem or. ed. s djainu, druge v' greh perpravio ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja … Vy ozhitni im. mn. m greshniki na Mattheuſa ǀ dokler nebosh szhiſtil tvoje Krajleſtvu od shentovaina, inu od teh ozhitnih rod. mn. grehou ǀ prezei grè v' hisho teh ozhitnik rod. mn. loterz ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula, v'mej oherniki Mattheusha, v'mej ozhitnimi or. mn. greshniki Zacheuſa ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v' mej ozhitnimy or. mn. greshniki Zachæus 2. jasen, nazoren:
ſtrashne rizhy ſo en ozhitni im. ed. m dol. ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ na desnizi ozheta Nebeshkiga ſedejti, je enu ozhitnu im. ed. s snaminie ǀ en ozhiten tož. ed. m exempel v'danaſhnim s. Evangeli imamo ǀ En ozhitin tož. ed. m exempel imamo v'danashnim S. Evangelu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
odbiti -bijem dov. odbiti:
de bi Turka samogli od Dunaia od biti nedol., inu Turzhio sapoditi ǀ popade en Kamen luzhij v'eniga pſa, nogo mu odbie 3. ed. ǀ En dan sazhne garmeiti, ter treshi v' leta ſteber, ter en ſam pushtob odbie 3. ed., namrezh C ǀ glavo, inu rokè ſi odbije 3. ed. ǀ ſtrela nebeska je bila odbila del. ed. ž taiſti pushtop C
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
odlog m odlog:
sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu trij ſame dnij odlog tož. ed. dati ǀ to odlog tož. ed. ſam Bug ti more dati ǀ Simonides sazhne mislit, ter adlog tož. ed. vſame en dan, potle dua, inu try dny
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
odrajtati dov. položiti račun, odgovarjati:
Tedaj vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate, bote tudi mogli rajtingo dati, koku ſte vaſhe blagu predajali? Tudi vy hishni Gospodary bote mogli odrajtat nedol. taistu blagu, kateru pregreshnu ſte sadjali. Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali (I/1, 204) → rajtati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ofer -fra m 1. daritev:
njegou offer im. ed. je G. Bogu dopadeozh ǀ pres offra rod. ed. obedn bi ſe nepostopel prèd niega s. oblizhe priti ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra rod. ed. doteknilu, bò posvezhenu ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru daj. ed. ſo bile iskasale ǀ V' Starem Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom, de imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer tož. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij nemaraio sa offer tož. ed., aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru mest. ed. tiga Jagenzha ǀ je vidil … Abraham v'offri mest. ed. ǀ ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram or. ed., inu s' shenkingo do vekoma ǀ offri im. mn. veliko skriunost v' ſebi sapopadeio ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh offru rod. mn. imeti, temuzh shive, inu frishne ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih offrou rod. mn. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre tož. mn. jem offruvati ǀ v' taiſtih offrah mest. mn. ſe je ſpozhitala martra ǀ Bug na temij offrij or. mn. nijmà obeniga dopadeina 2. darovanje:
Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru daj. ed., inu derovajte tiga Mashnika ← srvnem. opfer ‛daritev, žrtvovanje’; → ofrati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ohcet -i ž svatba:
jutre bò ohzet im. ed. ǀ na dan ſvoje ohzeti rod. ed. je bil sapovedal 300 shlahtniku vubiti ǀ s' Nebeskem Sheninam ſo shle h' tej Nebeski ohzeti daj. ed. ǀ ta Nebeſhki Shenin k'ohzeti daj. ed. jo vabi ǀ na ohzet tož. ed., na pleſs pojde po nozhi s'veſseljom de ſi glih deſs, inu ſnejh grè ǀ vſe Bogovy, inn Bogine ſò bily na ohzhet tož. ed. povableni ǀ Grè na ozhet tož. ed. v' Cano Gallileo ǀ na ohzeti mest. ed. v' kani Galilei je bilu vina premankalu ← bav. nem. Hochzeit ‛svatba’; → hohcet
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
oko očesa s,
mn. oči ž,
očesa s oko:
moie oku im. ed. nemore faliti ǀ ſe zhudim, de od eniga ſamiga ozheſſa rod. ed. govori ǀ imamo hranit, inu varvat njega Svete Sapuvidi, kakor serklu nashiga ozheſſa rod. ed. ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku tož. ed. na voiski sgubili ǀ venem ozheſsu mest. ed. stu, inu duanajst bolesni more biti ǀ hozhe she na tem drugem ozheſſu mest. ed. oſlepeti ǀ obedn s'lepem ozheſſam or. ed. jo nepogleda ǀ zhloveka s' enem ſamim ozheſſam or. ed. pogledat nei ſnamine lubesni, ampak supernoſti ǀ imamo s' obedveim osheſſam or. dv. gledat na nashiga Nebeskiga Shenina ǀ njega temne ozhy im. mn. ſe reſvetlè ǀ vashe ozhij im. mn. ſo shkodlivishi Kakor ozhij im. mn. tega basilishka ǀ ozheſsa im. mn. ſe ſo ijm bila noter uderla ǀ ſe perkashe v'taki zhudni podobi, de ſedem ozhy rod. mn. imà ǀ de bi ſolsè vam s' ozhij rod. mn. tekle ǀ od lubeſni ſolſe mu ſe bile s'ozhy rod. mn. ſe vtargale ǀ ſolſe is ozheſs rod. mn. se njemu vtergaio ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ rod. mn. ǀ ozheſſam daj. mn. neshkodio ſamu to velike rezhy, ampak tudi ta ner mainshi reizh ǀ temma nepuſtij ozheſsom daj. mn. ſvetlobo vjditi ǀ shila s'katerimi ſo ijm ozhy tož. mn. steknili ǀ Vſdigni tuoje ozhij tož. mn. o verna Dusha ǀ Saurashniki ſo ga bili vjeli, ozhi tož. mn. steknili ǀ ozy tož. mn. pruti ſteni oberne ǀ karkuli vejſte de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij tož. mn. ij mezhete ǀ je shpegle na ozheſsa tož. mn. poſtavila ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa tož. mn., inu rokè pruti Nebeſſam ǀ s'ſolsami na ozheh mest. mn. odgovorij ǀ is ſolsami na ozheſsah mest. mn. pravi ǀ na ozheſſah mest. mn. ſe vidi brumnoſt, na lizah diviſhtvu ǀ s' ſolsamy na ozheſsoh mest. mn. ǀ s'ſolſamy na ozhieſſoh mest. mn. ǀ s' ſolſamy na ozhiaſſih mest. mn. ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy or. mn. ǀ palzo strahu Boshijga vſelei pred ozhmij or. mn. dershite ǀ s'ſvojmi ozhmi or. mn. je gledala kadar nje ſynove ſo martrali ǀ s'ozhmij or. mn. vidi ǀ kakor, de bi s'ozhmy or. mn. trenu ǀ s'mojmi ozheſsamij or. mn. milostovimi bodem na vaſs gledal ǀ G. Bug ſe nemore vidit s' teleſſnemy ozheſſamy or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
olepotičiti -im dov. okrasiti, olepšati:
Ti nuzh, inu dan mislish, koku bi mogla olepotizhit nedol. tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti (V, 195) olepotičiti se nališpati se:
prezei ona ſe obleizhe, inu olepotizhi 3. ed. kar ner vezh je mogla (V, 353)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
oljika -e ž oljka:
ena lepa ojlika im. ed. na naglem je bila srasla ǀ Eny letyh ſo kakor ta rodovitna oljka im. ed. ǀ en dan Driveſſa ſo bila ukupaj prishla, de bi eniga Krajla ſi isvolile, inu ſo djala k' Oliki daj. ed. ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu, ni ojliki daj. ed., ni gartroshi ǀ en kranzel is veiz teh ojlik rod. mn. ǀ je perglihal otroke mladizam tijh ojlik rod. mn. ǀ is taiste koreine veliku olik rod. mn. je raſtlu → olje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Onofrius -a m osebno lastno ime
Onufrij:
Onoffrius im. ed. nuzh, inu dan ſe gaishla ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton, Hilarion, Onophrius im. ed., Pachomius ǀ ter je Onoffriusa tož. ed. uprashal Sv. Onúfrij (4. stol.), menih
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
opariti -im dov. opariti, popariti:
vſo rokò tej lashnivi sheni opari 3. ed. (II, 399) ǀ druge s'vurelo vodo suoje persi ſi oparjo 3. mn., de bi li G: Bogu ſe nesemirile (I/1, 81) opariti se opariti se:
drugi dan ſo mater s' vurelam kropam oblili, inu zhe ſe nej oparila del. ed. ž, takrat ſo ſodili, de mati je nedolshna (II, 358)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
opijaniti -im dov. opijaniti:
nej veidil, de vinu opyani 3. ed. ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio 3. mn. opijaniti se opijaniti se:
je nauajen opyanit se nedol. ǀ ſe opyant nedol. pak, inu vſe v'hoshtary puſtit ǀ vſaki dan ſe opyanish +2. ed. ǀ nej sadosti de ſe neopijanesh +2. ed. ǀ Ta katiri ſe opyani 3. ed. ſama volnu norz rata ǀ kadar ſe opijani 3. ed. ga glava bolj ǀ tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani 3. ed. ǀ de zhlovik ſe neopyani +3. ed. ǀ velikukrat ſe taku opyanite 2. mn. de od mise v'postelo vaſs morio neſti ǀ v'ohstario greſte ſe opijanite 2. mn. ǀ matere nikatere ſe opyanio 3. mn. ǀ ga greua, de ſe je bil opyanil del. ed. m ǀ je reis de ſe je bil opianil del. ed. m ǀ Sim ſe opijanil del. ed. m, ali drugi ſo mene perſilili ǀ de bi ſe ty povableni neopyanili +del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
orel -rla m orel:
oril im. ed. nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil ǀ en orru im. ed. je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni oru im. ed. ǀ en orl im. ed., kateri uſe skuſi okuli merh hodi ǀ Glaſs tiga orla rod. ed., je glaſs tiga pogublejna ǀ enimu poshreshnimu orlu daj. ed. ǀ eden je bil navuzhil ſvojga Orla tož. ed. lete beſsede srezhi ǀ vſak dan polovizo hleba je s'kusi orla tož. ed. od G. Boga prejel ǀ dua orla im. dv. nje mosha ſo vun s'trebuha ſletela ǀ ſerze, inu jetra orli im. mn. vſe skusi targajo ǀ osla na gmaino poshene, de orly im. mn. ga ſnedo ǀ orlij im. mn. ozhy ym skluajo ǀ perleti kakor liſtja, inu trave zhernih orlou rod. mn. ǀ poln luft strashnih orlu rod. mn. ſe vidi ǀ de vam ſe nebo godilu kakor orlom daj. mn. ǀ v' taiſti kambri sagledali te zherne orle tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
osmi -a štev. osmi:
ta oſſmi tož. ed. m dan ſo bily Chriſtuſa obresali (V, 271) ǀ leta vsaku lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim tož. ed. m dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko (I/2, 82) ǀ NA OSMO tož. ed. ž NEDELO PO S: TROYCI (I/1, 204)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
oštarija -e ž gostilna:
pres greha ſe negre s'oshtarie rod. ed., inu od quartaina ǀ En dan pride Sanſon v'tu meſtu Gaza pruti vezheru, ter grè veno oſhtario tož. ed. ǀ ga je pelal v' oſhterio tož. ed. ǀ kadar te vabi uni v'oshterjo tož. ed., inu Quartajnu ǀ vprasha aku zeiſte ſo shiher bres Rasbojnikou: katere oshtarie im. mn. ſo bulshi ǀ jeſt merkam kam hodite, videm de nej ſo Cerkve, inu Boshje hishe, temuzh hishe teh loterz ashtarje im. mn. teh piianizou ǀ po oshtariah mest. mn. ſe je klatil ǀ pò oshtarjah mest. mn. ſe bote klatili ǀ v'jegrah, v'oshteriah mest. mn., v'pleſsoh, v'shelmarij, inu v'grehoh ← ben. it. ostaria, it. osteria ‛gostilna’; → ostarija, → hoštarija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pahnjen -a prid. pahnjen, porinjen, izgnan:
aku n' hozhesh na ſodni dan v' paku pahnen im. ed. m biti ǀ Adam je bil is Paradisha pahnen im. ed. m ǀ bodo poſekani, inu v'vezhnu pogublejne pahneni im. mn. m ǀ ſo v' paklensko martro pahneni im. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pahomius -a m osebno lastno ime
Pahomij:
kadar tu Pachomius im. ed. shlishi, prezei oroshje od ſebe vershe, inu ta S: kerst proſi ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Vojshzhaki Pachomius im. ed. ǀ Pakomius im. ed., kateri nuzh, inu dan moli ǀ videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa tož. ed. Sv. Pahómij (pribl. 287–346), sprva vojak, nato menih
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pak1 vez. pa:
nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza, inu blaga, jest pak bodem vaſh shlushabnik, inu Hlapez ǀ David ijm bode vezh pomagal s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ ſim njemo poſsodel, pakzhes shteri miſize dopelt je meni povernel ǀ Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe ǀ lete ſo li fable, resnizhnu pakje de Gospud Bug nam samore, inu tudi hozhe dati karkuli mij shelimo ǀ ta dan pah pred ſmertio je shlishala Angele boshje pejti → pa1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Palomen -a m osebno lastno ime
Palomen (?):
Palomena tož. ed. ſo tulikain stimali Loodicenſery, de en dan vſe krone, katere ſo mogli ushafat, ſo na njegovo glavo poſtavili (V, 340)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
panada -e ž krušna juha, popara:
celli dan neushyesh s'en vinar urednoſti, s' eno shupo, ali panado tož./or. ed. sa dobru vsamesh (V, 185) ← ben. it. panada, it. panata ‛krušna juha’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Papija ž zemljepisno lastno ime
Pavia:
en dan ga srezha na tem viſsokim mostu v'tem mesti Papia im. ed. (I/1, 131) Pavia, lat. Papia, mesto pri Milanu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
paradiz -a m raj, paradiž:
pungrad je bil taku lep, de je bil uredn Paradis im. ed. imenovan biti ǀ dreu tega shivejna na ſrejd tiga Paradiſa rod. ed. ǀ She taiſti dan je bil v' paradiſi mest. ed. ← it. paradiso; → paradiž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pasti2 pasem nedov. pasti:
Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti nedol. ǀ kadar je pouablena paſsti nedol. koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh jo nemore sadarshati ǀ je jo pognal ouze paſt namen. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat, ozhy paſt namen. ǀ jeſt paſſem 1. ed. te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ tulikain tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo 1. mn. ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete 2. mn. vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo 3. mn. ǀ on je paſſil del. ed. m ouze ſvojga taſta ǀ na mejſti Paſterja je paſil del. ed. m vuole Iſidoru ǀ kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel del. ed. m ǀ Iacob je djal kadar je labanu paſsu del. ed. m ǀ kadar je kose, inu koshlizhe paſsla del. ed. ž ǀ ena shena je ſvojo kravo paſla del. ed. ž ǀ do vekoma bi pasli del. mn. m na semli nyh shivinsku truplu ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah paſsly del. mn. m pasti se pasti se:
sazhneio ſe paſt nedol. sjutraj ǀ ſe rad paſſe 3. ed. per ſtudenizah ǀ kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe 3. ed. ǀ iest n'hozhem shvino, Katera ſe na puli paſse 3. ed. ǀ katere na letej gmaini ſe paſſeio 3. mn. ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo 3. mn. ǀ one ſo ſe pasle del. mn. ž na travi ǀ Leta en dan je vidila, de tamkaj bliſi pishata ſo hodile, inu ſe posle del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
paša -e ž paša:
Ta dobra pasha im. ed. pak ſo Sveti Sacramenti ǀ shivino je na pasho tož. ed. gnal ǀ Drugi dan najde na pashi mest. ed. eno kravo s' teletam ǀ tiga na pashi mest. ed. vuok je bil sgrabil ǀ s' pasho or. ed. Boshiga vuka, inu dobriga exempelna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
paže -ta m paž:
Pashe im. ed. gre nasai, poshto Krailu opravi ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu daj. ed. de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ s'nevoshlivosti je bil obtoshil eniga Bogaboiezhiga Pasheta tož. ed. ǀ ſo lepij kakor Angelzi, inu krajlevo liureo noſsio, ter ſo Pasheti im. mn. imenovani ǀ Herodesh je prelil kry Pashetou rod. mn. Nebeſkiga krajla ǀ je bil lete Boshje Pashete tož. mn. na meſtu Chriſtusa Jeſusa vumoril ← frc. page ‛paž’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pedagogus m stvarno lastno ime
Vzgojitelj:
Pedagogus im. ed. pishe od eniga, kateri nuzh, inu dan je quartal, inu sa S: Maſhe, inu molitvu malu maral ǀ kakor skuſi leto pergliho Pædagogus im. ed. poterdi Dikcija sicer kaže, da bi bilo treba ime pojmovati kot vzdevek, vendar dostopna literatura ne navaja nobenega učenjaka, za katerega bi bil značilen. Zato se zdi verjetneje, da je z imenom mišljeno delo Παιδαγωγός, lat. Paedagogus, sloven. Vzgojítelj, ki ga je napisal Klemen Aleksandrinec.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pelagija -e ž osebno lastno ime
Pelagija:
po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej ozhitnimy greshnizamy Pelagia im. ed. ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia im. ed., Tais, Auguſtinus, Gulielmus ǀ kakor ta greshna Pelagia im. ed., katera en dan je shlishala Svetiga Nonuſa ſhkoffa ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Greshenze s. Pelagio tož. ed. Sv. Pelágija (umrla 280), spokornica
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi:
vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se:
meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem:
nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem:
ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati:
ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti:
tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati:
Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren:
nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se:
Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti:
Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pes p(e)sa m pes:
pſſ im. ed. je damu shal, inu pred hisho taku dolgu lajal, dokler dekla je njemu spet odperla hisho ǀ kakor pſs im. ed. ga gleda, ſe u'niega ſaleti, inu ga ſa urat popade ǀ kadar je bil ta Goſpud umerl, paſs im. ed. ga je ſpremil do groba, inu milu je tulil per grobu ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ im. ed. lajat ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps im. ed., inu mazhika shivita ǀ en peſs im. ed. vſaki dan je ſvoimu Gospudu eno trento s' mise vſel ǀ Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ im. ed. ǀ Elianus pishe od eniga pſſa rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa rod. ed. de bi ga neuvjedel ǀ krail ſapouei pſsu daj. ed. rep odſekat ǀ taistimu pſu daj. ed. vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ ſo hoteli pſſu daj. ed. prezej nogo obeſat ǀ Pſſa tož. ed. ludje s' ſabo voſio, de yh vahta ǀ kadar eden tuojga pſa tož. ed. vudari ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga peſſa tož. ed. ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz per pſsu mest. ed. ǀ prezei bi ſe obernil k' enimu hlapzu, ali pak bi sazhel ſe jagrat s' enem pſſam or. ed. ǀ ta dua paſsa im. dv. odgovorè ǀ dua velika zherna pſsa im. dv. planio k'temu martvimu truplu ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa im. dv. ſta ſtala, inu obeniga noter nej ſta puſtila ǀ ſturi is poperia raunu eniga takorshniga Lintvorna; ter dua velika mozhna peſſa tož. dv. ǀ uſame, na koina ſede, ter s' temy peſſy or. dv., grè pruti temu popernaſtimu lintvornu ǀ Prekleta je bila Iezabela, ter pſy im. mn. ſo jo bily reſtargali ǀ pſij im. mn. nej ſo vezh hijsh vahtali ǀ takorshni karsheniki ſo hujshi kakor ti vſtekli pſſy im. mn. ǀ navado ſturè … marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy im. mn. lajat ǀ ſo pſſij im. mn. zhes njega ſe vſmilili ǀ njega pſsij im. mn. vidio taiſtiga jelena ǀ kateriga ni koin, ni peſſy im. mn. ſe neiſo bali ǀ kadar ta pervi krat koin, inu piſſy im. mn. sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ Veliku pſſou rod. mn. ſo na mene planili, inu ſo mene obſuli, kakor zhebelle ǀ kar ty Naturaliſti pisheo od teh divyh pſsou rod. mn. ǀ rajshi ſo pſſam daj. mn. vergli ǀ Claudius Ceſſar takorshne je pſsam daj. mn. vergal ǀ pſam daj. mn. koſty shlishio, nikar ludem ǀ Kedaj jelen ſam od ſebe pſsom daj. mn. ſe poda ǀ Vouk mozhnu sheli ouzo, aku shlishi pſe tož. mn. lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse tož. mn. vkup klizal ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe tož. mn., kazhe, ribe, tize ǀ imate shtalo sa vaſhe pſee tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pesem -smi ž pesem:
leta vam bo shegen pernesla, kateri vam od vſame vasha ſtara hudizkaua vſakadaina pejſſim im. ed. ǀ vener peſsem im. ed. Marie Divize s'pohleunostio, inu andohtio vſe druge peſsmi ie premagala ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi pejſsmi rod. ed. smiſlit ǀ vſa nebeska drushina poje nuzh, inu dan to lepo pejſſim tož. ed. ǀ ſvojo ſtaro pejſsim tož. ed. poye ǀ naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: tož. ed. Alleluia ǀ bom eno peiſsem tož. ed. peil ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim tož. ed. Alleluja ǀ gdu je navuzhi Sveto Katolish Karshansko Zirku leto lepo ſveto pejſim tož. ed. ǀ h' zhaſti, inu huali Ceſſariu je eno peiſſem tož. ed. sapel ǀ je shlishal peiſsèm tož. ed. teh Svetniku ǀ imate ſvejsde ratat, ſtonoviti per tej S. pejſſmi mest. ed. ǀ sapovei S. Zirku nasha Mati tudi te ſvete Velike Nozhne Prasnike prasnovati s' leto nebesko pejſſim or. ed. ǀ takorshne pejſſmi im. mn. ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … tulikajn neſramneh pejſsmy rod. mn. pejti ǀ ſvete Litanie, inu ſvete peiſſmi tož. mn. je pejl ǀ Nebeske pejſſmi tož. mn. ſo pejli ǀ neſramne peiſsmy tož. mn. ſi ſe vuzhil peiti ǀ vſe druge peſsmi tož. mn. ie premagala ǀ skuſite premenit vashe greshne pejſmy tož. mn. ǀ drusiga nej bilu shlishat ampak pejſsma tož. mn., trobente, gosli, ſmejh, veſselje lushti ǀ Ty poſvejtni Vuzheniki poiejo takorshne pejſma tož. mn., katere Ludem dopadeio ǀ v'taistih bukvoh, v'Katerih nam sturij brati peſsma tož. mn., inu ſmejh, nam sturij tudi brati Klagovajnie, inu shalost ǀ kadar bi supet ſazheli vashe ſtare greshne pejſſme tož. mn. pejti ǀ vſe verne dushe s' ſvetimi peiſſmi or. mn., inu molitvami Njega hualio → Visoke pesmi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
peti1 pojem nedov. peti:
druge tize vuzhe pejti nedol. ſvoje mlade tizhize ǀ Mojſter sazhne te perve Note pejti nedol. ǀ sazhne taisto neſramno peiſsem peiti nedol. ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu S. Masho pejti namen. ǀ labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje 3. ed., de vſe reſveſseli ǀ ona pak to ſtaro pejſsim poye 3. ed. ǀ Neshliſhite, KoKu lepu od veſsela poije 3. ed. ǀ lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete 2. mn. ǀ skuſi godio, orglaio, trobentaio, zitraio, piskaio, inu pojò 3. mn. ǀ Sheninu Nebeſkimu poiò 3. mn. ǀ hualo, inu zhast ſvojmu ſtuarniku poiejo 3. mn. ǀ Angeli pak veſselu pojejo 3. mn. ǀ od veſſejla vukaio, inu pojó 3. mn. ǀ kaj hudiga morio pomeniti te tize na oknah, dokler po vſyh meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè 3. mn. ǀ Vprasha Muſikonte Henricus, ſakaj nepoieio +3. mn. ǀ taisto hudizhavo pejſsim je pejl del. ed. m ǀ je peil del. ed. m kakor ta belli labut pred ſmertio ǀ de bi ob taiſti uri taiſto shaloſtno peiſſim s' Jobam nepeil +del. ed. m ǀ v'tem G: Bug poshle eno tizhizo, katera ſilnu slatku je pejla del. ed. ž ǀ na vus glaſs ſo kakor dua Angelza zhast G: Bogu peila del. dv. m ǀ en dan ſò v' Chori pejli del. mn. m to lepo molitvo ǀ ſte klezhali, molili, zhaſt, inu hualo peili del. mn. m Odresheniku Nashimu Chriſtuſu Jesusu ǀ zhaſt, inu hualo na vus glaſs ſo, ijm pèlij del. mn. m ǀ vſy vkupaj ſo Zhast, inu hualo peyli del. mn. m nyh Krajlizi ǀ zhast, inu hualo toistom ſo pely del. mn. m ǀ Ierusalemske Dekilze ſo tebi na pruti shle, inu pejle del. mn. ž ǀ zhibele ſo peile del. mn. ž v' taiſtem pani
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
peti2 -a štev. peti:
ta zheterti Mojſeſ ta peti im. ed. m Ioſve ǀ Ta peta im. ed. ž je bila ena Mailenderza ǀ Ta pèta im. ed. ž ſapuvid Boshja prepovej. De nymash vbijati ǀ Ta peti tož. ed. m dan je bil ſtuaril tulikajn ſort rib v' vodi ǀ v'Lyſtu na korintherje v'peti mest. ed. ž poſtavi, kir ſtoij sapiſsanu ǀ NA PETO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pijančevati -am nedov. pijančevati:
sdaj je zhaſs ſe poſtit, nikar pyanzhovat nedol. ǀ sdaj je navada lebat, inu pyanzhouat nedol. ǀ kadar bi bilu perpushenu pijanzhovat nedol. ǀ nimate po oshtariah, inu hishah pianzhuat nedol. ǀ ony gredo quartat, pyanzhovat nedol. ǀ imate pojti Boga sahualit, inu nikar pyanzhuat namen. po oshtariah ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova 3. ed., pleſſa, skaka, leba ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova 3. ed., inu leba ǀ vam da saſtopit, de sdaj shiher lebate, pyanzhuate 2. mn., nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ vy pak cel dan quartate, jgrate, pianzhuate 2. mn., klafate, inu druge grehe tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio 3. mn. ǀ ſo vſeskuſi dobre vole, inu de zhes polnozhi pyanzhvajo 3. mn. ǀ onij pak po hoſtariah ſe klatio, piianzhauaio 3. mn. ǀ Vsaki dan je lebal, inu pyanzhoval del. ed. m ǀ menish, de tvoja dusha, katira je en zhiſt duh bo jeidila, inu pyanzhovala del. ed. ž ǀ nej ſo shentovali, nej ſo pyanzhvali del. mn. m ǀ ſo lebali, pyanzhuali del. mn. m, pleſſali inu noreli ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali, inu pijanzhuali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
piti pijem nedov. piti:
kadar je zhlovik ſheyn, terbej pyti nedol. ǀ David je shelel pijti nedol. to frishno vodo s'Bethlehemske shterne ǀ vinu, kateru ſo bily dali piti nedol. Chriſtuſu ǀ pojmo pijt namen. ǀ kadarkuli ti od mise vſtanesh, kadarkuli jeish, ali pijesh 2. ed. ǀ Sakaj strup nepijesh +2. ed. ǀ cell tedan vina ne pye 3. ed. ǀ cell dan per miſi ſede, quarta, burfla, jei, pyè 3. ed., klafa, inu marmra ǀ yh bo poslal v' taiſto hoshtario, kirſe pije 3. ed. ſtrup teh kazh ǀ kiekaj tezhete, inu taiſto paklensko mlako piete 2. mn. ǀ grehe kakor uodò pijete 2. mn. ǀ vasho kry pieio 3. mn. ǀ kakor ty uodenizhnj ſe skuſi pyeio 3. mn. ǀ imamo ludy sadoſti, de pyò 3. mn., inu jedò ǀ kadar bi Gospud djal pyte vel. 2. mn. shiher ǀ nepjte +vel. 2. mn. Gospoda zhe vam je lub vash leben ǀ vaſſ proſſim sa Boshjo volo, nepyte +vel. 2. mn. is glaſſou teh grehou ǀ Baldaſſar je preuſetnu pyl del. ed. m s'te shegnane poſſode ǀ kateribo ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl del. ed. m ǀ vodo je pyla del. ed. ž, inu eno bodezho ſraizo je noſſila ǀ bo vſe s'kuſi jedila, inu pijla del. ed. ž ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla, inu vodo pila del. ed. ž Kakor Maria AEgiptiaka ǀ vodò ſo pyli del. mn. m, na goli ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali ǀ de bi is taiſtiga slatiga peharia pili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
plac -a m trg:
paun plaz im. ed. je bilu ludij ǀ na ſrèd plaza rod. ed. je bil postavil eno lepo mjso ǀ en dan s'Kusi oknu ſim na plaz tož. ed. gledal ǀ nej nikuli ena taku shleht rejzh na plazu mest. ed. na prudai ǀ po plazu mest. ed. je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ od Diogena piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi mest. ed. je hodil ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore … Kupzom plaze tož. mn. ǀ na plazah tož. mn. nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu ǀ po plazhah mest. mn., inu gaſſah pojò ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi mest. mn., inu gaſſah ← srvnem. pla(t)z ← lat. platēa ‛(široka) cesta’ ← gr. πλατεὶα ‛cesta, ulica’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
planiti -nem dov. planiti:
on pruti ny plane 3. ed. ter sazhne laiat ǀ dua velika zherna pſsa planio 3. mn./dv. k'temu martvimu truplu ǀ Planio 3. mn. ty neusmileni sholnery na Chriſtusa ǀ nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil del. ed. m ǀ en dan kadar je ſpal Zvergilzi ſo bily planili del. mn. m zhes njega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ples -a m ples:
Kir je pleſſ im. ed., tamkaj moshje oslepe, shene ſe sapeleio ǀ nikuli obena shenska pershona taku brumna is pleſſa rod. ed. nepride, kakor je is duma shla ǀ quartam, pleſſu daj. ed., pyanſtvi, lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ njegou Gospud je bil shal en dan gledat ta pleſſ tož. ed. ǀ na pleſs tož. ed. pojde po nozhi s'veſseljom de ſi glih deſs, inu ſnejh grè ǀ per takorshnem pleſſu mest. ed. nima hudizh obreſti ǀ koku ſo shkodlivi taiſti slatki glaſſiki, katere je v' pleſſi mest. ed. pokushala ǀ s'pleſsam or. ed. ǀ s'pyanzhvajnom, s'pleſsom or. ed., s'igrajnom ǀ s' kuſi pyanzhuajne, shertie, pleſſe tož. mn., klafarie ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili … pleſse tož. mn. v' boshje poti ǀ pravite, de per pleſſah mest. mn. obene nevarnoſti nenaidete ǀ v'jegrah, v'oshteriah, v'pleſsoh mest. mn., v'shelmarij, inu v'grehoh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
plesati -am/-ešem nedov. plesati:
je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat nedol. ǀ she danashni dan more po gorezhim voglu skakat, inu pleſsat nedol. ǀ lepu snaio pleſsati nedol. ǀ je sazhel igrati, ali pak pleſati nedol. ǀ pojdi s' mano v' paku pleſſat namen. ǀ kakor ſe godè, taku ſe pleſhe 3. ed. ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa 3. ed., skaka, leba ǀ do polnozhi pleshemo 1. mn., inu kratik zhaſs tribamo ǀ pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete 2. mn., po moshku isdarite ǀ vy katiri taku radi pleſſete 2. mn. ǀ hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate 2. mn. ǀ hudizh rad ſe najde kir godio, cittraio, inu plesheio 3. mn. ǀ kirkuli pleſſ ſe najde, tamkaj tudi ſe naideio hudizhi, inu shnimi pleſſeio 3. mn. ǀ je Skakal, inu pleſſal del. ed. m pred Skrinjo Boshjo ǀ pred folkam je skakal, inu pleſsal del. ed. m ǀ bres konza ſim pyanzhoval, lebal, igral, plesal del. ed. m, nezhiſtoſt tribal ǀ kadar bi prishal v'letu mestu en kaukler, inu bi na plazu po shtrikah pleſal del. ed. m ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala del. ed. ž pred Krajlam ǀ nuzh inu dan bi pleſsala del. ed. ž ǀ cello nuzh bo plèſsala del. ed. ž ǀ je taku lepu zitral, inu godil, de driveſſa, inu hribi od veſſelja ſò pleſſali del. mn. m ǀ So zitrali, inu pleſsali del. mn. m ǀ Ona ſazhne lepu pejti, inu yh vabit h'ſebi, de bi tudi one pleſſale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Pluto -a/-na m osebno lastno ime
Pluton:
kej je taisti Bug Pluto im. ed. katerimu ſi nuzh, inu dan shluſhil ǀ ſo molili tiga oherniga Plutona tož. ed. ǀ Kupzij sò molili Pluta tož. ed. Plúton, lat. Plūtō ← gr. Πλούτων, bog bogastva (gr. πλοῦτος ‛bogastvo, obilica’) in podzemlja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pobeliti -im dov. pobeliti:
takrat samerkajo de ta Affinia je ta peld bila umasala. Sdaj jeſt morem rezhi, de glihi vishi ſe sgodj s'zhlovesko dusho, katero G: Bug na dan ſvetiga kerſta jo pobeli 3. ed. s' ſvojo S. gnado (II, 405)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pobrati -berem dov. pobrati:
imate vſakitiru jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati nedol. tulikajn kuliku vam je potrebnu s' en dan ǀ golob kadarkuli enu sernu shita pobere 3. ed., ali eno kaplo vode poshre prezei v'Nebu pogleda ǀ poberite vel. 2. mn. gori, kar vam vasha ſrezha da ǀ letu sgublenu klaſsovje bo pobral del. ed. m ǀ je pruti vezheru iſtolkla, tu kar je bila pobrala del. ed. ž ǀ od koſzou, kar je bilu oſtalu, ſedem ſpleteniz ſo pobrali del. mn. m pobrati se pobrati se, oditi:
prezei mu ſe ima s'hishe pobrati nedol. ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam ſe je mogla pobrat nedol. s' hishe Abrahamaue ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere 3. ed. ǀ sdaj poberiſe vel. 2. ed. prozh ǀ poberiſse vel. 2. ed. prozh ǀ poberite ſe vel. 2. mn. s'Ajdy v'tu vezhnu pogubleinie ǀ Poberiteſe vel. 2. mn. prozh od mojga oblizha ǀ ſe je bil pobral del. ed. m na ſvojo Priſtavo, meneozh tamkaj per gmahu, inu myru shiveti ǀ potle veno puszhavo ſe je bila pobrala del. ed. ž ǀ edn sa tem drugem ſo ſe prozh pobrali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
početje -a s spočetje:
popolnama ſi bila zhedna, lepa, inu shlahtna od perve minute tvojga pozhetja rod. ed. ǀ NA PRASNIK ZHISTIGA POZHETJA rod. ed. DIVIZE MATERE MARIAE ǀ od parve minute nje pozhetia rod. ed. vſelej je v'gnadi Boshij ostala ǀ dan te vojſke ſaſtopi minuto nje pozhetuia rod. ed. ǀ NA DAN ZHIſTIGA PREſS MADESHA POZHETUJA rod. ed. MARIAE DIVIZE ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga pozhetvia rod. ed. je bila shegnana ǀ kadar kuli jeſt na tuoje zhiſtu Pozhetje tož. ed. ſpumnim ǀ Nikateri hualio nje zhiſtu pres madesha Pozhetvje tož. ed. ǀ S. Troijza tebe ſamo je bila v pozhetvi mest. ed. pognadala, o Moria ǀ Kadar Maria v'ſvojm pozhetvi mest. ed. bi bila madesh tiga greha doſegla ǀ Bug ne bò perpuſtil, de bi v'ta madesh v' ſvoym pozhety mest. ed. padla, kakor vſy ty Adamavi otrozy ſò padli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
podvizati -am dov. 1. spodbuditi:
en hishni Gospodar imà ta pervi uſtati, te druge podvisat nedol. kroh ſi shlushit ǀ Vaſs podviſa 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ Leta kramar ga naloshj s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa 3. ed. hodit ǀ nuzh, inu dan ſe bodo fliſſali, inu skerbeli, edn tiga drugiga podvisali del. mn. m, inu opominali 2. podvizati se, pohiteti:
poduiſajmo vel. 1. mn. na Hrib Calvariæ, zhe hozhemo v' prizho biti ǀ sa Teſtament podvisaio 3. mn., ali na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli ǀ podvisai vel. 2. ed. inu nikar neodnashai ǀ Tezi, podvisaj vel. 2. ed. na pomozh tvojmu priatelu ǀ Ta kateri bo pomagal, inu podviſal del. ed. m to Zerku dokonzhati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pohleven -vna prid. krotek, ponižen, skromen:
Sdaj pak v' Bethlemski shtalizi je taku lubesniu, taku pohleun im. ed. m, taku uſmilen, inu dobrutliu ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen im. ed. m ǀ s' beſsedo, miſlio, inu guantajnam je vſelej bila pohleuna im. ed. ž ǀ molitva tiga pohleuniga rod. ed. m gre skuſi oblake ǀ ſe je bjl perglihal enimu pohleunimu daj. ed. s Iagnetu ǀ ſo shlishali ta pohleuni tož. ed. m dol. glaſs tiga polmertviga Goſpuda ǀ ſo njegovo pohleuno tož. ed. ž ſhtimo shlishali ǀ terbej ſe super skushnave hudizhave perpravit, s'kusi stonovitno vero, s'kusi pohleunu tož. ed. s vupajne ǀ pervolite v' vashim pohleunim mest. ed. m, inu slabem ſtanu oſtati ǀ ſe je oblekil s' eno pohleuno or. ed. ž kuto ǀ s'suojo pohleuno or. ed. ž proshno vezhkrat bo ta pravizhni serdt vtalashila ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem or. ed. s serzam polishi ǀ na ſodni dan bodo ukupaj ſtali ty pohleuni im. mn. m, ty vſmileni ǀ ſte krotki, inu pohleuni im. mn. m ǀ Glihi vishi vy verne dushe danas ſte meni naprei pershle kakor lete pohleune im. mn. ž zhibele ǀ cilu yh nemorio vidit, kadar ſo tihe, poleune im. mn. ž, inu pred ludy priti ſe ſramujejo ǀ teh pohleunih rod. mn. molitva vſelej G. Bogu je dopadezha ǀ gleda na prosbno tijh pohleunijh rod. mn. ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne pohleune tož. mn. m ǀ On je ſvoje offertne Krajleve gvante bil slekil, pohleune tož. mn. m oblekil ǀ je povedal leto boshio reſnizo, inu podvuzhil te pohleuna tož. mn. s ſerza ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy pohleunimy or. mn. ta ner pohleunishi ǀ ſte slekli vashe firbizhne guante, katire ſte ob puſti noſſili, ter s' pohleunimi or. mn. ſte ſe oblekli presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy pohleunimy ta ner pohleunishi im. ed. m ǀ ta katera mej nymi je ta ner pohleunishi im. ed. ž ǀ ta nar pohleuuishi im. ed. ž v'mej ſimi Nunami Prvotno ‛tak kot živali, ki živijo v hlevu, po hlevih’; → hlev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pokazati -kažem dov. pokazati:
v' imeni Synu Boshiga vam hozhem pokasat nedol. en pot ǀ ſledni mu more pokaſat nedol. ſuoie piſsmu ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo perneſli pokasat namen. ǀ zhlovek vſame is kozhje Crucifix ga neſſe Krailu pokaſat namen. ǀ jeſt vam pokashem 1. ed. tega, kateri vas bo odreshil od vashih grehou ǀ Kadar enimu pſu palzo poKashesh 2. ed. ſe prestrashi ǀ kadar herbet shpeglu pokashe 3. ed., shpegal tudi njemu herbet oberne ǀ Chriſtus s' parſtam pokashe 3. ed. na ſvoje Jogre ǀ Ozha hozhe vidit, mu pakashe 3. ed. ǀ gorje ſtutaushenkrat temu, katiri tvoj greh po resnizi nepokashe +3. ed. Spovedniku ǀ Pokashi vel. 2. ed. mi katero imam ſa mojo sheno vſiti ǀ reſvetite naſs, inu pokashite vel. 2. mn. nam ta pravi pot ǀ na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi kakor ſonze pokaſal del. ed. m ſvojm Jogrom ǀ Piltush ga je bil Iudom pokasal del. ed. m ǀ Iudom ga ie bil pokoſal del. ed. m rekozh: Ecce homo ǀ on je poprei ſturil, inu s' djanam bokasal del. ed. m ǀ sakaj Bug bi njemu vezh nepokaſal +del. ed. m oblizhe ſvoje miloſti ǀ Gospa Campana en dan je bila taiſti pokasala del. ed. ž ſvoje slate perſtene, inu ketne ǀ Proſſi de bi njemu yh pokasali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
poklican -a prid. poklican:
padar je bil poklizan im. ed. m, leta uprasha Gospo, zhe ima rute ſa flajshtre ǀ taiſto nuzh je bil Peter poklizan im. ed. m pred Rihto Boshjo ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi poklizana im. ed. ž ǀ vſy bomo k'ſodbi, inu k'rajtingi poklizani im. mn. m ǀ veliku je poklizanih rod. mn., malu pak isvolenih
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti:
En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči:
Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se:
Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se:
s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
poleg1 prisl. poleg tega, ob tem:
je bil en mladenizh kateri vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal ǀ sapovei de vſak dan mu imaio try shpishe poſlati, ali polek je bil sapovedal de mu nemaio povedat gdu yh poshila ǀ je vſe navupaine dall, inu respoſodil, inu polek dolge, inu praude sapustil ǀ Kaj tebi nuza de ſe postish, zhe polek tuoie ſerce je polnu offerti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
polj.2 krajšava poglavje:
pojte s'mano na 4 polj. tož. ed. Preroka Dan: ǀ kakor samerkam per S. Mattheushu na 17. p: mest. ed. per S. Marku na 14. polj. mest. ed. per S. Lukeshu na 9. polj. mest. ed. ǀ kaj je Syn Boshi govuril od ſvoja S. Rus. T. per S. Joanneſu na 6. polj. mest. ed. Krajšava stoji za → postava.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
poljski -a prid. poljski, tj.
nanašajoč se na Poljsko:
En dan gre na lovu en Polski im. ed. m shlahtnik ǀ S. Conegundis Ceſſariza S. Hedvvigis Polska im. ed. ž krajliza. S. Radegundis Franska krajliza lety vſy ſe ſo poſtili cel advent ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku im. ed. s, Nemshka, inu lashka deshela ǀ zhakaio pomozh is nemshke, inu polske rod. ed. ž deshele ǀ ſe je obernil, inu grè pruti Polski daj. ed. ž desheli ǀ v' Shpanski, Polski mest. ed. ž, Nemski, Ogerski, inu v'Hrovashki desheli ǀ pishe Argenta, de v'polski mest. ed. ž desheli je bila ena velika lakota → Poljak
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pomagati -am dvovid. pomagati:
takushna shlahta malu bo mogla pomagat nedol. ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nedol. nemore ǀ koku hozhem jest tebi pomagati nedol. kir ſam malu imam ǀ je shelel enimu bolniku pomogat nedol., inu ga osdravit ǀ ſam ſi nemorem pomogat nedol. ǀ tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti, ſegrejti, inu vſem pomogati nedol. ǀ gredo tem drugim pomagat namen. ǀ inu vener taiſti vun nepomagash +2. ed. ǀ Shena pomaga 3. ed. Moshu v'Nebeſſa priti ǀ kaj pomaga 3. ed. v's. karstu G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati, aku lete vſak dan prelomite ǀ sam pomoga 3. ed. ſe slazhit ǀ Nezh nepomaga +3. ed. veje tiga dreva odſekat, aku korenina ſe vun neſdere ǀ jo pomagate 2. mn. zukat, inu pregainat ǀ aku v'potrebi ſe najde vſy mu pomagaio 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio +3. mn. v'Nebu ampak v'Paku ǀ Moj Gospud krajl pomagaj vel. 2. ed. meni ǀ hitru pomagaimi vel. 2. ed.+ vun ſizer vtonem ǀ pomagajnam vel. 2. ed.+ tedaj O Krajliza Nebeſhka KejKaj gori K'tebi priti ǀ kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure Bug ti pomagai vel. 2./3 ed. ǀ Bug pomagai vel. 2./3 ed. vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Pomagaite vel. 2. mn. Svetniki Boshj, pridite na pomozh Angeli nebeski ǀ Svetniki, inu Svetnize Boshie, pomagajte vel. 2. mn. nam sahvalit Chriſtuſa Jesusa ǀ pomogaite vel. 2. mn. ym, de shegen Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ Ah pomogajte vel. 2. mn. y is te nevarnoſti ǀ Pomagajtemi vel. 2. mn.+, branitème moj ozha hozhe mene vbyti ǀ Dohtar pomogajtemi vel. 2. mn.+, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ David ijm bode vezh pomagal del. ed. m s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ de bi njemu doli is gauh pomagau del. ed. m ǀ Zhe Nash S. Varih je pomogal del. ed. m, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali, inu tepli ǀ nezh vam nej pomagala del. ed. ž vasha martra ǀ veliku arzny skuſhaio, ali vſe nezh nej pomagalu del. ed. s ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi pomagali del. mn. m ǀ kadar bi taiſti nepomagali +del. mn. m bi vſe konez vſelu kar je na ſemli ǀ pokure, obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale del. mn. ž ǀ Lete beſſede nej ſo nezh pomogale del. mn. ž Zapisi s korenskim o verjetno odražajo o-jevsko izreko fonema a za m (→ pomazan), manj verjetno gre za vpliv dovršnika pomoči.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pometati -am nedov. pometati:
ona kuha, pometa 3. ed., pere, ona Moshu bolnimu nuzh, inu dan ſtreshe ǀ pomejta 3. ed. hisho de bi ta sgubleni denar nashla ǀ En drugi na mejſti Dekle je pometal del. ed. m hisho Aureliuſa ǀ ſim mojo dusho, inu vejſt pomejtal del. ed. m zhiſtu, de bi vidil aku ſe notri najde kakushna gnushſoba teh grehou skrita ǀ derua v'kuhino je noſſila, inu Kloshter pometala del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pomoriti -im dov. pomoriti:
je ſturil pomorit nedol. vſe Otrozhizhe ǀ poshle kugo, ter vſo shivino pomorij 3. ed. ǀ shusha ſele, inu sozhivie pomorj 3. ed. ǀ pride slana pomori 3. ed. vashe shitu ǀ meni lete huale de eden je ſvoje ſaurashnike pobil, inu pomuril del. ed. m meni danaſhni dan nedopadejo ǀ v' sheſteh urrah kuga je bila pomorila del. ed. ž 70000. pershon ǀ eno nuzh ſo bili pomorili del. mn. m vſe te parvurojene ludy v' AEgypti ǀ Bug je bil poſslal zhes taisti greshni folk gorezhe kazhe, katere ſilnu veliku folka ſo bile pomurile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ponoči prisl. ponoči:
ponozhi kadar nar rayshi bi ſpali, morio gori vſtati ǀ hisha po nozhi, inu po dneui ym je odperta ǀ mene poſnajo, de ſi lih po nozhi pridem ǀ kar Iulianus je puſtil sydat zhes dan, po nozhi je vſe okuli padlu ǀ Luno katira po nozhj nam sveti ǀ po nozhiſemkaj gredò ǀ po nozki mu ſe ſajna ǀ dobre ſtrehe po nozi nemamo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
popasti -padem dov. zgrabiti, prijeti:
Se perpravio, inu naprej usameio Chriſtusa popaſti nedol. kirkuli ga bodò sadarvishali ǀ ga imajo popaditi nedol., inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo vurezhi ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi, inu ga popade 3. ed. ǀ takrat popade 3. ed. shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti ǀ en dan na naglim ga kashil popade 3. ed., ter ga sadavi ǀ papade 3. ed. sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat ǀ pertezhe Krajleua uahta popadeio 3. mn. Eduvarda ga ſveſſeio ǀ prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo 3. mn./dv. ter s'nym isgineio ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio, inu popadeo 3. mn. kar morio v' hishi ǀ taku mozhnu ie bil s'ſobmy leua popadil del. ed. m, de ſe nei mogal uezh odtergat ǀ de ſi lih skop, vener na veliko proshno; inu moledovaine, bil eno trento papadil del. ed. m, ter taiſtimu petleriu vergil ǀ eny ſo niega ſa lasje popadli del. mn. m drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ ſo ga popadili del. mn. m, ter ſo ga v'eno ſuho shterno vergli ǀ katero na raishi bolezhine tiga poroda ſo bile popadle del. mn. ž popasti se zgrabiti se, prijeti se:
dokler ima terdo glavo, ſe nezh glave nepopade +3. ed. ǀ leta zholn ſe je bil resbil, ta dua Duhouna ſe popadeta 3. dv. s' eno shaganzo ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila del. ed. ž Zapis popaditi ima hiperkorektna i in d, zapis popadil(i) pa hiperkorektni i.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
popoldan prisl. popoldne:
po poldan ſashlishi ſgonit k'ſnaminu, de drugi dan bò praſnik (II, 322)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
popoten -tna prid. popoten:
enkrat dua Duhouna popotna im. dv. m sta bila v'eno Cerku prishla ǀ En Ajdouski Mosh Micha imenouan en dan je bil ene popotne tož. mn. m ludij zhes nuzh v'ſvojo hisho gorj vſel popotni m popotnik:
Vſmilena je bila Rebecce, katera tem popotnem daj. mn. je rada poſtregla ǀ Se nenajdeo vezh Grogory, de bi te popotne tož. mn. v' ſvojo hisho erpreguali ǀ Moy Priateli ſo s' mano ſturili, kakor ſturè potoki s' temi popotnimi or. mn. ludmy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
poreči -čem dov. reči, poreči:
Satorai porezhem 1. ed. s'Oleastram ǀ taku od vaſs shiher porezhem 1. ed. de ſte Angeli ǀ Nezh naporezhem +1. ed. od S. Catharine Senenſis ǀ kaj porezhesh 2. ed. k' temu na ſodni dan ǀ takrat Bug porezhe 3. ed. ǀ Satorai shiher ſledni s'Davidom porezhe 3. ed. ǀ Satorai shiher ſledni s'Davidom porezh 3. ed. ǀ shiher porezhemo 1. mn. s' S. Paulam ǀ kar vy porezhete 2. mn., bom jeſt tudi poterdil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
poslati pošljem dov. poslati:
vſak dan mu imaio try shpishe poſlati nedol. ǀ polek de ima ſtu tyh ner lepshyh Dekelz poslati nedol. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat nedol. ǀ sklenejo de hozheio te ſtarishi poſlat nedol. njega proſit de bi ym hotel na pomozh priti ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi shtrajfinge zhes vaſs poſslati nedol. ǀ jeſt poshlem 1. ed. mojga Angela ǀ vſe kar petleriom dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh 2. ed. ǀ ſakaj niemu neposhlesh +2. ed. mezh, shibo, inu eno ſmertno glavo ǀ Enkrat poshle 3. ed. shabe zhes Trazio ǀ vſe tu kar vſhivate, Bug vam poſhle 3. ed. ǀ Zhe neposhle +3. ed. gorezhe kazhe ǀ Sakaj neposhlete +2. mn. Archangela Raphaela ǀ ſvoje otroke poshleio 3. mn. v'shulo ǀ poshlejo 3. mn. klizat ſpovednika ǀ O Gospud poshli vel. 2. ed. zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge ǀ poſhli vel. 2. ed. vſhe naſai moiga Aleſſa ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal del. ed. m ſvojga Preroka Natana ǀ G: Bug je bil poſlal del. ed. m kobilize ǀ kadar bode tebi bolesne poſslal del. ed. m ǀ mu je bil poſſlal del. ed. m veliku slata ǀ Gospud Bug je bil eno veliko nerodovitoſt poslau del. ed. m zhes deshelo te oblube ǀ kakor Mana katero G: Bug je Israeliterjom poshlal del. ed. m ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal +del. ed. m ǀ ga je bila poſlala del. ed. ž Paulinu shkoffu shenkat ǀ Sveta TROYZA je bila poslala del. ed. ž Angela Gabriela osnanit ǀ Mashniki ſo bily poslali del. mn. m Levite k' Joanneſſu Kerſtniku ǀ mene ſo poslale del. mn. ž te dushe is Viz ǀ de bi Nebeſſa ſe odperle inu Odrèshenika tiga ſvèta na ſemli poſſlale del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
poslušalec -lca m poslušalec:
Sdaj bi hotel veidit od tebe moj poshlushaviz im. ed. ǀ letij tuoji poshlushavizi im. mn. ſo fajn Gospudij, inu fajn Gospe ǀ de bi mei temi isvoleni ſe nashli, kakor ſe troshtam de ſe bodo nashli moy Poslushavizi im. mn. ǀ Premiſlite moy Poshlushauzi im. mn. ǀ Vam moj pushlushavizi im. mn. nej treba, de bi v' takorshno nevarnoſt ſe podali ǀ Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou rod. mn. ſtopi ǀ tedaj jest nemorem danaſs vſe ſerza moijh Poshluſhavizou rod. mn. vkrasti ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou rod. mn. sadene ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih Pushlushauzou rod. mn. ǀ kaj bi imel drugi dan Svojm Poshlushavizom daj. mn. naprej perneſti ǀ S. Paulus je djal ſvojm Poshlushavizam daj. mn. ǀ nekateri Pridigary ſe boje resnizo ſvojm Poshluſhavizom daj. mn. povedat ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti Macharius ſvoje Poshlushavize tož. mn. ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze tož. mn. s'leto nenuzno pridigo gori dershim ǀ en dan Dauid je ſvoje Poshluſhavce tož. mn. vpraſhal ǀ malu pobulshaina per takorshneh poshlushavzih mest. mn. ſe vidi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
postavljen -a prid. postavljen, položen:
praſnik nej poſtaulen im. ed. m, de bi ſe goſtili ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih ſapushen v'grob poſtaulen im. ed. m ǀ ſeniza tega S. imena je bila tu dreu tega shivejna na ſrejd tiga Paradiſa od Boga poſtaulen im. ed. m/s ǀ nej vedil ali bode na desnizo, ali Levizo na ſodni dan postaulen im. ed. m ǀ Je ſtara navada, od hudizha poſtaulena im. ed. ž ǀ kry na dauri te hishe postaulena im. ed. ž ǀ ſe ym godj kakor Ribam, katere vſyh vishah yſzheio v'raushil priti, inu to poſtauleno tož. ed. ž shpisho poshreiti ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou poſtauleni mest. ed. ž ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni zheſs folk poſtauleni im. mn. m ǀ Kakor shiuina v'paku ſo postauleni im. mn. m ǀ dushe pak bodò pod mezh te oſtre pravize boshie v' viza poſtaulene im. mn. ž ǀ de ſi lih vode ſo vishishi poſtaulene im. mn. ž kakor semla ǀ greshna della ſo bile na vago poſtaulene im. mn. ž/s ǀ ſam G. Bug Mashnike poſtaulene tož. mn. m zhes Zerku te deshele Asiæ je imenoval Angele naprej postavljen 1. ponujen, postrežen:
she vezh ym je bilu oſtalu, kakor pak naprei poſtaulenu im. ed. s ǀ vam bodo neprej poſtaulene im. mn. ž takorshne shpishe, de nikoli nebote vezh nebote lakoto terpeli 2. predstavljen, pokazan:
sa taiſtim pak ſo bile ene ſame bukvize teh isvolenih na prej poſtaulene im. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
postelja -e ž postelja:
tvoja poſtela im. ed. bo ena terda skala ǀ mehka postela im. ed. ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ſim na levi ſtrani poſtele rod. ed. vidila eniga Samuriza ǀ bolan leshim is poſtele rod. ed. nemorem ǀ Po nozhi na tihama je s' poſtele rod. ed. vſtaiala ǀ s'ene postele rod. ed. v'to drugo vaſs bodo preklàdali ǀ fironk od poſtile rod. ed. potegne ǀ ta ſanikerna nej hotela s'poſtele rod. ed. vſtati ǀ ſi nevupa s'postele rod. ed. gori vſtati ǀ ſpoſtele +rod. ed. ſe nej mogla giniti ǀ je spoſtele +rod. ed. skozhil ǀ nej mogal is spostele +rod. ed. vſtati ǀ grè h' poſteli daj. ed. ſvoje tovarshize ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo tož. ed. ſtlal tej bolni Eliſabethi Raitenſi ǀ vſo poſtelo tož. ed. je smozhel ǀ na taisto postelo tož. ed. je to nasramno sheno k'sebi vabu ǀ je bila pripravila eno poiſtelo tož. ed. is gartrosh ǀ vſak dan ima na ſvojo postela tož. ed. ſe poſtavit ǀ od mise v'postelo tož. ed. vaſs morio neſti ǀ ſe poloshj napostilo +tož. ed., rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ je na ſmertni poſteli mest. ed. leshal ǀ v'eni posteli mest. ed. sta ukupaj ſpala ǀ pot poſtelo or. ed. ſe valaio ǀ hudizhi, kateri ſo okuli teh poſtel rod. mn. hodili ǀ Mehkam poſtelam daj. mn. ſo odpovedali ǀ ſim ſe valal po mehkih poſtelah mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
postiti se -im se nedov. postiti se:
sdaj je zhaſs ſe poſtit nedol., nikar pyanzhovat ǀ de ſe ima 40. dny poſtiti nedol. ǀ n'hozhe ſe postiti nedol., n'hozhe terpeti ǀ h'zhasti boshij en dan postit nedol. ſe n'hozhesh ǀ tebi nuza de ſe postish 2. ed. ǀ vina ſe anash, inu terdeishi ſe poſtish 2. ed., kakor Bug sapovei ǀ Leta Gospa ſe poſti 3. ed. ǀ de ſi glih moli, de ſi glih ſe posti 3. ed. ǀ kadar ſe poſtij 3. ed. ſanjo pokuro della ǀ onij ſo vidili, de ſe vezh nepoſti +3. ed., ne gajshla, ne moli ǀ ſe poſtimo 1. mn. tardeshi, kakor S: Chatolish Cerku nam sapovej ǀ danaſs vſy ſe jokaio, poſtio 1. mn., inu gaishlaio ǀ taiſti katiri ſe nepoſtio +3. mn. ǀ Poſtimo ſe vel. 1. mn. tedaj, inu molimo ǀ molite, poſtiteſe vel. 2. mn., almoshne delite ǀ postiteſe vel. 2. mn. dokler ſte sdravy ǀ kadar v'pushzhavi ſe je poſtil del. ed. m ǀ je terpel, vſe skusi ſe postil del. ed. m, gajshlal, inu jokal ǀ ſe je postu del. ed. m, inu molu ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti Mariæ Divize poſtal del. ed. m ǀ v' Torek ſe je poſtila del. ed. ž, inu obhajala h' zhaſti S. Antona ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu del. ed. s ǀ ona dua ſta ſe tudi 40. dni poſtila del. dv. m, kakor Chriſtus ǀ ſmò ſe poſtili del. mn. m, ſmò radi almoshno dalli → post
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
postojna -e ž orel:
Poſtojna im. ed. netezhe, ampak kakor ſtrela letj ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij, inu nohtij Kakor ta tiza Postojna im. ed. ǀ v' tem je letela po lufti ena poſtoina im. ed. ǀ en Odler, ali Poſtajna im. ed., katera je dershala kuglo tiga ſvejta ǀ Pot pak te Postojne rod. ed. v'Nebu, pomeni ta danaſhni dan Iesuſoviga v'Nebuhojenja ǀ Na danashni dan pak je perglihan eni shlahtni Poſtojni daj. ed. ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni Postojni daj. ed. ǀ je vidil enkrat letejti eno veliko poſtojno tož. ed. pò lufti ǀ Zhebelle imaio ſvoja Krajla. Tize imaio Poſtoino tož. ed., ſveriazhina ima leva ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem odleriam, ali Poſtojno or. ed. ǀ kadar ſó vidili v' luffti dua Odleria, ali Poſtoine tož. dv. ǀ ga nepelò gori te Postojne im. mn., kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Poſtojnam daj. mn. je ſapovedal, de ſvoje mladizhe imaio v'luft viſſoku prutu ſonzu neſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
posveten -tna prid. posveten:
ſim v' takorshnem ſtanu de poſvejtna im. ed. ž zhaſt nemore meni shkodovat ǀ kakor una pregnana, kunshtna, inu poſvejtna im. ed. ž Shena Samaritanska ǀ Zhaſt poſveitna im. ed. ž je bila ojle v' lampizah ǀ poſvetna im. ed. ž zhaſt, inu huala skuſi dobre della yskana okrati zhloveku ta Nebeski lon ǀ sa volo nashe pregrehe ta po ſveitna im. ed. ž Praviza bi nas bila sapovedala v' jetie poſtavit ǀ s' enu majhinu prepovedaniga veſſelja, inu troshta poſvejtniga rod. ed. m ſi sgubil tu vezhnu veſſelje nebesku ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna rod. ed. m ned. (?) nuza terpèli ǀ Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne rod. ed. ž ǀ ſa volo ene poſvètne rod. ed. ž zhaſti ǀ ſe mujaio kakor mreulinzi, inu payki s'enu ſernu, s'eno muho po ſvetne rod. ed. ž zhaſtj ǀ od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu, od offerti, poſveitne rod. ed. ž zhaſti ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga rod. ed. s piſsma ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni daj. ed. ž Gospoijski; kakor Nebeſhki ǀ ſerze offrash … timu poſvejtnimu daj. ed. s blagu ǀ negledaite tulikajn na ta poſveitni tož. ed. m lon, inu dobizhig ǀ Vy pak terpite po ſili, sa poſvètni tož. ed. m dobizhik ǀ poſvejtno tož. ed. ž zhaſt, inu blagu je sanizhoval ǀ kulikain terpi ta offertni ſa to poſvetno tož. ed. ž zhast ǀ kulikain shpendate s'eno posvetno tož. ed. ž zhast ǀ ſo li to poſveitno tož. ed. ž zhaſt proſſili ǀ vy pak drugiga neyſzhete, ampak poſvejtnu tož. ed. s, inu norsku veſſelje ǀ vſe ſvoje misly, inu skerbi v' tu poſveitnu tož. ed. s poſtavi ǀ tulikain skerbish sa tu posvejtnu tož. ed. s ǀ Nuzh, inu dan mislit na tu poſvetnu tož. ed. s blagu ǀ sakaj vij li tu posvetnu tož. ed. s kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ vſe tu po ſvejtnu tož. ed. s je bil sapuſtil ǀ Lety Vuzheniki po nyh poſvejtnem mest. ed. m vukam sò djali ǀ v' tej poſvejtni mest. ed. ž zhaſti ǀ Pred poſvejtno or. ed. ž modruſtio je letu noruſt ǀ kakor poſvejtni im. mn. m Vuzheniki nam bodo ſprizhali ǀ taku Poſvetni im. mn. m, kakor Duhouni Vuzheniki ǀ te poſvejtne im. mn. ž ſkerbi, inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ima dolino teh poſvejtnih rod. mn. rezhy sapuſtiti ǀ ſtu, inu ſtu poſvetnih rod. mn. miſil, inu shejll grèshnih imeti ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh rod. mn. oprauil ǀ od lubesni teh posvetnih rod. mn. rizhij ǀ sdaizi ſe obernit K'uezheru teh poſuetnyh rod. mn. oprauil ǀ vmerje tem poſvejtnem daj. mn. rezhjem, inu dolgu zhaſſu shivj ǀ lubeſan offerat vſem drugem peſvejtnem daj. mn. rezhem ǀ poſvetnim daj. mn. troshtam je bila odpovedala ǀ Nej poſuatne tož. mn. m. temuzh Nebeſke shaze yskal ǀ nikar ne bugaite te poſvejtne tož. mn. m Vuzhenike ǀ te poſvetne tož. mn. m kratke rezhij sanizhoua ǀ kadar pak te posvetne tož. mn. m lushte, inu kratke zhaſse vshivate ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne tož. mn. ž prepovedane rezhij ǀ vſe te poſvetne tož. mn. ž rizhy imaio na ſtrani puſtiti ǀ skerbiti sa te posvetne tož. mn. ž rizhy ǀ aku n' hozhesh meni dati te poſveitne tož. mn. ž, semelske rezhy ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne tož. mn. ž lushte postavio ǀ tryetij pak prevezh poſvetne tož. mn. ž/s opravila dopernashajo ǀ zhlovek ſe poniſha kadar ima semelske, inu po ſveitne tož. mn. ž/s opravila ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna della poſvejtna tož. mn. s dopernashat ǀ neterbej miſlit na kupzhio na posvejtna tož. mn. s opravila ǀ S. Agatha vſyh rezhejh poſvejtnih mest. mn. je bila ſlaba, inu posabliva ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih mest. mn., inu greshnih dellah ǀ v'teh poſvetneh mest. mn. oprovilah ſo veliku skerbneshi ǀ nikar s' temi poſvejtnimi or. mn. opravilami okuli hodit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
poštajna -e ž trdnjava:
kadar ſupet je v' Mestu shal, ſó en koſs poshtaine rod. ed. poderli, inu nove urata, taiſtimu ſerzhnimu Vojszhaku ſturili (III, 19) ǀ en dan krajl gre po poshtajni mest. ed. (I/1, 55) ← srvnem. bastīe ← stfrc. bastide ‛trdnjava’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
potiti -im nedov. 1. potiti:
kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti nedol. ǀ Ti kervavi put potish 2. ed., dokler vidizh de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ de ſi lih en Angel njega troshta, vener kervaui put potj 3. ed. ǀ Kryvavi put is vuſiga shivota je potil del. ed. m ǀ ſmertni put bo potila del. ed. ž, videozh, de do vekoma ima odlozhena biti od ſvojga Stuarnika, Boga, inu Odreshenika 2. cediti se, teči:
is sledne jagode potj 3. ed. ta shlahtni mosht potiti se potiti se, tudi metaforično
truditi se:
sazhne ſe potiti nedol., inu is suojga putta sturien velik potok ǀ hrenava shupa ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti nedol. ǀ pò cellem shivotu ſe potim 1. ed. ǀ Ti kateri nuzh, jnu dan ſe potish 2. ed., mislish, inu ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ vus dan della, ſe poty 3. ed., inu muja ǀ na nyvi, inu v' venegradi della, ſtrada, inu ſe potj 3. ed. ǀ vſy od urozhine ſe potimo 1. mn., inu en frishen luft shelimo ǀ Tulikajn ſe muiate, inu potite 2. mn. ǀ po celem shivoti ſe je potil del. ed. m, inu treſſil ǀ kadar bi uni kmet tulikain ſe potil del. ed. m, inu terpel sa Boshjo volo ǀ veliko ſta ſe potila del. dv. m, ſakaj nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio ǀ aku vezh ſe ſo potili del. mn. m, inu dellali, vekshi lakoto ſo terpeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
potok -a m reka, potok:
greh je en derezhi potok im. ed. ǀ Tantalus, ta na ſred eniga frishniga potoka rod. ed. ſtoji ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu potoku daj. ed. ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku daj. ed. pò uodo ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi potok tož. ed. Iordan zhes pojti ǀ Sabinus enkrat je bil ven globok potok tož. ed. padil ǀ ſe ven kamen ſadene, ter v'potok tož. ed. berbuti ǀ ima sedemKrat ſe oprati v'tem potoKu mest. ed. Iordanu ǀ Vſi studenzi, inu potoki im. mn. krijvavi ratajo ǀ vsy potoki im. mn., reke, inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ kir nej bilu ſtudenizu, inu potoku rod. mn. ǀ te frishne studenze je v'krij preobernila; s'potoku rod. mn. je shabe ſturila ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke tož. mn., jeſera restallal ǀ nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
potopiti -im dov. potopiti, utopiti:
sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti nedol. ǀ is iese, inu nepoterpeshlivoſti je bil puſtil potopit nedol. ſvoje zholne ǀ grevinga vſe grehe potopy 3. ed. ǀ kadar vus volni ſvejt je bil potupil del. ed. m ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego vojsko v'krijvavem moriu potupil del. ed. m ǀ Praviza Boshja n' en dan je bila vſe ludy pobila, inu potopila del. ed. ž sunej 8. pershon ǀ tu ſlanu morje je bilu potopilu del. ed. s, inu umorilu Faraona ǀ en dan ſe bodo oblaki pretargali, inu vſe potopili del. mn. m ǀ je sapovedal vodam de ſo yh potopile del. mn. ž potopiti se potopiti se:
en zholn prevezh napolnen ſe potopi 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
potreben -bna prid. 1. potreben:
kakor ym je potreben im. ed. m ta vſakadjni Kroh ǀ Leta andverh, je tudi nuzen, inu potreben im. ed. m, ali tudi teshak ǀ Nuzna, inu potrebna im. ed. ž je gvishnu ta s. molitva ǀ nam je potrebnu im. ed. s dobru inu s: Shivejne, aku shelimo v'Nebu leteti ǀ tvoje potrebnu im. ed. s opravilu tebe ſadershi ǀ bomo doſegli ta potrebni tož. ed. m dol. desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal ǀ vſak dan mu So pernesli to potrebno tož. ed. ž shpisho ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu tož. ed. s sa njegou dellu ǀ pò semli hodio, nyh potrebnu tož. ed. s shiuleine yszheio ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem or. ed. s oskerbil ǀ bode obilnu tebe s'potrebnem or. ed. s oskerbu ǀ kateriga taku obilnu s'vſem potrebnim or. ed. s oſkerbj ǀ ſmo ſilnu potrebni im. mn. m mleka milosti ǀ zheuli ludem ſo potrebni im. mn. m ǀ sa gnade katere ſo bile potrebne im. mn. ž, inu nuzne sa truplu ǀ proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne tož. mn. m ǀ ſa te potrebne tož. mn. ž poſvetne rezhij ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne, inu potrebne tož. mn. ž/s ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna tož. mn. s della poſvejtna dopernashat ǀ mei drugimi potrebnimi or. mn. rezhy ſa zhlovesku shiulenie 2. siromašen:
kadar bi obeden potreben im. ed. m ne bil, takrat bi nemogli to zhednost te lubesni taku mozhnu G: Bogu dopadezho iskasat ǀ je prishal en potrebin im. ed. m shitu napuſsodo proſsit ǀ Kadar ſim bil Shkoff ſim bil vbushiz, kadar ſim bil Cardinal ſim bil potrebin im. ed. m, sdaj kir ſim Papesh nezh nimam ǀ kadar pride uni potrebni im. ed. m dol. siromaski zhlovik ǀ timu potrebnimu daj. ed. m nepomaga ǀ kadar vidi eniga vbogiga potrebniga tož. ed. m ži. mu terbej na pomuzh priti ǀ de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno tož. ed. ž shlahto vſmilil ǀ dokler povſsot potrebni im. mn. m ſe najdeio vſako minuto lahku jo iskashemo ǀ de bi ty shejni, inu potrebni im. mn. m ſe oshiveli ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih, inu potrebnih rod. mn. na semli ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem daj. mn. ſirotizam ǀ ima tezhi kakor ſtudeniz tem potrebnim daj. mn. na pumozh ǀ potrebnom daj. mn., reunom je pomagal, inu bolnem, de ſrajtat ſe nemore ǀ pravizo tem podvershenim, milost h'potrebnim daj. mn. ǀ na ſemli s'veſseljem te potrebne tož. mn. m, lazhne, inu shejne je oskerbel ǀ en shlahten ſtudeniz, kateri resfrisha te reune, inu potrebne, tož. mn. m ǀ Bug skuſi letu je ble previdil te premoshne, kakor te potrebne tož. mn. m ǀ per leteh potrebnih mest. mn. ſe hitrei almoshna vdobj, kakor pak per teh premoshnih primer.> nezh nej potrebnishiga rod. ed. s zhloveku, kakor arznia ǀ aku reunishi, inu potrebnishi im. ed. m je zhlovik vezhi skarb sa njega ima presež.> kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi im. ed. ž ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi im. ed. ž kupzom ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi tož. ed. ž sposna pravizo ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi im. mn. ž ſe sdè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
povabiti -im dov. povabiti:
Rad, inu volnu vaſſ povabem 1. ed. ǀ vſaketeri eno loterzo v'gostie povabi 3. ed. ǀ v'praſnik vſelej drugo Goſpodo v'Goſtje povabite 2. mn., ali pak vy ſte povableni ǀ en dan je bil povabil del. ed. m Rimsko Goſpodo v'gostje ǀ cello deshelo je bil v'goſtie povàbil del. ed. m ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila del. ed. ž k' vezery Krajla Marcantona ǀ je bila v'goshtje povabila del. ed. ž ǀ Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre v' goſtie povabili del. mn. m ǀ veliku Rimske Gospode ſò bily na ohzet povabeli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
povzdigniti -nem dov. povzdigniti, dvigniti, povišati:
imamo naſhe ozhy v'Nebu polsdignit nedol., inu G. Boga pohleunu sahvalit ǀ Zhes Hieruſalemsku meſtu s' slatimi peruti te huale polsdignem 1. ed. ǀ Milost Boſhia nikar li ſpumni na njega, ampak tudi v'Nebu ga polsdigne 3. ed. ǀ ta naſs v'Nebu pousdigne 3. ed. ǀ Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga: Namrezh de je taku viſsok, de ſvoj verh poſdigne 3. ed. zhes oblake ǀ sakaj tedaj vednu vashe ozhy v' nebeſſa nepolsdignite +2. mn. ǀ S. della, katera v'Nebu yh polsdigneio 3. mn. ǀ Synuoij pak veliku krat polsdigneio 3. mn. hisho ſvojga Ozheta, de ſi lih obene erbiszhene nej só imeli ǀ kadar kejkej terpite vaſho miſsu v'Nebu polsdignite vel. 2. mn. ǀ de bi mene Bug shiviga v'Nebu polsdignil del. ed. m kakor S: Paula ǀ Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel del. ed. m ǀ ie njega polſdignil del. ed. m zhes ſemlo, inu Nebu ǀ Gospud Bug je shnjo pousdignil del. ed. m ǀ Kir s' ſvim ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal del. ed. m ǀ Pſalmiſt je tudi ſvoje ozhy posdignil del. ed. m v' Nebeſſa ǀ Gospud Bug je bil njega zhes vſe Angele posdignil del. ed. m ǀ Pomozhniza naſha … viſsoku ſe je polsdignila del. ed. ž ǀ Kakor Maria Madalena, Katero vſaK dan Angelzi ſo polsdignili del. mn. m taKu viſoku, de Nebeſko Musiko je shlishala ǀ drusiga neshelj ampak naſhe isvelizhejne, bi ſe pobulshali, inu njeh ozhy, inu ſerza v'Nebu polſdignili del. mn. m ǀ Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili del. mn. m povzdigniti se 1. povzdigniti se, dvigniti se:
je hotel she viſokejshi ſe polsdignit nedol., inu glih tem Seraphinom ratat ǀ nihdar od semle zhes eno pednio ſe nemore polsdignit nedol. ǀ vſak dan s'semle v'luft s'teleſsam ſe polsdigne 3. ed. ǀ ta kateri previſoku ſe posdigne 3. ed. preglaboku pade ǀ imaio peruti kakor Shtrauſ sakai nihdar od semle ſe nepolsdigneio +3. mn. ǀ Mahomet is eniga gmain zhloveka ſe je gori polsdignil del. ed. m ǀ ſe je kiekaj gori pousdignel del. ed. m ǀ v' ſveta nebeſſa ſe je bil posdignil del. ed. m 2. upreti se:
Semkaj ſe rajma tu kar pishe Ludovicus Gvizardinus òd Ceſaria Corlna V. zhes kateriga ſe je bil polsdignil del. ed. m Ioannes Fridericus Saxonski Firsht
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
požrešen -šna prid. požrešen:
poshreshin im. ed. m zhlovek dolgu zhaſſa neshivj ǀ Poshreshen im. ed. m, kakor oloffernes ǀ Oh poshreshni im. ed. m dol. norz, de ti tvoj trebuh sa Boga molish ǀ ta poshreshna im. ed. ž riba ga je bila posherla ǀ Oh preleta. doshrejsna im. ed. ž riba ǀ je bil lintvorna premagal, inu deshelo od te poshreshne rod. ed. ž kazhe reishil ǀ enimu poshreshnimu daj. ed. m orlu ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni daj. ed. ž ribi ǀ tiga poshreshniga tož. ed. m ži. Iastropa v'lufti samerkajo ǀ vari nas pred tem poshreshnem or. ed. m Turkam ǀ kaj bodò ouzhize s'to poshreshno or. ed. ž, inu nauſmileno sverino ǀ ſta bila taku poshreshna im. dv. m, de per eni vezhery ſta bila posherla vſe kar ſta imela ǀ nebodite poshreshni im. mn. m kakor Kojn, katiri nuzh, inu dan jei ǀ Ribe ſo taku mozhnu poshreshne im. mn. ž ǀ v' kardeli teh poshreshnih rod. mn. voukou ǀ Iona Preroka … na ſuhu sdraviga s'suojh poshreshnijh rod. mn. ust vun vergla ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom, inu poshreshnom daj. mn. levom ǀ Vniga reuniga Mosha, inu sheno od Katerih pishe Baronius je bil oſkerbel s'Kusi te poshreshne tož. mn. m vuoukè ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne tož. mn. ž, inu neprasherne tize ſaſtopi te hude miſlei ǀ v'mej poshreshnimi or. mn. levomij je bil en Moister tiga posta ratal primer.> bosh poshreshnishi im. ed. m kakor orli → požreš
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pravi -a prid. pravi, v nekaterih, večinoma težko ločljivih primerih tudi
dober, pravičen:
on je bil en pravi im. ed. m karshenik ǀ je dolshan svishat, de je praui im. ed. m Syn taiſtiga Ozheta ǀ nei ſi provi im. ed. m zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko imash ǀ ta je tapravi +im. ed. m svetli oblak ǀ ena prava im. ed. ž roshiza je bila Maria Diviza ǀ Ranza Nem. je bila ena prava im. ed. ž Vduva ǀ letu je praua im. ed. ž boshja rsniza ǀ reshnizhnu je, de Syn Boshy Chriſtus JESVS pravi Apollo, pravù im. ed. s Nebesku Sonze … je iz Nebeſs na ſemlo prishal ǀ tu pravu im. ed. s, inu lastnu mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ svetust, inu andoht eniga praviga rod. ed. m Slushabnika Boshjga ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz prave rod. ed. ž vere ǀ aku ti is prauiga rod. ed. s ſerza G: Boga lubish ǀ imamo s'pravjga rod. ed. s serza shelejti k'njemu priti ǀ s'praviga rod. ed. s, inu zhistiga serza Boga proſsish ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil k'ſvojmu pravimu daj. ed. m krailu Roboamu ǀ nesna Kai je treba K'eni pravi daj. ed. ž, inu nuzni spuvidi ǀ poprei kakor k'pravi daj. ed. ž pameti prideio ǀ vſe Longobardarje h'pravi daj. ed. ž veri je bila perpravila ǀ ta pravi tož. ed. m pot v'deshelo te oblube ym ie kasal ǀ ta praui tož. ed. m ſuoi shaz je ſposnal ǀ Polè tiga praviga tož. ed. m ži. Arzata Nebeshkiga ǀ veliku folka na pravo tož. ed. ž vero perpravi ǀ skuſi eno prauo tož. ed. ž grevingo, inu spuvid gnado boshio sadobj ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan biti, inu pravu tož. ed. s vupane imeti ǀ tukaj bote nashli tu prauu tož. ed. s oroshje ǀ na ſodni dan, takrat tu provu tož. ed. s ſerditu oblizhe ſvoje tem greshnikom, inu greshnizam bopokasal ǀ Ta kateri nezh hudiga neſturi, ta je vſhe na pravem mest. ed. m potu ǀ ob ſvojm pravim mest. ed. m zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ sgublene ouzhize bodo hodile sa tem pravim or. ed. m Paſterjom ǀ zhe s' pravo or. ed. ž andohtio bodo k' Pridigam hodili ǀ s' fliſſam, inu s' prauo or. ed. ž lubesnio doperneſti ǀ s'pravo or. ed. ž andohtio S: Sacramente preieti ǀ s' pravem or. ed. s ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit ǀ s'pravim or. ed. s vupajniam rezimo ǀ de ſi lih ſta bila prava im. dv. m brata ǀ ſta ſe sadarshala, pruti Chriſtuſu kakor dua praua im. dv. m priatela ǀ nej ſo pravi ludje im. mn. m, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ leti ſo bilij praui im. mn. m shularij uniga hudizha ǀ nej ste Iogry Christuſhavi, inu pravij im. mn. m ludje ǀ kakor ſe spodobi pravem daj. mn. shlahtnikom ſe ſo sadershali ǀ yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave tož. mn. m njega Iogre, od teh faush ǀ faush piſsma dellaio, te prave tož. mn. ž/s skrivaio presež.> tu ner pravishi im. ed. s, inu nuznishi meſtu sa molituo je Zirku hisha boshia
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pravičen -čna prid. pravičen:
Brumen, inu pravizhen im. ed. m je bil ta stari Tobias ǀ Pravizhin im. ed. m, inu velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ leta Krajl je bil taku pravizen im. ed. m ǀ venim truplu na enkrat ſe najde ta pravizhni im. ed. m dol. Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ Iest ò Pravizkni im. ed. m dol. Rihtar ſim sturila mojo dolshnust ǀ Kadar ta provizhni im. ed. m dol. Lot je nekaterim djal ǀ ta pravizhna im. ed. ž dusha je ena krajliza lepu zerana ǀ tvóje opravilu bo pravizhnu im. ed. s ǀ molitva tiga pravizhniga rod. ed. m rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ Oh ſrezha prevelika te pravizhne rod. ed. ž dushe ǀ od te pravizkne rod. ed. ž shtrajfinge Boshje ǀ ijshzhe ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu daj. ed. m ǀ kadar tei pravizhni daj. ed. ž dushi je djal ǀ de bi njega pravizhni tož. ed. m dol. ſerd vtalashil ǀ Nema zhloviK ſam ſebe sa pravizhniga tož. ed. m ži. shtimati ǀ jnu vener je on ſe sa pravizgniga tož. ed. m ži. shtimal ǀ Vago je pravizhno tož. ed. ž imel, obeniga nej golufal ǀ zhe vy imate enu pravizhnu tož. ed. s dellu ǀ na tem pravizhnim mest. ed. m potu ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno or. ed. ž ǀ S. Proculus, inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna im. dv. m sidaria ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni im. mn. m ratat ǀ per teh, ty brumni inu prauizhni im. mn. m nemajo meista ǀ zhakajo te pravizhne im. mn. ž dushe v' temnizah ǀ vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna im. mn. s ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh pravizhnih rod. mn. ǀ dushe teh pravizhneh rod. mn. katere is temniz ſo bile reishene ǀ O nesrezheni lon teh pravizhnyh rod. mn. ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni ratat, inu nikar s'pravizhnih rod. mn. grèshni ǀ tem pravizhnim daj. mn. je bila nuzna ǀ Obhailu tem pravizhnem daj. mn. je vezhni leben ǀ nebodo sa pravizhne tož. mn. m, inu pametne ludij dershani ǀ v 'roki pak dershi sueisde de te pravinzhne tož. mn. m polona ǀ Jeſt ſim vſe skuſi pred mojmi ozhmy imel te pravizhne tož. mn. ž ſodbe Boshje ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh mest. mn. ǀ veſselje v'pravizhnih mest. mn. ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi or. mn. poklizana ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy or. mn. primer.> de bi she vſelej brumnishi, inu pravizhnishi im. ed. m nemogal ratat presež.> hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi Divizo, tiga ner pravizhniſhiga tož. ed. m ži. Ioſepha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
praznik -a m praznik:
S. Hieronijmus pravi de ta Prasnik im. ed. pomenj sledno dusho, kadar hozhe v'gnado Boshjo priti ǀ kumaj dozhaka de praſnik im. ed. pride ǀ Velik Prashnik im. ed. je ta Boshizhni dan ǀ Na dan tiga Svetiga Praſnika rod. ed. ǀ Dan tiga prasnika rod. ed. ie moj dan ǀ ſe perpraula h' temu Svetimu Praſniku daj. ed. ǀ ſi dolshan ta S: Prasnik tož. ed. v'shlushbi Boshy dopernesti ǀ vſak Praſnik tož. ed. ſe ſpovejsh inu obhajash ǀ NA TA VELIKI PRASNIK tož. ed. TEH S. FINKVSHTI ǀ vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik tož. ed. samudil ǀ v'praſnik tož. ed. vſelej drugo Goſpodo v'Goſtje povabite ǀ de nebomo s'prasnik tož. ed. prepovedana della dellali ǀ vſij h'prasnikam or. ed. perpraulaio goſtarje ǀ Takushni Prasniki im. mn. meni ne dopadeio ǀ Kadar ſo odpuſtiki, ali veliki Praſniki im. mn. li shene per ſpovednizi, inu per ſvetem Obhaili ſe vidio ǀ tu ſmerdezhe blatu vashih prasniku rod. mn. vam bom vergil na vashe oblizhje ǀ Blagar temu, kateri te ſvete prasnike tož. mn. ſpodobno poſvezhova ǀ sklenejo Chriſtuſa Velikunozhne Praſnike tož. mn. vmorit ǀ O' Boshizhnih Praſnikah mest. mn. pak opomina, de imamo Bogu zhaſt dati ǀ sakaj tedaj G. Bug je djal, de tu ſmerdezhe blatu ob prasnikah mest. mn. ludje v' Zerku noſſio ǀ v'Cerku kumaj ob prasnikoh mest. mn. gresh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
praznovati -ujem nedov. praznovati:
je bil sapovedal prasnovati nedol. ta Veliki Nozhni Praſnik ǀ Sam G. Bug k'nashimu vuku je hotel ta Sedmi dan od della nehat, inu ga praſnovati nedol. ǀ od taistijh mal ſo bilij ludje sazheli ta s. prasnik prasnuati nedol. ǀ ta ali un dan imate prosnovati nedol. ǀ ſe reſveſſelé Nebeſſa, praſnuje 3. ed. semla ǀ en velik prasnik ſe prasnuie 3. ed. ǀ de bi njega mogli obtoshit, inu K'shpotu sturiti, de prasnike neprasnuje +3. ed. ǀ ſe veſſelimo, inu praſnujemo 1. mn. ǀ skoraj bom prasnoval del. ed. m prasnik eniga S. Marternika ǀ ſo prasnovali del. mn. m prasnik tiga presheshniga Jupitra ǀ Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali del. mn. m praſnik Boga iana ǀ Iest ſim hotel de bi Prasnik prasnuvali del. mn. m s' molitvio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prejet -a prid. prejet, sprejet:
ſvoje brattje ſa volo gnade, inu lubeſni preiete rod. ed. ž nydati ǀ sa leto veliko prejeto tož. ed. ž dobruto ǀ Na dobruto preieto tož. ed. ž nihdar nemash posabit ǀ sa tulikajn prejetih rod. mn. gnad ǀ sahualit sa vſe dary taisti dan prejete tož. mn. m ǀ sa danarje od Henricusa priete tož. mn. m ſó zhes Eduvarda folsh prizhali ǀ malukedaj ſi njega sa prejete tož. mn. ž gnade sahualil ǀ je shelel hualeshen ſe iskaſat G. Bogu sa tulikajn preietih rod. mn. dary ǀ ſa tuliKain gnad od Niega preietijh rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prejti -jdem dov. 1. miniti:
dan, inu nuzh ym taku hitru prajde 3. ed. ǀ takrat strah ijm prajde 3. ed., inu s'levomi ſe sazhno ijgrati ǀ Daniel je djal, de hitru praide 3. ed., kakor dem ǀ zhaſt, inu offert tiga ſvejta hitru preide 3. ed. ǀ rezhy tiga ſvejta hitru preideio 3. mn. ǀ ſim kumai dozhakal de poſt je preshal del. ed. m, inu danashni dan prishal ǀ de hitrei ym bo zhaſſ tiga poſta preshil del. ed. m ǀ s'en greh kateri je taku hitru preshil del. ed. m to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili ǀ nam perneſſe veſſeli ſpumlat, inu nam oſnani, de je sima preshla del. ed. ž ǀ vam bo preshla del. ed. ž vola druge hudu ſoditi ǀ tvoja preuſetnoſt bo tebi preſhla del. ed. ž ǀ vſe je bilu preshlu del. ed. s kakor de bi s' ozhmy trenil ǀ ta druga dua meſſza, katera ſta preshla del. dv. m, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ Nebu, inu semla bodo preshli del. mn. m ǀ naſhe norzhie, inu lushti nam ſo preshle del. mn. ž ǀ prezej taiſte nezhiſte misly ſo bile njemu preshle del. mn. ž, inu Svete obshle 2. priti čez, skozi:
bo rekal de skorai celli ſvejt je preshal del. ed. m, de lih kumai 30. mill dalezh od duma je bil ǀ leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla del. ed. ž ǀ skusi cello vojsko nijh saurashniku ſo preshli del. mn. m ǀ ſo bili zhes tu krivavu morje preshli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
preklinjati -am nedov. preklinjati:
navado ſturè shentovati, inu preklinat nedol. blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ En Ajd ſvoje folsh bogove preklinat nedol., sanizhovati ſe boij ǀ Bosh ſazhela preclinat nedol. vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena ǀ ſe resjeſim, tagotim, kolnem preklinam 1. ed. ǀ ga preklinash 2. ed., ſmert mu shelish, hudizhu ga sdaiash ǀ ti pak vſak lubi dan shpotlivu preclinash 2. ed., inu shentuash tu s. Ime boshije ǀ od jutra do vezhera shentuje, inu Preklina 3. ed. ǀ s'letem sashenta, inu preclina 3. ed. ǀ S' jeſikam mi hualimo Boga, inu s' taiſtem preklinamo 1. mn. zhloveka po Boshim pildu ſtvarjeniga ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate 2. mn., sludjate, treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ tuoij poſli shentuijeio, inu preklinaio 3. mn. Ime Boshije ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai vel. 2. ed. inu shentvai Njegovu Ime ǀ Poite sdai karsheniki, ter ſmeriaite, inu priklinaite vel. 2. mn. pamet Judesha Iskariota ǀ Taisti Rasbojnik, kateri poprej je Christuſa preklinal del. ed. m ǀ Kadar ſim shlishal de moj ſaurashniKi ſo vſo moj shivino odgnali yh nej ſim preKlinjal del. ed. m, ali hudu voshil ǀ de ſi lih ſi nagle iesne nature, bi ne shentval, inu nepreklinal +del. ed. m s' Bugam ǀ drugi ſo ga preklinali del. mn. m → proklinjati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prekolniti -nem dov. 1. prekleti:
Kir ſalvianus ſe nemore prezhudit, de zhlovek ſe ſmej podſtopit zhloveka po Boshijm pildu ſtuarjeniga prekolnit nedol. ǀ potle je bil prekolnil del. ed. m tiga greshniga eſova ǀ Nojeſs je bil prekounil del. ed. m ſvojga ſijnu Chama ǀ David je bil prekonil del. ed. m te hribe Gelboe 2. zakleti:
S. Chryſoſtomus ſe je zhudil, de en kershenik ſe ſmej potſtopit enkrat prekounit nedol., ali sasludiat, inu satreſkat ǀ Kadar hozhesh ſashentat, ali prekolnit nedol. ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim S. Imenom prekounesh 2. ed., inu sashentash ǀ O greshna dusha, katera s' mladiga ſi vezhkrat prekolnila del. ed. ž, kakor ozhenashu smolila Sedanjiške oblike sovpadejo z onimi pri → prekleti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
preobrniti -nem dov. 1. spremeniti:
Kadar je hotel per ohzeti v' Cani Galilei vodo v' vinu preoberniti nedol. ǀ tu veliku ſvoje ſaurashtvu je Samogal v' takorshno veliko lubeſan preobernit nedol. ǀ vſe veſseilie tiga ſveta v'shaloſt preobernesh 2. ed. ǀ Kakor ena druga Meduſa tega Kateri jo pogleda preoberne 3. ed. tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne 3. ed. ǀ s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil del. ed. m ǀ Chriſtus vuodo je v' vinu preobernu del. ed. m ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske slatkuſti preobernila del. ed. ž ǀ koku letu more biti, de veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu del. ed. s ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili del. mn. m ſolse v'shlahtne kamene ǀ Pater, gdu bi taku preproſt, inu nor bil, de bi ſe troshtal, de bodo ſvojo naturo prebarnili del. mn. m 2. spreobrniti:
je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene preoberniti nedol. ǀ Ta druga je bila Clotildes, katera ſvojga Krajla Clodoueuſa, inn cello Fransko deshelo od Ajdouske vere h'Chriſtuſu preobernila del. ed. ž ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike na pravo vero prebernila del. ed. ž ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus … veliku Ajdou na pravo katolish vero ſta preobernila del. dv. m 3. prevesti:
kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil del. ed. m preobrniti se 1. spremeniti se:
vejm de bi tuojo milost perſilil v' ſerd ſe preoberniti nedol. ǀ ta ſvetli dan v'shalostno nuzh ſe preoberne 3. ed. ǀ voda v' dobru vinu ſe preoberne 3. ed. ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda ſe v'Crucifix preberne 3. ed. ǀ Slate lasy v'ſiue ſe preoberneio 3. mn. ǀ dan v'nuzh ſe je bil preobernil del. ed. m ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila del. ed. ž ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe preobernilu del. ed. s ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu del. ed. s v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety teh grehou ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile del. mn. ž 2. spreobrniti se:
Prezej ſe preoberne 3. ed., inu ſueſt shlushabnik Boshj rata ǀ Preoberni vel. 2. ed. ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou, inu nehaj od hudiga ǀ tedaj S. Paulus ſe je bil vuſs preobernil del. ed. m v' Chriſtuſa ǀ njemu je vſe skuſi v' ſerzi ſtalu, de bi ta folk ſe spet nepreobernelc +del. ed. m h' temu malikovajnu ǀ skuſi pridige ſe ſò bily preobernili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
preobrnjenje -a s spreobrnjenje:
NA DAN PREOBERNEJNA rod. ed. S. PAULA APOST. (III, 125) ǀ Angely v' Nebeſsyh ſe veſselio nad tvojm preobernejnam or. ed. (III, 127)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prerokinja -e ž prerokinja:
de di nuzh, inu dan v'cerqvi prebival, inu molil, Kakor Anna Prerokinia im. ed. ǀ Je bila ena Prerokina im. ed. Anna, Fanuelova hzhy ǀ Ozha, inu Mati lete ſvete shene Anne Prerokine rod. ed. nej sò imeli urshoha shalovati ǀ kakor ſe bere od danashne Annæ Prerokinæ rod. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
preslišati dov. 1. sodno zaslišati:
Enkrat semla je bla shla pred Jupitra Nebù toshit: Jupiter da en gvishen dan, na kateri yh hotel ſam preshlishat nedol., inu ſodit ǀ Salamon kadar je bil obedvej preshlishal del. ed. m, sapovej en mezh perneſti 2. zaslišati:
Inu de nebote preshlishali del. mn. m Medice cura te ipſum (III, 55)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
preteči -čem dov. 1. miniti:
tudi nema ena minuta pretezhi nedol., de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili ǀ hitru pretezhe 3. ed. vſe kar zhloveka na semli reslushtat more ǀ Pojmo igrat, quartat de zhaſs inu dan pretezhe 3. ed. ǀ kadar ura pretezke 3. ed., fironk ſe potegne, inu je vſe vun ǀ tedne, meſize, inu leita pretekò 3. mn., de nesmolish en Sveti Roshenkranz ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo 3. mn. ǀ de bi skorai taiſta grenka ura pretekla del. ed. ž ǀ vſhe poli leta, ali enu letu je preteklu del. ed. s, de nej ſim bil per ſpuvidi ǀ premislite de taiſte minute, tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle del. mn. ž ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta pretekle del. mn. ž/s 2. tekoč prečkati:
Sim okuli semle ſe vertil, inu taiſto pretekil del. ed. m 3. prehiteti:
nekatere vduve, de ſi lih ſtare ſo dekelze pretekle del. mn. ž, inu od miſe odrinile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pretrgati -am dov. 1. pretrgati, strgati:
Ah pretergaj vel. 2. ed. lete shtrike ǀ Gdu je bil pretargal del. ed. m te mozhne, inu debele ketne 2. utrgati se:
en dan ſe bodo oblaki pretargali del. mn. m, inu vſe potopili 3. prekiniti se:
de Muſica ſe nepretarga +3. ed., inu ne ſmejsha pretrgati se pretrgati se, strgati se:
Job pergliha nash leben eni pajzhouni, katera ſe hitru preterga 3. ed. ǀ Struna na Zitrah lepu danas poje, polè ſe pretarga 3. ed., jutre nebo vezh pejla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prihajati -am nedov. postajati:
ſerze sazhne ſlabu prihajat nedol., inu tu greshnu dellu sazhne shelejti ǀ bolesan sazhne teshka prihajat nedol., taku de nej bilu vezh vupajna de bi oſdravil ǀ ta suha semla sazhne selena prihaiat nedol. ǀ vſak dan greshnishi prihaiash 2. ed. ǀ Sboli Ceſſar, hudu mu prihaia 3. ed. ǀ meni hudu prihaia 3. ed. per ſerzi ǀ Svejt vſhe vumera, inu naſha hudobnoſt she veKhsi prihaja 3. ed. ǀ zhe vezhKrat ſmo gajshleni greshnishi prihajemo 1. mn. ǀ ſvetle ozhy temne prihaieio 3. mn. ǀ vſe skuſi vekshi prihajeio 3. mn. ǀ zhe ſtarishi ta ſvejt je prihajal del. ed. m, hudobnishi, inu greshnishi ſo ludje bily ǀ kry bo v'shilah gorela, ozhy bodo glashaune perhajale del. mn. ž, glava bo v'grob ſilila K pomenu prim. it. venire ‛priti, prihajati’ – divenire ‛postati, postajati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prijet -a prid. prijeten:
ſakaj ta krajl je bil taku G. Bug preiet im. ed. m (II, 277) ǀ Sakaj sdaj je preieti im. ed. m dol. zhaſs, inu dan tiga isvelizhajna (IV, 432) → prijeten
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prikazati -kažem dov. prikazati:
ta kateri bo poprei umerl ſe imá temu drugimu prikasat nedol., inu povedat, kaku njemu ſe godi na unem ſvejtu ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe 3. ed. na enim gorezhim lintuornu ǀ ſe njemu prikaſhe 3. ed. v'lufti Rihter Nebeſki ǀ Odreshenik ſe prikaſe 3. ed. Iogrom ǀ Chriſtus ſe Martyriuſu v' veliki ſvetlobi prikaſſe 3. ed. ǀ sakaj G. Bug takushne ſtrashne rezhy perkashe 3. ed.? Morebit de miſli ta greshni ſvejt Konzhati ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa Gospa perkashe 3. ed. ǀ s'jutrej Kakor ſe dan perkashe 3. ed., uſtane, ter gre damu ǀ Bug v'taistih ſtrashnih oblakoh ſe perkaſhe 3. ed. ǀ dokler ſe neprikashe +3. ed. ta ſvejsda Canicula imenovana ǀ sakaj G: Bug neperkashe +3. ed. slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli ǀ Dua Angela ſe nij perkasketa 3. dv., ter jo troshtata ǀ Jesus, inu Maria Diviza v' tovarshtvi teh Angelou, inu Svetih Diviz ſe prikasheio 3. mn. ǀ ſe njemu ene zhudne lujtra prikashejo 3. mn. ǀ S. Duh ſe je bil danaſs prikasal del. ed. m v'podobi tiga ognia ǀ ſe je prikaſal del. ed. m v' Bethlemski shtalizi ǀ Bug v'podobi eniga detetza ſe je bil perkasal del. ed. m ǀ Daniza ſe je vshe prikasala del. ed. ž ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala del. ed. ž ǀ v'Iutrovi desheli ſe je bila nym perkaſala del. ed. ž ǀ kadar bi na naglom v' temmi ſonze ſe prikaſalu del. ed. s ǀ tu je taistu svetlu Nebu polnu svetlih svejsd Kateru ſe je bilu meni enkrat perkasalu del. ed. s ǀ nijh sdrauje ſe je perKaſalu del. ed. s ǀ tu ſvètlu ſonze naſhe dushe bi pres oblaka tiga trupla nam ſe parkasalu del. ed. s ǀ veliku ſmertnikou, kateri ſo mertvi leshali, ſo gori vſtali … inu ſe ſo drugim ludem perkasali del. mn. m ǀ tajſte ſuete dushe katere ſe ſo bile perkaſale del. mn. ž S: Mechtildi ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prikladati -am nedov. dodajati, nalagati:
greh k' grehu perkladash 2. ed., inu pomozh Boshjo odgainash ǀ lampa vgasne, kadar volje ſe neperklada +3. ed. ǀ kadar ſmò sanikarni de volje neperkladamo +1. mn., de k'bakli kaj neperkladamo +1. mn. ǀ vſak dan greh k' grehu prikladate 2. mn. ǀ ogin ugaſne, aku derua ſe ne perkladaio 3. mn. ǀ greh k' grehu bodo perkladali del. mn. m ǀ leta gre eni drugi pravit, inu she dua druga perloshi: leta she try perloshi, inu ſo taku dolgu lagale inu prekladale del. mn. ž, dokler ie bilu od eniga na duanaiſt prishlu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
priložnost -i ž priložnost, prilika:
perloshnoſt im. ed. ſturj tatù ǀ ſledna skushnaua, inu huda perloshnost im. ed. taisto v'greh perpravi ǀ sledna huda perlohnost im. ed. v'greh ga perpraui ǀ od hudiga touarshtua, inu hude perloshnoſti rod. ed. ſe lozhit ǀ hudizh jo uabi k'taisti greshni perloshnosti daj. ed. ǀ ſame yſzheio perloshnoſt tož. ed. s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ en dan je bil perloshnoſt tož. ed. nashal shnio govorit ǀ Gualbertus je dobro perloshnost tož. ed. imel ſe nad nijm mashzuat ǀ de na ſvejtu bom mogal po moj perloshnoſti mest. ed., inu fraj voli shiveti ǀ nemore nedolshan v'perloshnoſti mest. ed. hudi oſtati ǀ gre to ner dalnishi Zerku, de s'leto perloshnoſtio or. ed. obhodi vſe gaſſe, inu de ſrezha tiga kateriga yszhe vidit ǀ skushnave hudizhave, inu hude perloshnoſti im. mn. ſo ſturile de ſi boshje ſapuvidi prelomil ǀ na ſvejtu ſo velike parloshnoſti im. mn. Boga reshalit, inu dusho fardamat ǀ je bulshi shena, kakor mosh biti, ſakaj nimaio tulikajn perloshnoſti rod. mn. v'greh paſti, kakor moshje ǀ Sim beyshal od takushnih perloshnosti rod. mn., inu ſim pokuro dellal ǀ vſyh pérloshnosti rod. mn., katere bi bile mogle njega v'greh perpravit ſe je varval ǀ vſe perloshnoſti tož. mn. yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti tož. mn. yszheio ǀ imash vſe parloshnoſti tož. mn. perneſti ſad vezhniga nebeskiga lona
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
primeriti -im dov. nastaviti, pomeriti:
vſamejo en debau shebel na roko desno permirio 3. mn., s'enem teshkem kladvam ga satauzhejo primeriti se zgoditi se:
bi ſe moglu permirit nedol., de kejkaj nenuzniga, ali nespodobniga kateri ne rekal, ali ſturil ǀ Malu kadaj ſe permiri 3. ed. de bi eden dobro ſmert ſturil, kateri je hudu shivil ǀ en dan ſe permeri 3. ed., de je shla mimu enih gvishnih Gospudou ǀ kadar bi ſe permirilu del. ed. s, de edn bi udaril eno noſezho sheno ǀ kadar bi ſe permerilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pripeljati -jem dov. pripeljati, privesti:
jo puſti po ſili K'ſebi perpelat nedol. ǀ ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat nedol. ǀ ſapovej de drugi dan imaio priti, inu vſakateri ſvojga beſsednika perpelati nedol. ǀ perneſse, ali perpele 3. ed. vni tat tu ukradenu blagu ǀ jest hozhem de hitru jo k'meni perpelete 2. mn. ǀ perpeleio 3. mn. Iſidoro taku umaſano, de Nune ſe ſo ſramovale ǀ niega hlapzij jo perpelejo 3. mn., inu David presheshtvu s'njo triba ǀ pred njega perpeleo 3. mn. eniga hudizha ǀ Iest ſim od dalezh mojga ſynu perpelal del. ed. m ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau del. ed. m s'ſabo Rimsku Meſtu ǀ Ta greshna shena Agape v'Fransko deshelo je bila perpelala del. ed. ž Elipidiuſa ǀ try Krajle je bila perpellala del. ed. ž v' Bethlehem ǀ ſo bily K'Chriſtuſu perpelali del. mn. m eno sheno pripeljati se pripeljati se:
na morje ſe poſtavi, inu v' Lashko deſhelo ſe perpele 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pripravljati -am nedov. 1. pripravljati:
sapovej Altarè sijdat, shgane offre perpraulat nedol. ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu teleſſu uſak dan perpraulash 2. ed. ǀ en zholnar perpraula 3. ed. ſvoj zholn na morij ǀ vener ſe na letu nemisli, inu neperpraula +3. mn. ǀ vſij h'prasnikam perpraulaio 3. mn. goſtarje ǀ greshne je na pravi poot tiga isvelizajna perpraulal del. ed. m ǀ Na mejſti kuharja je kuhal, inu miſo perpraulal del. ed. m Ludbertu ǀ ſò ene velike gòſtarje perpraulali del. mn. m 2. pripravljati se:
jeſt nej ſim nikuli na leto Comedio mislil, ni takorshne shtikilze shlishal, ni h' takorshnimu boju, inu raishi perpraulau del. ed. m pripravljati se pripravljati se:
Leta je norska pamet, skuſi pyanoſt, inu poshreshnoſt ſe perpraulat nedol. h' poſtu, skuſi loterio h' pokuri, skuſi hodobnoſt h' zhednoſti ǀ Kadar ti seperpraulash 2. ed. ǀ G. Bug ſe k'Vojski perpraula 3. ed. ǀ na Boshij poot v'Rim ſe perpraulete 2. mn. obijskati s. Petra ǀ Ti modri, inu pametni ludje na leto uro per zajti mislio, inu ſe perpraulaio 3. mn. ǀ h'shkodi tiga vſhe pul Konzhaniga ſvejta ſe perpraulajo 3. mn. ǀ ſe je perpraulal del. ed. m vojskovati ǀ Corinthery ſe ſo h' pokuri perpraulali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pristava -e ž pristava:
pride damu s'Pristave rod. ed. ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali naſho priſtavo tož. ed. s' shitom rèd ǀ en dan pele ſvojo sheno na priſtavo tož. ed. ǀ onij ſo vezh lubili nijh volle, nijh nijve, nijh pristave tož. mn., kakor pak to shlahtno vezherjo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
procesija -e ž procesija:
ta Sveta Proceſſia im. ed. je bila oſnanena ǀ S. Heribertus Shkoff sapovej vſem h' Proceſſij daj. ed. priti ǀ H' Proceſſiy daj. ed., v' Zirku Nem. Nem. imate pojti Boga sahualit ǀ vſy ludje imaio h' proceſſy daj. ed. priti ǀ on tudi je shal k' tei proceſſje daj. ed. ǀ je vidil to veliko proceſſio tož. ed. teh lubih Svetnikou ǀ per Proceſſy mest. ed. bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou ǀ mene proſsite, sdaj v'Cerqui, sdaj v'hishi, sdaj v'proceſsij mest. ed. ǀ prideio na danashni Dan s' proceſſio or. ed. Niega sahualit ǀ de ſi lih ſo vſak dan s' proceſſiio or. ed. po Zerkuah blishnih, inu dalnih hodili deshia proſſit ǀ fliſſik hodite h' tem Svetem Proceſſiam daj. mn. ǀ Papesh sapovej Svete proceſſie tož. mn. dershati ǀ andohtlivu bomo per Svetjh proceſſiah mest. mn. ga proſſili ǀ pres pohleunoſti, inu andohti v' Zirkuah, per porceſſiah mest. mn. ſe dershè ← srlat. processio ‛procesija, sprevod’ < lat. procēssiō ‛napredovanje, prodiranje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prositi -im nedov. prositi:
sazhne S. Juria proſſit nedol. ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit nedol. ǀ Boga hozhe objeti, inu sa gnado proſsiti nedol. ǀ Sa ſvojga blishniga isvelizhajna proſſiti nedol. ǀ s'kusi Natana sa myr poſsiti nedol. ǀ ſam njega gre iskati, inu klizat, inu proſsit nedol. ǀ kadar bi nebily shli ſa miloſt Ceſsaria proſſit namen. ǀ ti gresh porſſit namen. leto vbogo vduvo ǀ Inu vener zhes vſe letu poshilash sa myr proſit namen. tiga hudobniga zhloveka ǀ jeſt tudi vaſs pohleunu, inu perſerzhnu proſſim 1. ed. ǀ vaſs proſsim 1. ed. sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ shelim, inu proſsem 1. ed. vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne ǀ Satoraj s' S. Brunonam ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. ed. ǀ satoraj vaſſ proſſimc 1. ed. variteſe ſa Boshjo volo ǀ neproſsim +1. ed. drugu, temuzh de bi en sgon kupu s'eno cerqvu ǀ druſiga neproſſim +1. ed., ampak de bi tvoje oblizhe vidil ǀ tarkash, inu proſsish 2. ed. de bi tebe k'ſebi perpuſtil ǀ Sabſtoin proſſish 2. ed. sa myr ǀ tuoje s. Rane kashesh inu sa naſs proſsjsh 2. ed. ǀ sa katero proſish 2. ed. ǀ proshish 2. ed. de bi Bug tebi odpuſtil tvoie grehe ǀ vener ta vſmileni Gospud naſs proſsi 3. ed. sa myr ǀ pride pak en bushiz proſsi 3. ed. en viner ǀ proſſi 3. ed. de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra Thamar ǀ proſi 3. ed. de bi njegovo proshno vshlishali ǀ kakor on ſam shelij, inu proſsj 3. ed. ǀ obedn neproſſi +3. ed. vina ǀ de bi hitrej, inu lushej doſegli kar proſſimo 1. mn. ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo, inu proſsimo 1. mn. ǀ obeniga neproſsimo +1. mn., de bi ſa naſs molil ǀ lubesan tiga Ozheta vam nemore odpovedat, kadar proſſite 2. mn. ǀ aku nedoſeshete, kar proſsite 2. mn. ǀ ſakaj vy neproſſite +2. mn. kakorsno gnado od mene ǀ bugaio, inu pohleunu kralizo Nebesko proſſio 3. mn. ǀ naſs proſsio 3. mn. de bi myr s'Bugam ſturili ǀ gredò v'kloshter proſio 3. mn. ſa koſilu ǀ ty vboſy vas neproſſio +3. mn. de bi vſe kar imate taiſtom dalli ǀ Ceſar odgouorij, proſsi vel. 2. ed. kaj drugiga ǀ s' S. Bernardam pohleunu proſſimo vel. 1. mn. ǀ Obernimo ſe k' Nashimu Odresheniku Chriſtuſu Jesusu, ter proſſimoga vel. 2. mn.+ ǀ vuzhite yh, sfarite proſſite vel. 2. mn. yh ǀ vy pak proſsite vel. 2. mn. sa naſs, de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga veſselja deleshni ratàli ǀ proſſitega vel. 2. mn.+ de bi Sveti Sacrament urednu vshili ǀ kakor je nekadaj proſſil del. ed. m ſveti Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ tiga punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil del. ed. m ǀ je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil del. ed. m ǀ sa tiga volo je Boga prosil del. ed. m ǀ Iob nuzh, inu dan je skerbel, inu Boga proſsjl del. ed. m, de bi njegovi otrozi Boga nereshalili ǀ Ie proſsu del. ed. m Salomon sa modrust ǀ od kateriga je proſſu del. ed. m reishen biti ǀ dolgu zhaſſa je Boga broſſil del. ed. m, de bi ga reſvetlil ǀ je proſſila del. ed. ž, de bi sharh odperli ǀ Ie proſsila del. ed. ž Madalena saodpushzhajne suojh grehou ǀ menjo de bi leta neproſsila +del. ed. ž suojga krajla ǀ duhouni ſo gà proſſili del. mn. m ǀ vezhkrat tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili del. mn. m, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil ǀ ſo od Egypzeriu napuſodo proſili del. mn. m njeh slato inu ſreberno poſsodo ǀ de ſi lih ſo tarkale, inu proſſile del. mn. ž vener ym nej hotel odprejti ǀ ſo potle terkale, inu proſsile del. mn. ž ǀ ſo proſile del. mn. ž, inu djale
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
prostor -a m prostor:
ta zhaſtiti veliki proſtor im. ed. Nebeski je meni dan sa to Clausuro ǀ vſaka dusha bò v'Nebeſyh vezh proſtora rod. ed. imela kakorje vus volni ſvejt ǀ tulikajn proshtora rod. ed. puſtij, de ena velika Cirku je bila ſisydana ǀ medved je hotel proſtor tož. ed. timu S. Moshu ſturiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
psalmist -a m psalmist:
meni ble dopade Pſalmiſt im. ed., kateri pravi ǀ en dan Psalmist im. ed. David poklizhe vukupaj svoje otroke ǀ s'eno beſsedo Pſalmist im. ed. je bil vſe letu rekal ǀ po beſſedah tiga Pſalmiſta rod. ed. ǀ skuſi Pſalmiſta tož. ed. je bil Njemu oblubil ǀ ta greshni ſposna s'kusi Psalmista tož. ed. ǀ ſó skrite pod beſſedami per Jobu, inu Pſalmiſti mest. ed. samerkane ǀ ena takorshna dusha shiher s' Pſalmiſtam or. ed. sapoje ǀ shihar s'Pſalmiſtam or. ed. vprasham ǀ bodemo ſe h'tebi obernili inu s'Psalmistam or. ed. rekli ← srlat. psalmista ← gr. ψαλμιστής ‛pisec hvalospevov, psalmist’; → psalmit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pulfer -fra m smodnik:
pò sonikornoſti je bil edn pulfer tož. ed. saſhgal ǀ en dan je s'pulfram or. ed. okuli hodil (V, 35) ← srvnem. pulver ‛prah, smodnik’ ← lat. pulvis ‛prah’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
punt m punt, upor:
en punt im. ed. uſtane zhes Krajla, ga otſtavio ǀ Daton, inu Abiron punt tož. ed. ſazhneo zhes Mojſeſsa ǀ shivina ſe je bila v' punt tož. ed. poſtavila ǀ Bogu ſe je bil v'punt tož. ed. poſtavil ǀ Eduvardus je mislil taiſti dan en pund tož. ed. zhes njega obuditi ← bav. srvnem. punt, srvnem. bunt ‛upor, zveza’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pustiti -im dov. 1. pustiti:
G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti nedol. ǀ ta lepi vuk S. Chryſoſtoma Gospudu Fajmoshtru puſtim 1. ed. ǀ sledniga pustim 1. ed. per svoij veri ǀ tuoio sheno, inu otroke ſtradati puſtish 2. ed. ǀ sakaj ti gardi hudizh moj Kloshter smyram nepuſtish +2. ed. ǀ mosh puſtj 3. ed. en umasan lonz ǀ obene shene s'mirom nepuſti +3. ed. ǀ danaſs pustimu 1. mn. vſe letu nastran, dokler v'danashnim S. Euangeli en eempel imamo ǀ en ſmrat sa ſabo puſtè 3. mn. ǀ tiga martviga vſiga seshganiga leshati puste 3. mn. ǀ de li ony tudi mene s'myrom pustè 3. mn. ǀ kar kobilize pustè 3. mn. tu bodo kebri pojedili ǀ te druge rezhij vſelej v'poſsodi postè 3. mn. ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste +3. mn. nikar per miſi, nikar na posteli ǀ Bug pak pravi puſti vel. 2. ed. vezherio, dokler ſi per koſſili sadoſti jeidil ǀ puſtimo vel. 1. mn. hudizham kar Bug ym je zhes dall ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ Puſtite vel. 2. mn. me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj mene ǀ Iest ſim vam sapiſsanu puſtil del. ed. m ǀ Spumnite tudi na vniga Goloba, kateriga Noe je bil pustu del. ed. m s'zholna sletèti ǀ Pred Nebeskimij dauri Maria Magdalena je puſtila del. ed. ž ſvoje ſolſe ǀ ſo bily obrupali, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili del. mn. m leshati ǀ koſty pak ſo bily pvſtili del. mn. m ǀ de bi my karsheniki ſi nepuſtili +del. mn. m jeſik savesat ǀ Kakor tu S. Ime Nebeſsa ſo shlishale prezej ſe ſo bile odperle, inu Krajlizo Nebeſhko notri puſtile del. mn. ž/s 2. zapustiti:
zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu puſtiti nedol. ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti nedol. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò nepuſtè +3. mn. 3. dopustiti, pripustiti:
ne puſtij 3. ed. ene minute pretezhi ǀ yh nepuſtj +3. ed. vezh shiveti ǀ temma nepuſtij +3. ed. ozheſsom ſvetlobo vjditi ǀ shiher puſtimo 1. mn., de od lakote vzerkneio ǀ Ali vener to bogo dusho pustimo 1. mn. terpèti lakoto, inu ſheio ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi prebivat ne puſtite 2. mn. ǀ Sakaj pustite 2. mn. tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè 3. mn. priti dolgu zhaſsa vpraſhaio gdu je taisti, Kateri noter priti hozhe ǀ Ah moj lubi inu perserzhni Nebeshki shenin, pustimi vel. 2. ed.+ vejdit, kej ſe ti gori dershish ǀ pustite vel. 2. mn. li meni skarbejti ǀ vſmiliſe zhes njo, ter puſtjo vel. 2. ed.+ she enu lejtu shiveti, de ſe bo spokorila ǀ Ah Nem. Nem., nepuſtite +vel. 2. mn. dushe vashih ſtarishih tulikajn zhaſſa v' vizah terpeti ǀ nihdar vezh nepustite +vel. 2. mn. shlishat s'vaſhih nesramneh vst ǀ Njega nevoshlivost nej pustila del. ed. ž de bi bil v' hisho shal ǀ nebodo puſtilli del. mn. m, de bi yh ta hudi oglushil ǀ ga nebodo puſtli del. mn. m k' miſi te ohzeti nebeske 4. dati narediti, odrediti:
Ceſſar bi bil mogal pravizhnu puſtit nedol. umorit tiga puntarskiga Zinna ǀ hozheo en lep dvor puſtiti nedol. ſydat ǀ pustih 2. ed. maſhe brati ǀ ſturij Teſtament inu ſa herba puſti 3. ed. ſvojga praviga ſyna ǀ na tihoma puſti 3. ed. tu greshnu truplu na britoff pokoppati ǀ k'snaminu te hualeſhnosti pusti 3. ed. en Altar ſisydat ǀ jo poſti 3. ed. zhaſtitu pokopat ǀ s'palzo yh puſte 3. mn. ſtepst s'hishe ǀ Puſté 3. mn. smalat en peld ǀ Puſtiteme vel. 2. mn.+ nej ga vtopim ǀ glaboku pot semlo je bil pustil del. ed. m eno hisho sijdat ǀ kadar bi nebil s' eempelnam pokaſal pot pruti nebeſſam skuſi martro, bi nebilu tulikain karshenikou ſe puſtilu del. ed. s martrat, de bi nebeſſa doſegli ǀ ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili del. mn. m ſydat Cerkve pustiti se pustiti se:
tiga Nebeskiga Paſtiria bi n' hotel sdaj poshlushat, inu ſe nepuſtiti +nedol. na rame poſtavit ǀ Vna Dekelza ſe puſti 3. ed. s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit ǀ Tankaj vidim Ierneja de shivu ſe pusti 3. ed. odrejti ǀ ſe puſtj 3. ed. sapiſſat v' Bukue teh karshenikou ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj +3. ed. spellat ǀ ſe nepusti +3. ed. omezheti ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte 3. mn. secat, resat, inu shgati ǀ Drugi ſe puſtè 3. mn. na drobne koſſe resekat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti potreſsi, kateri ſe puste 3. mn. shlishat ǀ ſe nepuste +3. mn. s'en vinar golufat ǀ orgle ſe nepoſtè +3. mn. shliſhat ǀ poidi ter puſtiſe vel. 2. ed. sbrisat, inu nej tvoje imè hudizhi samerkaio ǀ nepuſtite ſe +vel. 2. mn. veliku po gaſſi, po vptuih hishah, inu kotah vidit ǀ nepuſtiteſe +vel. 2. mn. sapelat v' leta ner vekshi greh ǀ Ceſſar ſe je puſtil del. ed. m sapellati, inu oslepeti od Valentina ǀ En Iud bi raijshi ſe puſtu del. ed. m na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ meni hozhesh od ſvetovat, de bi ſe nepuſtil +del. ed. m krishat ǀ rajshi skuſi enu okunu je bila skozhila inu ſe vbila, kokar de bi ſe bila puſtila del. ed. ž k'Ceſsarju pelati ǀ ſe ſo puſtili del. mn. m karſtiti ǀ de bi raijshi ſe pustili del. mn. m shivi odrèti ǀ katere ſo bily ſe karſtiti poſtili del. mn. m ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile del. mn. ž na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam imè ſvojga Shenina drukat na stran(i) pustiti odložiti:
Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti nedol. ǀ vſe te poſvetne rizhy imaio na ſtrani puſtiti nedol. ǀ puſtimo vel. 1. mn. na ſtrani te fable ǀ danaſs pustimu vel. 1. mn. vſe letu nastran ǀ sdaj pustimo vel. 1. mn. nestranu Davida ǀ vſe je nastrani puſtil del. ed. m, inu, ſvoje otroke po gostim vkupaj poklizal ǀ vſe tu drugu ſo bily neſtrani puſtili del. mn. m Četrti pomen je kalk po nem. lassen in delno po it. lasciare.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pustni -a m pustni:
de bi ſi lih na pustni tož. ed. m dan padil ǀ kateri ſo mene na puſtno tož. ed. ž Nedelo pridigvat shlishali ǀ NA PVSTNO tož. ed. ž NEDELO ǀ na Puſtno tož. ed. ž Nedello je bil v' Paris pershal ǀ sdaj na puſtne tož. mn. m dnij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
puščava -e ž puščava:
is Paradisha je bila ratala ena bodezha puszhava im. ed. ǀ prideio veno nerodovitno pushavo tož. ed. ǀ ie mogal veno puszhavo tož. ed. beishat ǀ Je JESUS od Duhà v' puſzhauo tož. ed. pelan ǀ je bil ſashel veno puſzhavo tož. ed. ǀ imà ta Folk puſtiti poiti v'pushavo tož. ed. Bogu offrovati ǀ vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo tož. ed. poshilal ǀ so bily poslali v'puszhauo tož. ed. vprashat S. Joanneſa ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo tož. ed. pershla ǀ kadar po puszhavi mest. ed. je raishal pruti desheli te oblube ǀ v' taisti pushavi mest. ed. nej ſo mogli ni kruha, ni druge shpishe imeti ǀ ſo v puſzhavi mest. ed. telleta molili ǀ David je molil v'puszhavi mest. ed. ǀ v'pushzhavi mest. ed. ſe je poſtil ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave im. mn., kateri nepolnio Nebù ǀ s'kuſi taiſte puszhave tož. mn., ym oblubi eniga Angela ſa Variha dati ǀ v' shtrashne puszhave tož. mn. ſo shli prebivat ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne pushzhave tož. mn. prishli ǀ Pogledajte v'Puszhave tož. mn., inu premiſlite kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ te shalostne Pushave tož. mn. ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ on je od ludy beishal, inu raishi v' puszhavah mest. mn., kakor v' meſtah prebival ǀ ſedem lejt Kakor ena svirina po pushavah mest. mn. je hodil ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah mest. mn. paſsly ǀ ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu, kateri v'puſhavah mest. mn. prebiva
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Rajmundus -da m osebno lastno ime
Rajmund:
Leto reſnizo nam more potredit Raymundus im. ed. de Pegnafort ǀ od kateriga pishe S. Raymundus im. ed. de Penefort ǀ enkrat Petrus Raymundus im. ed. Capuanus nje Spovednik je proſſil ǀ Kakor Zacheus, de bi jetnike reshil s'lastno Pershono, Kakor Raijmundus im. ed., de di nuzh, inu dan v'cerqvi prebival, inu molil ǀ kokar ſo bile Raymundu daj. ed. ſturile ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial Raymunda tož. ed. de Penefort 1. Sv. Rájmund Penjafórtski (pribl. 1175–1275) 2. Bl. Rájmund iz Capue (13.–14. stol.), dominikanec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rajtinga -e ž račun, obračun:
Ah moj Bug! kaj s'ena teshka rajtinga im. ed. bo leta ǀ bo samerkal, de niegova raitinga im. ed. je prekratka, inu de ſilnu doſti dolshan oſtane ǀ hozhem od te rajtinge rod. ed. danaſs govorit ǀ vſy bomo k'ſodbi, inu k'rajtingi daj. ed. poklizani ǀ kadar kuli bo dopadlu timu Krajlu Nebeskimu nas poklizat h' tej raitingi daj. ed. ǀ ſe nepuste s'en vinar golufat, njeh rajtingo tož. ed. zhistu, inu fliſsnu samerkajo ǀ kadar imajo rajtingo tož. ed. Bogu pred ſpovednikam dati ǀ na ſodni dan pak bo prishal raitingo tož. ed. snami dellat ǀ ob taiſti nashi sadni uri bo Rihter Nebeski hotel od nas raitengo tož. ed. imeti ǀ G: Boga, katerimu ratengo tož. ed. bosh mogla dat ſe imash bati ǀ po moy rajtengi mest. ed. venem lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ nebomo mogli s' zhaſtio s' raitingo or. ed. vun priti ǀ hlapez nej mogal s' raitengo or. ed. vun priti ǀ zhakajo de bi rajtinge tož. mn. s'vamy ſturili ← srvnem. reitunge ‛račun’; → dati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razkriti -ijem dov. razkriti, odkriti:
bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti nedol. ǀ je bulshi pred Spovednikam to gnoino bulo resodeti, kakor pak na ſodni dan pred cellem ſvejtam yh reskriti nedol. ǀ èn dan ta sholner ſvoje perſy reskrie 3. ed. ǀ Na letu ſvoje Divizhne perſy Maria Diviza reskrje 3. ed., ter napolni s' ſvojm Nebeſkem mlekam uſta S. Bernarda
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razliti -lijem dov. 1. razliti, politi:
tezhe Zantippa ter vſame en bokau ſmerdezhe uode, inu s'kuſi oknu na njega reslije 3. ed., ter vſiga oblije ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam pade vodo reslie 3. ed. ǀ maſilu 300. danariou je bil shazal, kateru Maria Magdalena je bila na Chriſtuſave noge reslila del. ed. ž ǀ dishezhe maſilu je reſlila del. ed. ž 2. odkriti, odpreti:
ti imash tuoje serze resliti nedol. pred ſpovednikam razliti se razliti se:
Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke, jeſera restallal, inu sapovedal de nimaio ſe vun is ſvojga mejſta resliti nedol. ǀ shupa ſe reslye 3. ed. meſſu ſe v' pepeli povala ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu ſe je vnkaj rèslil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razločiti -im dov. 1. ločiti:
Angelzi na ſodni dan yh bodo mogli reslozhit nedol. ǀ Se ſaſtopi na Aſtronomio, ſakaj sna reslozhit nedol. zhaſs, od zhaſſa, uro, od ure ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit nedol. ſnali ǀ Ceſſar je hotel Catharino od Chriſtusa reſlozhit nedol. ǀ lubeſan reslozhi 3. ed. otroke Boshje, od hudizhavih otruk ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil del. ed. m, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil ǀ ſe perblishuje minuta de nas bò reslozhila del. ed. ž 2. razumeti:
v'tem my nemorimo ſgruntat, inu reslozhit te zhudne ſodbe Boshie razločiti se razločiti se:
Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra, de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razmetati -mečem dov. 1. podreti, porušiti:
Kar vojska nekonzha, ty ſilini potreſsi paK hozheio Konzhati, inu resmetati nedol. ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam konzha tempel te dushe, inu resmezhe 3. ed. syd tiga teleſſa ǀ je bil poterl, inu resmetal del. ed. m na ner mozhneshi turne, inu mejſta 2. razmetati, zmetati:
Antiochus Epifanes, kateri s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou, inu perlnou, ter en dan je bil na ſreid Rimskiga plaza vſe mei folk resmetal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razodeti dov. razodeti, razkriti:
proſsi Boga de bi hotel to skriunost reſodeti nedol. ǀ Ieſt ſim perſilen reſodeti nedol. eno veliko pregreho Chriſtuſavo ǀ je bulshi pred Spovednikam to gnoino bulo resodeti nedol., kakor pak na ſodni dan pred cellem ſvejtam yh reskriti ǀ Pishe ludovicus Blosius, de en dan S. Gertrudis je proſsila suojga Nebeshkiga shenina Christuſa Iesuſa de bi hotel nij resodejti nedol., kaj s'ena skriunost Boshja samore nar vezh nuzat, inu potroshtat te greshne dushe ǀ katerimu vſe ſvoje skriune miſli je resodel del. ed. m ǀ mej drugimy Skriunoſti je bil tudi leto reſodel del. ed. m Angel Mary Divizi ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto lubesan resodela del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
raztalati -am dov. razdeliti:
od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati, inu po vſeh kamrah reſtalat nedol. ǀ lete restala 3. ed. tem vboſem Jetnikom ǀ vſe Kar Se v'desheli perdela slednimu ſe glih restala 3. ed. ǀ Sakaj pak trykrat reſtala 3. ed. ta shlahtni Rod ǀ yh najde per mory, kateru G. Bug je bil reſtalal del. ed. m pò ſrejdi ǀ resnizhnu je de G. Bug je restalal del. ed. m shlushbe, iuu andverhe tiga ſvejta ǀ je bil reſtallal del. ed. m ſvoim shlushabnikom ſvoje danarie ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke, jeſera restallal del. ed. m ǀ kadar bi Bug mislil, inu skerbel sa ludy, bi restalau del. ed. m blagu, de bi vſy mogli shivit ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim reſtalali del. mn. m → talati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razveseliti -im dov. razveseliti:
obedn nam nemore ble nuzat, pomagat, inu nas resveſſelit nedol. kakor G. Bug ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih resveſeslit nedol. ǀ ſe je troshtal na taiſtim mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat, inu ſvoje, inu ſvoyh sholnerju ſerze reſveſseliti nedol. ǀ reizh, katira nam ner ble nuza, pomaga, inu resveſſeli 3. ed. ǀ taku tudi Jubilæum resveſſelj 3. ed. vſe verne dushize ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli 3. ed. zhlovesku serze ǀ AKu sheli naſs potroshtat, taku ner poprei resveſselij 3. ed. naſhe serce ǀ Lepa, inu slatka je tuoja shtima, de cilu moje serze resveſeli 3. ed. ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj 3. ed., inu resfetj cell ſvejt ǀ labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje, de vſe reſveſseli 3. ed. te, kateri ga shlishio ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli 3. ed. nyh shaloſtna ſerza ǀ kadar hzher porodimo, mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo 1. mn. ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè 3. mn., ſame pak nezh neshlishio ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio 3. mn., inu reſlushtaio ǀ s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vel. 2. mn. vashe Zagovitna ſerza ǀ ga je bil resveſſelil del. ed. m, inu napoil ǀ de bi s'ſvojo lepoto Nebeſsa reſveſselila del. ed. ž ǀ tiga groſovitiga Holofernuſa je bila premagala, inu celli Iſraelski folk reſveſſelila del. ed. ž ǀ Maria Diuiza s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala, inu resveſselila del. ed. ž ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu del. ed. s reshalenu, inu ſertitu ſerzè Boshje ǀ de bote v'Nebeſſih taiſte resveſſelili del. mn. m ǀ inu cello Nebeſhko drushbo reſveſselili del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile del. mn. ž, inu reslushtale te Nebeſke ǀ tiga shalostniga Syna tuoga ſi reveſselila del. ed. ž razveseliti se razveseliti se:
ſo ga troshtali, de bi ſe imel resveſſelit nedol. ǀ nad letem Samim ſe imate reſveſſelit nedol. ǀ s' mano ſe imate reſveſſeliti nedol. ǀ pravi de bi ſe imeli reſveſſelitj nedol. ǀ Vrshoh gvishnu velik imajo shenske Pershone danaſhni dan ſe resveſseliti nedol. ǀ ſpodobnu tedaj pravizhna dusha ſe imash resveſſeliti nedol. ǀ imash vezh ſe reſveſſelitè nedol. kakor de bi imela gnado vſe iesike govorit ǀ ſe s'tabo Nem. novu shegnani Maſhnik resveſſelim 1. ed. ǀ Jeſt ſe reſveſſelim 1. ed. ǀ Se reveſselim 1. ed. tudi s'zhloveskem ſpolam ǀ na lete beſſede ſe resveſſeli 3. ed. Natalia ǀ kadar leto sgubleno najde, ſe taku mozhnu resveſſelj 3. ed. kakor de bi bil vſe neshal ǀ tedaj nej moje ſerze ſe reſveſſeli 3. ed., inu potroshta ǀ kadar ga sagleda ſe reſveſsely 3. ed. ǀ ſe resveſselj 3. ed. sledni ſpovedniK ǀ tudi vſy ty drugi ſe resveſsele 3. mn. ǀ kadar pak Shena Synu porodj, Mosh, shlahta, priately se resveſſelè 3. mn. ǀ ſe reſveſſelé 3. mn. Nebeſſa, praſnuje semla ǀ Krajliza Nebeska reſveſſeliſe vel. 2. ed. ǀ Krajliza nebeska resneſſeliſe vel. 2. ed., zhaſt bodi Bogu ǀ resveſſeliteſe vel. 2. mn., ter s' andohtlivo shtimo sa mano sapejte ǀ Reſveſſeliteſe vel. 2. mn. s' ouzhizo, sakaj je njeſrezha de nej konez vſela ǀ Resveſſelite ſe vel. 2. mn. tedai verne dushe ǀ REsveſselite vel. 2. mn. ſe ò verne Dushe ǀ Ah Angelzi moij resveſselit vel. 2. mn. ſe Kar nar vezh morite danaſhni dan ǀ Bobylonski Krajl ſe je shnim resveſſelil del. ed. m ǀ Sam Menecrates ſe je bil reſveſſelil del. ed. m ǀ ſe je bil taku mozhnu resveſselil del. ed. m, de od veſselja je dial ǀ s' Svetem Grogoriam ſe je bil resveſſil del. ed. m ǀ Gdubi bil mej vamy, kateri bi ſe neresveſselil +del. ed. m ǀ Mati S. Catharine mozhnu ſe je bila resveſſelila del. ed. ž ǀ vſy bi ſe Nem. Nem. resveſſelili del. mn. m ǀ Ty pravizhni ſe bodò resveselili del. mn. m ǀ vſi ſe bomo resveſselili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
reč -i ž reč, stvar:
kaj s'ena rejzh im. ed. zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi ǀ obena perſilena reizh im. ed. Bogu ne dopade ǀ ena rezh im. ed. v'to drugo ſe preoberne ǀ kadar je pouablena paſsti koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh im. ed. jo nemore sadarshati ǀ obena reijzh im. ed. vam nebode mogla veliku shkode sturiti ǀ tu je premaihina, inu shleht rejz im. ed. ǀ ena beſſeda je ena maihina reish im. ed. ǀ Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy rod. ed. odpovedal ǀ nej taku shleht rezhij rod. ed. na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali, inu lubili kakor G. Boga ǀ ſe nenaide rezhj rod. ed. na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala ǀ de ijm nej bilu terbej takorsh ne nespodobne rezhi rod. ed. sturiti ǀ G: Bug nihdar nemore obene rizhij rod. ed. poſabit ǀ Nej rizhi rod. ed. na semli de bi zhlovek imel ble sheleiti ǀ sakaj tedaj Syn Boshi taiſtu eni taku maihini reizhi daj. ed. pergliha ǀ ſamerkam de je perglihanu eni reizhj daj. ed., katera malu terpj, ali je enu nezh ǀ je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh tož. ed., namrezh to perst, ali gillu ǀ she eno reizh tož. ed. imam vam povedat ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi rejzhi mest. ed., de te druge deſhele y napumozh prideio ǀ kaj s'ene hude rezhy im. dv. morio lete duei biti ǀ is dveih rezhy rod. dv. ſe lubesan sposna ǀ Plutarcus je djal, de dvej rezhy tož. dv. vſy ludje shelè doſezhi ǀ lete poſvejtne rezhy im. mn. nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ te nar manshi rezhij im. mn. ga prestrashio ǀ Katere ſtrashne rizhy im. mn. ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ de eden vej naturo, inu liſtnuſti vſyh ſtvarjenih rezhy rod. mn. ǀ sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij rod. mn. ǀ ſe perpuste obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij rod. mn. ǀ vmerje tem poſvejtnem rezhjem daj. mn., inu dolgu zhaſſu shivj ǀ k'tem slatkim rezhem daj. mn. ſo silnu nagneni ǀ Vſaku drivu ima try rezhy tož. mn., namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne prepovedane rezhij tož. mn. ǀ mu je bil vſe druge ſtuarjene rezhj tož. mn. podvarshene ſturil ǀ katero zhes vſe ſtuariene rezky tož. mn. bi imeli shtimati ǀ sazhnete klaffat, inu druge nespodobne rizhy tož. mn. tribat ǀ katere shene sa malu uredne rizhij tož. mn. vezhkrar prelivajo ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi tož. mn. sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ v' maihinih rezheih mest. mn. ſtoy nàshe isvelizhaine ǀ per teh semelskih rezheh mest. mn. ǀ S. Agatha vſyh rezhejh mest. mn. poſvejtnih je bila ſlaba, inu posabliva ǀ G. Bug je iskasal zhuda v' vſyh rezheyh mest. mn. ǀ vaſha semla je nerodovitna, de vſijh rizeh mest. mn. pomankajne imate ǀ vmej drugmi rezhmy or. mn. tudi letu je naſaj piſſal ǀ Drugi malio sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo, s' katerimi rezhmi or. mn. ſe shpishaio ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy or. mn. ſa zhlovesku shiulenie
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
reva -e ž trpljenje, nesreča, težava:
velika reva im. ed. je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat, inu vener nezh neulovit, leta guishnu je ena velika reua im. ed. Slaſti Ribizhom, kateri skuſi ribshtvu ſi ſvoi kruh shlushio ǀ od lakoti, inu reve rod. ed. ſo konz jemali ǀ Eni veliki revi daj. ed. vſy ludje ſó podversheni ǀ G. Bug y poshle eno teshko, inu veliko bolesan, ali pak drugo nesrezho, inu revo tož. ed. ǀ bo perſilen v'tej narvekshi potrebi zhes ſvojo revo tož. ed. ſe jokat ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni revi mest. ed. ǀ nad reuo or. ed. tega ſe joka Martialis rekozh ǀ bolezhine, inu reve im. mn. nuzh, inu dan mene taraio ǀ vſe reue im. mn. pred dauri oſtaneio ǀ tulikajn nesrezh, revu rod. mn., inu bolesni je mogal preſtati ǀ ſe je reishil od reu rod. mn. tiga ſvejta ǀ gdu je vrshoh de tulikain revam daj. mn. ſmò podvershani ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge, inu reve tož. mn. ste padli ǀ vezhkrat obusha, inu v reue tož. mn. velike pade ǀ te druge je v'reve tož. mn., inu pogublejne perpravilu ǀ raunu v'teh revah mest. mn. ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah mest. mn., inu v' terplejni ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah mest. mn. ſe najdesh ǀ ga tepe s' revami or. mn., inu nadlugami ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami or. mn., inu terpleinam ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami or. mn., s'krishi, inu terpleinam ǀ Velika dobruta Boshja je, de naſs s'revamy or. mn., inu shtrajfingi na pravi pot tiga isvelizheina perpravi ǀ G. Bug tebe obiszhe s'revamj or. mn., nadlugi, boleſni, vbushtvam ← srvnem. riuwe ‛žalost, bolečina, trpljenje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ribji -a prid. ribji:
ena ribia im. ed. ž kuſt v' garli je bila otizhala, sa volo katere ſe je imel sadavit (III, 150) ǀ en dan krajlu na miso eno veliko ribio tož. ed. ž glavo ſo bily perneſli (II, 362)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rihta1 -e ž jed:
Peteln tedaj bodi vasha Rihta im. ed., v'rajshi Kuhan ǀ Bosh ti na miſi imel eno dobro rihto tož. ed. ǀ kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht rod. mn. imajo perpravit ǀ vſak dan imà timu Gospudu try rihte tož. mn. neſti ← srvnem. rihte ‛pripravljena jed’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rihtar -ja m 1. sodnik:
Aquilinus Ajdouski Rihter im. ed. je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar im. ed. Nebeſhki na semlo ǀ je bil obſoden od Rihteria rod. ed. Nebeſkiga ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal ni Rihtaria rod. ed., ni obeniga nepriatela ǀ ſim shlishal ta glaſs pred ſtolam Rihtarja rod. ed. Nebeſhkiga ǀ od Rihterja rod. ed. je bila ſproſila ǀ Martinus del Rio pishe od eniga Richteria rod. ed. s' imenam Petrus ǀ S. Blash ſe tudi nisku perkloni Rihtariu daj. ed. ǀ Calfurius, da zhes Rihtarju daj. ed. Aſteriusu S. Valentina ǀ bo mogal teshko raitingo dati temu pravizhnimu Nebeskimu Rihteriu daj. ed. ǀ vij bi na vuſ glaſs shrajali, inu na pomozh klizali, inu K'Rihtarju daj. ed. tekli ǀ s'ſolſamy na ozhieſſoh ſe oberne h'Rihterju daj. ed., ter ſaupye ǀ Pishe S. Joannes de enkat je vidil Rihteria tož. ed. Nebeſkiga v'letej podobi ǀ gre pred Rihtaria tož. ed., ſazhneo ſe praudat ǀ hudizh je bil nashuntal Rihtarja tož. ed. ǀ ſa Rihterja tož. ed. te praude ſo bily sbrali eniga Vuzheniga Philoſopha is imenam Ariofarnes ǀ ga ozhe per Rihtariu mest. ed. ſatoshit ǀ kateri eno dobro beſsedo pred Rihtariam or. ed. sa tebe gouori ǀ Na mejſti Beſednika je govuril En Angel pred Rihtarjam or. ed. sa Fulgentio Rimsko Gospo ǀ pred Rihteriam or. ed. Nebeskim ſo vpyle ǀ ſerza duejh ſtaroh Rihtarjou rod. dv. ǀ sledni ima po ſvoim ſtanu ſad perneſti … Ta Duhouni ſvetoſt … Rihtary im. mn. pravizo ǀ Rihtery im. mn. ſodbo zhes lete pregreshne ſturè ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij im. mn. palzo ǀ vezhi del Rihtarju rod. mn., inu beſsedniku, neſodio te praude Kakor Ty Vuzheniki sapovedo ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, Rihtariam daj. mn. te rihtne hishe ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore … Kupzom plaze: Rihtarjom daj. mn. rihtne hishe ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike, v'Priatele, inu v'Rihtarje tož. mn. postavil ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Rihtarie tož. mn., inu Rihtne hlapze 2. župan:
krajl Cambiſes je bil sapovedal eniga Rihtaria tož. ed. shiviga odrejti ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria tož. ed., vſakateru meſtu ſvojga Capitana ← srvnem. richtære ‛sodnik’; → Bukve teh rihtarjev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rihtati nedov. soditi ali
usmrtiti:
kadar drugi dan ſo imeli ſodit, inu rihtat nedol. Petra, on je ſlatku ſpal (III, 406) ← nem. richten < srvnem. rihten ‛soditi, obsoditi, usmrtiti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rimski -a prid. rimski:
Pompèius Rimski im. ed. m Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu ǀ lubenſniu, kakor Pompeius Rimſki im. ed. m Ceſſar ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski im. ed. m Goſpud ǀ Inu Gartia Ramski im. ed. m Purgarje dial, kadar Ceſſar bil ga je ſapovedal gajshlat. Civis Romanus ſum ǀ Letu je dobru vejdla Rimska im. ed. ž Gospa Lugretia ǀ Ta vishishi Rimsha im. ed. ž Gospoda je bila prepovedala ǀ Rimsku im. ed. s krajlevuſtvu je tebi danu ǀ ga je imenoval ſynu Rimskiga rod. ed. m ſtola ǀ veliku Rimske rod. ed. ž Gospode ſò bily na ohzet povabeli ǀ ſe vojskouati zhes ſaurashnike Rimskiga rod. ed. s krajlevustva ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga rod. ed. s meſta prozh potegnil ǀ Marcus Antonius je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu daj. ed. m folku ǀ je bil odgovuril Pirrus Rimſkimu daj. ed. m Generalu Fabriciuſu ǀ leta ſe ie bil Rimski daj. ed. ž goſpodi ſameril ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera Lucrety Rimski daj. ed. ž Gospej ǀ je Rimskimu daj. ed. s Krajleſtvi Myr sadubil ǀ Ceſſar Auguſtus vus Rimski tož. ed. m folk je en dan goſtil ǀ kakor je S. Paulinus sahualil eniga Rimskiga tož. ed. m ži. Gospuda Alexiuſa is imenam ǀ en dan je bil povabil Rimsko tož. ed. ž Goſpodo v'gostje ǀ veliku lejt je branil Rimsku tož. ed. s meſtu pred tem ſaurashnikam Franzoſam ǀ Je regeral Rimſku tož. ed. s krajleuſtvu Claudius Ceſſar ǀ En Angel ſe taiſtimu folku na Rimskim mest. ed. m Gradi prikashe ǀ Ta ſteber prezej ſam od ſebe ſazhne ſe ulezhi po cellem Rimskem mest. ed. s meſtam pruti tej vodi Tiberis imenovani ǀ njegou ozha Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko or. ed. ž Gospodo enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ kadar Antoninus, inu Brutus Rimska im. dv. m Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Rimski im. mn. m Gospodizhizhi ſo ny na shlushbo ſtregli ǀ nekadaj Rimſki im. mn. m Purgarij velik vrshoh ſo imeli veſseliti ſe ǀ jeſt ſpumnim kaj te ſtare Rimske im. mn. ž hiſtorje pravio ǀ katiro Ceſſar Cajus Caligula je bil Rimskim daj. mn. Purgariom dall ǀ Ceſſar Numa Pompilius je bil vſe Rimske tož. mn. m purgarje v' goſtie povabil ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske tož. mn. ž Cerkvi obijskal ǀ berem v' Rimskih mest. mn. hiſtoriah ǀ nemorem ſamauzhat, kar ſim v'Rimiſkih mest. mn. hiſteriah bral ǀ S'Rimskimi or. mn. sholnerij ſo bilij shli Christuſa loviti → Rim
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rogač -a m rogonosec, tj.
prevarani zakonski mož:
Cimmerski krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal, leta v'jeſi niemu rezhe rogazh im. ed., krajl ſe ſauſame, inu vuprasha aku je rejſ (II, 306) ǀ sazhne krajla s'rogazhi or. mn. smeriat, inu roge mu kasat (II, 436)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rojen -a prid. rojen:
Christus je od ene zhiste Diuize rojen im. ed. m ǀ taku dobru perſiansku je govuril, kakor de bi rojen im. ed. m perſianer bil ǀ Aſtrologij pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien im. ed. m ǀ od ene zhiste Divize je bil roijen im. ed. m ǀ bi hotel rad vejdit, zhe je bulshi ſa zhloveka de je mosh, ali pak shena rojem im. ed. m ǀ danaſs je rojena im. ed. ž taista, Katera bode porodila to Nebeſhko zhistost ǀ Bosh ſazhela preclinat vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena im. ed. ž ǀ Tu pervo rojenu im. ed. s v'nashih glidih je serce ǀ ta lepi exempel te Gnadlive Viſſoku rojene rod. ed. ž Gospodizhne Thereſiæ Frajerze Fon Engelshaus ǀ ſo vidili rojeno tož. ed. ž leto Ceſarizo ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena im. dv. m vchani Galilej ǀ Vſy ludje ſo rojeni im. mn. m, de bi imeli letejti pruti Nebeſsom ǀ bulshi bi bilu sa vaſs, de bi nebili roieni im. mn. m na ſvejt ǀ de ſo shene rojene im. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Rok(us) -ka m osebno lastno ime
Rok:
Pride S. Rochus im. ed. v' tu meſtu Aquapendens imenovanu ǀ v' ſvetem Karſtu ſo bily imè Rochus im. ed. ǀ S. Roch im. ed. nej hotel ſvojo bullo, ali rano oſdravit ǀ NA DAN SVETIGA ROCHA rod. ed. ǀ ſenza S. Rocha rod. ed. je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu saperti ǀ ſò bily S. Rochu daj. ed. ſe perporozhili ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil S. Roku daj. ed. ǀ zheſs to ſtrashno bolesan te kuge nam je dal Nashiga lubiga Pomozhnika S. Rocha tož. ed. ǀ ie oskerbel Elia Preroka, Paula Pushzhaunika, S. Tiliha, S. Rokha tož. ed. &c. Sv. Rók (pribl. 1295–1327), zavetnik pred kugo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
romar -ja m romar:
Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij im. mn. s'jesikam taisto lishejo (I/1, 79) ǀ vij Rumarij im. mn., Kateri na Boshij poot v'Rim ſe perpraulete obijskati s. Petra, inu s. Paula (I/2, 130) ← star. it. romèro ‛romar’ iz Roma ‛Rim’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
ropotati -am nedov. razbijati, ropotati:
kumaj doli lesheio, kar na dauri sazhne ropotati nedol. (I/1, 183) ǀ en dan shlishi rapotati nedol. v'kambri tiga Capitana (I/1, 37) ǀ ſovrashniki paklenski grosnu ropotaio 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
roženkranc -a m rožni venec, tj.
1. molitev rožni venec:
molim en dell Svetiga Roshenkranza rod. ed. ǀ kaj s' eno veliko andoht ty Angely prutu S. Roshenkranzu daj. ed. imaio ǀ povei meni, kadar sta ſama vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz tož. ed. ǀ 60. Lejt vsak dan cell Sveti Roſhenkranz tož. ed. je molil ǀ ſak dan S. Roshenkronz tož. ed. je molila ǀ Imate S. Roſſenkranz tož. ed. molit, inu nikar burffle, inu kegle okuli metat ǀ per s. Roshenkranzu mest. ed. vam nej mogozhe zhuti ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre, ſtriza, tete, priatela, inu priatelze s' enim S. Roshenkranzam or. ed. 2. na nit ali verižico nanizane kroglice za štetje pri molitvi rožni venec:
ſe je ſmeiala, inu ſvoie nage bele perſij kasala, roshenkranz tož. ed. v'rokah dershala ǀ veno roko vſame en velik Roshenkranz tož. ed., v'to drugo eno dolgo palzo ǀ cell dan v'zerkvi tizhj, Rosenkranz tož. ed. v'roki dershj, inu drema ǀ v'Capucinersko ſuknio ga oblezheio, roshenkronz tož. ed., inu Boshyo Martro v'roke mu postavio ǀ na mejſti S. Roshenkranza rod. ed., Quarte, inu maiolike v' rokah dershite ǀ s' Roshenkranzam or. ed. ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala ǀ sazhne po hishi Kropiti, ſuetine, inu Roshenkranze tož. mn. na oknu obejſsi ǀ kateri bi v'rokah roſſenkranze tož. mn., almoshne, inu dobra Bogu dopadezha della imeli ← nem. Rosenkranz ‛rožni venec’; molitev se praviloma navaja s prilastkom sveti, priprava pa le izjemoma.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sabota -e ž sobota:
K' ſpomnimu ſtvarienia tiga Svejta, inu zhloveskiga Spola, je bil sapovedal prasnovati Dan te Sabbote rod. ed. ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto tož. ed. ſe, je k' zhaſti Mariæ Divize poſtal ǀ en Purgar na veliko Sabboto tož. ed. je v' kerſti dershal eno Dekelzo ǀ ſo bile prishle Saboto tož. ed. jutru k' Boshjmu grobu ǀ ta kateri v'Sabboto tož. ed. sazhne rayshat taisti teden malu rayshe ſturij ǀ Proſsite pak, de vaſh bejg ne bò po simi; ali ob sabboti mest. ed. ← srlat. sabbata ← gr. σάββατον ← hebr. šabbath, aram. šabbətā ‛sobota’; → sabata
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Salomonov -a prid. Salomonov:
ſi taushenkrat shlahniſhi, kakor Salamonau im. ed. m Tron ǀ nas ble pregovorj, inu omezhi volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe, reve inu bolesni ta poterpeshlivi Job, kakor vſa modruſt Salamonava im. ed. ž ǀ dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne Salamonavu im. ed. s ǀ Kadar en ſvetau oblak je bil napolnil Tempel Salamonau tož. ed. m ǀ je vidil taisti zhastiti Tempel s'sijdan veliKu lepshi Kakor ſalamonau tož. ed. m ǀ kaj s'ene shtrajfinge bi bil uredn taiſti, kateri bi bil uni zhudnu lepi inu shlahtni Tempel Salomonau tož. ed. m poshgal ǀ kadar Salamonovo tož. ed. ž modruſt doſezhi bi bila mogla ǀ koku bi bil on mogal potalashit tu reshalenu ſerze Salamonavu tož. ed. s ǀ katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi im. mn. m shazi ǀ poterdene oſtaneo beſſede Salamonave im. mn. ž ǀ Taku resklada lete beſſede Salamonave tož. mn. ž ta Vuzheni Albertus ǀ kar ſtoy sapiſſanu v' bukvah Salamonavih mest. mn. Prigvuorah → Salomon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Samson -a m osebno lastno ime
Samson:
S'kuſi poſt Samſon im. ed. je bil ſvoio nepremagano muzh udubil ǀ Sa to lubo Dalilo je salubleni ſamſon im. ed. v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ En dan pride Sanſon im. ed. v'tu meſtu Gaza pruti vezheru, ter grè veno oſhtario ǀ Dalila je bila ſapelala ſamſona tož. ed. ǀ leta je feratala Mosha, kakor Dalida Samſona tož. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu. Muzh v' ſamſonu mest. ed. Sámson, lat. V Samson, gr. Σαμψών (SP Sod 13,24, Heb 11,32); → Sampson
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sanjati -am nedov. sanjati:
ponozhi je ſajnal del. ed. m, de ſe na lovu najde sanjati se sanjati se:
kadar nimu ſe ſaina 3. ed., de ſe v'shpegu gleda, de shena mu bò eniga Synu rodila ǀ kar zhlovik cell dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna 3. ed. ǀ eno nuzh ſe je ſajnalu del. ed. s timu mladimu, inu nedolshnimu Iosephu, de enajst svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali ǀ Enimu ſe je ſainalu del. ed. s, de enu slatu jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ ſe taiſtim sdy, kakor de bi ſe kaj ſainialu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sardanap(a)lus -la m osebno lastno ime
Asurbanipal:
Niniviterſki krajl ſardanaplus im. ed., kateri v'mei shenami je cell dan ſedel ǀ taku terdouraten bil, Kakar Faraon, Neſramen, kakor ſardanapalus im. ed. ǀ Sardanapalus im. ed. Niniviterski krajl namejsti mezha, inu ſceptra je preſelzo v'rokah dershal ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni tiga loterskiga Sardanapala rod. ed. ǀ ſkuſi beſſede je bil krajla ſardanapala tož. ed., inu tu meſtu Ninive h' pokuri inu h' pobulshajnu tiga shivejna perpravil Asurbanipál, asirski kralj (668–pribl. 631 pr. Kr.), se v antičnih virih omenja kot Sardanapalus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sedemkrat prisl. sedemkrat:
ſedemkrat ſe je bil v'Iordani opral ǀ David je li ſedemkrat n' en dan molil ǀ S. Peter je menil de je ſadoſti ſedem krat enimu greshniku odpuſtiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sedeti -im nedov. sedeti:
je vidil ſedeiti nedol. Boga Vſigamogozhniga ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti nedol. na ſojm Tronu ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti nedol. eno companio shenskih pershon ǀ ſideti nedol. na desni, inu na levi ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom more ſidèti nedol. ǀ s'dopadejniam yh pustite nuzh, inu dan ſydeti nedol. ǀ Petrus Diaconus je vidil S. Duha sydeiti nedol. ǀ Ta ſtrashna ſpaka na kateri ſedim 1. ed. ǀ hozhem tebi tiga kojna, na katerem ſidim 1. ed. shenkat ǀ v'temi sijdim 1. ed., inu ſvetlobo teh Nebeſs nevidim ǀ aku ſydish 2. ed., ali hodish, ali pozhivash ſpumni vſelej na moje ſapuvidi ǀ O Salamon! ti neſidish +2. ed. vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli ǀ Satorai tudi ſedij 3. ed. na Tronu ǀ Sedij 3. ed. Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim ſtoli ǀ per tem mejſti Ieriho ſedj 3. ed. ǀ kakor ſedy 3. ed. Christus Iesus na deſni Ozheta Nebeſhkiga ǀ videozh pak, de s' meram ſidi 3. ed., sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s'raven shterne ſidij 3. ed. ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy 3. ed., inu s' ternikam ribe lovj ǀ raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot ſijdi 3. ed. ǀ ſam Nero ſmeram sijdi 3. ed. ǀ venim bodezhim grastu ſydi 3. ed. ǀ Per eni miſi ſydj 3. ed. ta lubi Ioannes ǀ Sydj 3. ed. ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo ǀ Chriſtus Sydi 3. ed. na desni Ozheta Nebeskiga ǀ ne ſtopa na pot teh greshnikou; inu neſedy +3. ed. na ſtolu te hudobie ǀ sa pezhjo smyram sydita 3. dv. ǀ shteri ure per miſi ſidite 2. mn., inu trumffate ǀ kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede 3. mn. ǀ kakor na semli krailize ſedè 3. mn. per tronu, ali ſtolu tiga kraila ǀ cellidan per misi sydè 3. mn. ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu v'pakli ſedel del. ed. m ǀ je en slepez ſedil del. ed. m polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli ſidel del. ed. m ǀ Mattheus, kateri je na zollu ſidil del. ed. m s' butaro teh danariou naloshen ǀ ene try ure je per misi sydel del. ed. m inu jedil ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu ſydel del. ed. m ǀ na shnablyh ena negnusna krota je sedela del. ed. ž ǀ vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela del. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela del. ed. ž miloſt ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela del. dv. m ǀ dua Angela katera ſta noter v' grobi ſidela del. dv. m ǀ JESUS pak je vsel te kruhe, inu kadar je sahvalil, je nje resdelil tem, kir ſò ſedeli del. mn. m ǀ kadar vshe vſy ſo per miſi sedeli del. mn. m ǀ vy bote ſideli del. mn. m, inu ony pred vamy bodo ſtali ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli del. mn. m ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli del. mn. m, inu kuartali ǀ de bi my sydeli del. mn. m næ stolèh nebeskyh ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli del. mn. m ǀ Duej sheni blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele del. mn./dv. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sedmi -a štev. sedmi:
Ta ſedma im. ed. ž je leta Neopolitanarza ǀ ta ſedmi tož. ed. m dan, kakor de bi ſe bil utrudil je pozhival ǀ vsaku lejtu je shlishal ta sedmi tož. ed. m, inu oſsim dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko ǀ NA SEDMO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
seksagesima ž druga nedelja pred postom:
NA NEDELO SEXAGESIMA im. ed. IMENOVANO (II, 239) ← srlat. (dies) sexagesima ‛šestdeseti (dan /pred veliko nočjo/)’ Sexaginta pak berò (II, 407)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
september -bra m september:
vsaku lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim dan ſeptembra rod. ed. eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko (I/2, 82) ← lat. (mēnsis) September ‛september’ iz septem ‛sedem’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
septuagesima ž tretja nedelja pred postom:
NA NEDELO SEPTVAGESIMA IMENOVANO (II, 253) ← srlat. (dies) septuagesima ‛sedemdeseti (dan /pred veliko nočjo/)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sidrah m osebno lastno ime
Šadrah:
Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach im. ed., Miſach, inu Abdenago, de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Šadráh, lat. V Sedrac, ime, ki ga je knez evnuhov dal Hananjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Ananija(s) 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Silvester -tra m osebno lastno ime
Silvester:
kateriga S. Silveſter im. ed. Papesh skuſi ta Sveti karſt od teh nagnusnih gob je bil osdravil (V, 157) ǀ NA DAN S. SILVESTRA rod. ed. (III, 43) Sv. Silvéster I., papež (314–335)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sin -u/-(ov)a m sin:
kam hodi tvoj Syn im. ed. po nozhi ǀ aku ti ſijn im. ed. ſe boijsh tuojga ozheta ǀ Sijn im. ed. gre od Ozheta ǀ En Sym Svm im. ed. Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ katera je Hzhy Ozheta Nebeſhkiga, Naveſta Synu rod. ed. Boshiga ǀ ta hudi nej sapuſtil tiga obſedeniga ſynu rod. ed. ǀ sa volo ſijnu rod. ed. Boshjga ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga Sinu rod. ed. ǀ Sijn gre od Ozheta, s: Duh pak od Ozheta inu sijnu rod. ed. ǀ je vidil tu lepu oblizhe ſyna rod. ed. Boshyga Chriſtuſa Iesuſa ǀ aku nebote jeidli meſſu Sinova rod. ed. tiga zhloveka ǀ Heraclia Ceſſarja ſynu daj. ed. je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ je ſtregil Synu daj. ed. Boshjmu ǀ David je bil dal ſuoijmu ſijnu daj. ed. Salomonu rekozh ǀ Synvu daj. ed. ſi bila imè dalla Ruben ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu daj. ed. godilu ǀ Kadar ga je bil na prah perulekal, je K'ſijnu daj. ed. dial ǀ je bil Svojmu Synuvo daj. ed. eno veliko ohzet naredil ǀ kadar je bila tega praviga Synu tož. ed. porodila ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu tož. ed. rèshil ǀ takushniga hudobniga ſynu tož. ed. imaio s'kamejnom poſſuti ǀ ona je ſvojga ſijnu tož. ed. skrila ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna tož. ed. une vduve ǀ onij ſo mogli tiga perviga ſijna tož. ed., h'shlushbi Boshij offrat ǀ ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi eniga ſyna tož. ed. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna tož. ed. Conſtantia Ceſaria oſlepiti ǀ aku hozhesh letu dershati, bo G. Bug tebe nikar kakor eniga hlapza, ampak kakor Synoua tož. ed. v' ſvoj hishi dershal ǀ G. Bug sa tiga pervu rojeniga nej sastopel ſijnuva tož. ed., temuzh tu zhlovesku ſerce ǀ V'catalonij tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno tož. ed. ſo bili na gauge obeſſili ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam or. ed. ǀ pred ſvojm punterskim Synam or. ed. Abſolonam ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam or. ed. ǀ rezite s'tem sgublenin Synom or. ed. ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom or. ed. Iſmaelam hodila ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom or./mest. ed. ǀ Marcus, inu Marcellianus Synoua im. dv. tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna im. dv. ſta bila vmerla ǀ ſyna im. dv. eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ ta dua shushtarja ſta imela takorshne Synoua tož. dv. ǀ uſame gori sa suoije sijni tož. dv. dua sapushena fantizha ǀ kadar je bil shlushbo, blagu, sheno inu obedua ſyni tož. dv. sgubil ǀ tudi vy ſte Synovi im. mn. Ozheta Nebeskiga ǀ bomo ſynovij im. mn. Ozheta Nebeskiga ratali ǀ cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi im. mn. neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ Aku ſmò ſynovy im. mn., tedai tudi erbi ǀ Nòèſsavi Sijnovij im. mn., kateri ſo hoteli en Turn sijdat ǀ Synuoij im. mn. pak veliku krat polsdigneio hisho ſvojga Ozheta ǀ trye ſynoui im. mn. Dauidaui ſo bily vbyti ǀ kadar Jobavi Sinovy im. mn. ſo ſvoje Seſtre v' goſtie povabili ǀ njega ſinuvij im. mn. s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali ǀ Moj synuvi im. mn. premislite kaj ſturij en kmet ǀ Synuui im. mn. tiga Mashnika Heli v'Tempelni s' shenami ſo nezhiſtoſt tribali ǀ njegovi Synuvy im. mn. eno grosno ſmert ſo bily ſturil ǀ Syny im. mn., inu Hzhere ranze Nem. pravio ǀ je bila ena Matti, katera ie imela ſedem ſijnou rod. mn. ǀ je bil en ozha, katiri je imel 12. Synou rod. mn. ǀ S. Felicita je imela ſedem Synvu rod. mn. ǀ Kadar bi en ozha veliku sijnvu rod. mn. imel ǀ hozhem Synam daj. mn. dati eniga pezheniga Capuna ǀ Iacob je bil rekal K' ſuojm ſijnom daj. mn. ǀ vſe ſvoje blagu je bil ſvojm ſijnoum daj. mn. sapuſtil ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam daj. mn., Hzheram, inu shlahti padli ǀ nej shtrajfal ſvoje Syni tož. mn. kakor je bil dolshan ǀ je imel try ſini tož. mn. ǀ try Sijni tož. mn., inu ſedem Hzherij imela ǀ Sashpotujeio ty modri Iacopave ſijny tož. mn. ǀ s'ſvojmi ozhmi je gledala kadar nje ſynove tož. mn. ſo martrali ǀ Je bil en bogat Ozha, leta je imel try Synove tož. mn. ǀ nej ſvaril, inu shtrajfal ſvoje hudobne greshne ſynuve tož. mn. ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh ſynovih mest. mn. ǀ vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy or. mn., inu Hzherami ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi ſiinovii or. mn. ǀ kateri ym ner bujle dopade, mej Synvui or. mn. krajla Ahaba
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sit -a prid. 1. sit:
kakor Kojn, katiri nuzh, inu dan jei, vener nikuli nej ſit im. ed. m ǀ jeſt ſim ſitt im. ed. m ǀ una vboga ſirotiza, katera na ſemli nihdar nej bila ſita im. ed. ž ǀ Oh prekletu truplu! ti nej ſi bilv nikuli ſitu im. ed. s ǀ kadar ſte ſiti im. mn. m sazhnete klaffat ǀ kadar ſvinie ſò lazhne zvilio, inu proſſio jeiſti, ter sa zhlovekam tekò, kadar pak ſo ſite im. mn. ž v' blati ſe valaio, ſobe kasheio, inu vjeidaio 2. naveličan:
ſo bily ſiti im. mn. m terplejna tiga ſveta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
skakati -am nedov. skakati:
preproſte pishata ſazhneo v'ogin skakat nedol. ǀ she danashni dan more po gorezhim voglu skakat nedol., inu pleſsat ǀ od veſselje ſo sazhele skaket nedol., inu pleſsat ǀ ta rogati hudizh pò hishi skaka 3. ed. ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa, skaka 3. ed., leba ǀ hudizhi mej vami skakaio 3. mn., kadar vy pleſſate ǀ s'komedianti pred folkam je skakal del. ed. m, inu pleſsal ǀ hudizhi ſo po ny skakali del. mn. m ǀ de bi tudi one pleſſale, inu pò ogni skakale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
skleniti -nem dov. 1. ugotoviti, predvideti:
jeſt drusiga nemorem sklenit nedol., ampak de G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ is mirakelnou ſe more sklenit nedol. ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ is tiga sklenem 1. ed., de je Krail nebeſkiga krajleſtva ǀ shiher sklenesh 2. ed., de nebeſku krajleſtvu je tvoje ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu, sklene 3. ed. rekozh ǀ S'klene 3. ed. S. Bernardus ǀ od ene takushne dushe shiher ſe ſklene 3. ed. de bo pogublena ǀ Kir ta Vuzheni Selina slene 3. ed. ǀ aku ſupet je v'tatvinj ſapopaden, prezej sklenemo 1. mn. de bò na gauge obſojen ǀ shiher sklenete 2. mn. de v' nebeski Jeruſalem shlishi ǀ shiher sklenite 2. mn., de bo en dober drev ǀ kadar ſoſſedje vidio, de Mosh je veſſel, skleneio 3. mn. de Shena je Synu rodila ǀ Vsy Theologi sklenejo 3. mn., Kakor ta Vuzheni Suarez je sapiſsal ǀ Sedaj is tega doli vſimimo, sklenimo vel. 1. mn., inu rezimo ǀ Sdaj sklenite vel. 2. mn. vy greshnize, inu greshniki, koku vam ſe bò godilu na ſodni dan ǀ sakaj tedaj bi jeſt nesklenil +del. ed. m, de vſy bote isvelizhani ǀ Arzati bodo sklenili del. mn. m de bolesan je nevarna 2. končati:
vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario s' leto lepo hualo skleniti nedol. ǀ samerkai to historjo is katero mojo pridigo sklenem 1. ed. ǀ Skelenem 1. ed. s'tem Kar piſſe Ruffinus ǀ S. Klenem 1. ed. s'taisimi beſsedami, Katere enkrat S. Grogor je bil piſsal Brunichildi Krajlizi ǀ shlene 3. ed., Gospud Dohtar pomogajtemi ǀ trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo 3. mn. ǀ Satorai bom sklenil del. ed. m s'Tertullianam ǀ bom sklenu del. ed. m s'S: Bernardam ǀ Andohtlivu; inu brumnu shivite, de andohtlivu bote tudi sklenilè del. mn. ž vashe shiveine 3. dogovoriti se:
K' ſadnimu poſhle eniga Ambaſhadora, de bi ſnubil inu tu shenituaine sklenil del. ed. m ǀ kadaj bodo myr sklenili del. mn. m s' ludmy ǀ ſhenitovajne ſo bily ſklenili del. mn. m 4. odločiti se:
Gospud Bug, kadar je bil sklenil del. ed. m zhloveka ſtuarit po ſvoim pildu ǀ od vekoma je sklenu del. ed. m, kaj nam hozhe, ali n' hozhe dati ǀ od vekoma je bila S. Troyza sklenila del. ed. ž s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ Iudje kadar ſo bily sklenili del. mn. m de hozheo Christusa vumorit ǀ kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili del. mn. m, de hozheo en lep dvor puſtiti ſydat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Skolastija ž osebno lastno ime
Sholastika:
Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina … S. Skolaſtia im. ed., mattere, inu shtiferze tulikajn taushent divizhnyh Kloſtrou, ſo bile en lep dan Sv. Sholástika (pribl. 480–pribl. 542), redovnica, sestra sv. Benedikta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
skrbeti -im nedov. skrbeti:
Mosh, inu shena obodua imata ſa hishno potrebo skerbeti nedol. ǀ tudi vy imate vuzhiti, inu skerbejti nedol. sa otroke od Boga vam dane ǀ s'eno malo rèzh tulikain bi ſe imelu skerbèti nedol. ǀ ſi tudi dolshna skarbèti nedol. de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ Satu nemate ſkèrbeti nedol. ǀ veliku vezh imeli skarbeti nedol. sa dusho ǀ pustite li meni skarbejti nedol. ǀ imamo ſe fliſſat, mujat, inu skerbeiti nedol. ǀ sa isvelizhejne vashim mlajshim shkerbeti nedol. ǀ je sapovedal ſvoim bratom Duhounim, de nemajo skerbiti nedol. sa te posvetne rizhy ǀ jeſt skerbim 1. ed. ſam ſabe, inu sa mojo hisho ǀ Ieſt nuzh, inu dan sKarbim 1. ed., inu ſe trudem ǀ tulikain skerbish 2. ed. sa tu posvejtnu, de cilu sa tu nebeshku poſabish ǀ Vezh skarbish 2. ed. de bi ſe nesmotil kadar s'enem zhlovekam govorish ǀ shivina vezh skerbi 3. ed. sa ſvoj porod, kakor vy sa vashe otroke ǀ ſe fliſsa, ſe muia, skarbi 3. ed., inu vezhkrat v'nevarnost ſe poda ǀ nej vſakateri sa ſebe skerbj 3. ed. ǀ kadar bi uni kupz tulikain skerbel sa Nebu, kulikain skarbij 3. ed. sa dobizhik ǀ obeden ble nezzhuje, inu neskerby +3. ed. ǀ ty neverni Ajdje ſo diali, de Bug neskerbi +3. ed., inu nesmisli na lete semelske rezhy ǀ stukrat vezh skarbimo 1. mn. sa telu kakor sa dusho ǀ veliku vezh lubite, inu skarbite 2. mn. sa vasho dusho, kakor sa vashe telu ǀ cilu neskerbite +2. mn. aku snaio pravu ſnaminie S: Chrisha ſturiti ǀ Neſrezhni pak ſo taisti ſtarishi, kateri ne skerbè 3. mn., inu ſe nepofliſsaio ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ty ſtarishi vezh skarbè 3. mn., de ena lodriza vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli ǀ je rejſs, de vezh nekateri sherbe 3. mn. sa ſvoje tize, katere v'fulaushi imaio, kakor sa ſvoje otroke ǀ vezh shkarbè 3. mn. sa telu, kakor pak sa dusho ǀ kateri sa drugu neskarbè +3. mn., ampak de bi veliku blaga ſvoym otrokom sapustili ǀ gledaj, inu skerbi vel. 2. ed., de nebò obeniga pomankajna imela ǀ ſa dusho, sa dusho skarbite vel. 2. mn. N: N: katera do vekoma imà v'Nebeſhkim krajleustvi prebivat ǀ odprite vſhe enkrat vaſhe ozhij, inu skerbite vel. 2. mn. ble sa vasho dusho ǀ kadar bi uni kupz tulikain skerbel del. ed. m sa Nebu, kulikain skarbij sa dobizhik ǀ vezh je skarbel del. ed. m de bi Bogu shlushili ǀ on je molil, inu sa isvelizhejne ſvoje dushe skerbil del. ed. m ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil del. ed. m ſa voli, inu kraue, kakor ſa sheno ǀ de bi neskerbil +del. ed. m sa pokoppalszhe ſvojga Ozheta ǀ moja luba Matti je skerbela del. ed. ž sa isvelizhejne moje dushe ǀ kaj h' temu pravite vy dua Sveta Jogra? katera ſama od ſebe nejſta nezh marala, inu skerbela del. dv. m ǀ Vij pak ſte li skerbeli del. mn. m sa vaſhe truplu ǀ taku majhinu ſo sa nyh isvelizhejne skarbeli del. mn. m ǀ je bil te shenske Perſone taku oſlepil, de vekshi tall nyh nej po drugem ſo skerbele del. mn. ž ampak lepotizhit ſuoie oblizhe, zartlati ſvoie meſſu, inu ſuoy shivot
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
skrivnost -i ž 1. skrivnost:
ena skriunust im. ed. ſe je ſturila v'vaſhim zhaſsu ǀ ena velika skriunoſt im. ed. v'letem ſtoy ǀ danaſhna s: skriunost im. ed. nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui naprej pride ǀ ZHudna gvishnu, inu velika ſkriunust im. ed. je leta ǀ Oh zhudna, velika skriunnoſt im. ed. ǀ Lete beſſede nemorem sgruntat, inu lete skriunoſti rod. ed. resloshit, aku eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel ǀ govorit od te S: Skriunusti rod. ed. ǀ Iob inu Angelzi nemorio, te s. ſkriunusti rod. ed. sgruntat ǀ per tej sadni, inu boshje skriunosti rod. ed. polni vezherij ǀ letu gvishnu nei bilu pres skriunuſti rod. ed. ǀ Ta vuzheni Abulenſis nam leto skriunust tož. ed. resloshij ǀ tajſtu Imè eno laſtnoſt, ali skriunoſt tož. ed. boshio je v' ſebi ſapopadlu ǀ proſsi Boga de bi hotel to skriunost tož. ed. reſodeti ǀ tebi nej mogozhe sgruntat ſkriunust tož. ed. s: Troijce ǀ Cajetanus leto skriunuſt tož. ed. nam resloshij ǀ nad leto s: skriunustio or. ed. ſe veſselè, inu zhudio ǀ dvej skriunusti tož. dv. sledni je dolshan snati ǀ Te veſſele Skriunoſti im. mn., ſturè de MARIA Diviza je Svetla, kakor ta Daniza ǀ gvishnu de lete ſvete skriunostij im. mn. ſo prezhudne ǀ skuſi ſposnajne Skriunoſti rod. mn. Boshyh, katere nej drugem resodeval ǀ v'kateri duanaist skriunusti rod. mn. ſe sapopade ǀ je bil njemu velike skriunoſti tož. mn. resodel ǀ drugiga nemate miſlit ampak na moje Nebeſhke skriunusti tož. mn. ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke ſkriunusti tož. mn. ǀ v's: litaniah druge s. skriunosti tož. mn. na imenuje prezhudne, temuzh ſamo to danashno ǀ nej ſtà meſta, inu deſhele ſi jemala, temuzh skriunuſti tož. mn., inu pripuviſti ſta ſi ſaſtaulala ǀ zhes dan sa volo njegoviga opravila, inu skerbj nej mogal molit, inu Boshje ſkriunnusti tož. mn. premiſhlovati ǀ mej drugimy Skriunoſti or. mn. je bil tudi leto reſodel Angel Mary Divizi ǀ oblezhen s' Skriunoſti or. mn. Svetiga Roshenkranza hodi, inu ſe prikaſuie 2. premeteno vprašanje, uganka:
nej ſtà meſta, inu deſhele ſi jemala, temuzh skriunuſti tož. mn., inu pripuviſti ſta ſi ſaſtaulala Drugi pomen je nastavljen s pomočjo pri Kastelec-Vorencu navedene zveze ṡkrivnoſt govorjenîa ‛versutiae sermonum’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
skusiti -im dov. 1. poskusiti:
Pater hozhmo skuſit nedol. ſe pobulshat ǀ hozhe skuſit nedol. tiga taku shkodliviga Lintvorna premagat ǀ David skuſsi 3. ed. hodit, ali kumaj je mogal gibat pod taisto teshavo ǀ skuſite vel. 2. mn. premenit vashe greshne pejſmy v'leto ſveto pejſſim 2. izkusiti, občutiti:
ſpodobnu je de skuſsi 3. ed., inu pozhuti pravizo Boshjo ǀ aku dalej eden vandra vezh je shtiman, sakaj po ſvejtu veliku vidi, shlishi skuſi 3. ed., inu ſe navvzhy ǀ Kakor ozhitnu skuſimo 1. mn. vſak dan ǀ Kakor s' vasho shkodo skuſſite 2. mn. ǀ Kateru skuſio 3. mn. te vboge, inu sapushene vuduve ǀ Nuz te arznie je skuſil del. ed. m David ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil del. ed. m uni nesrezhni zhlovik ǀ nej skuſsil del. ed. m kaj je terpleine ǀ Ta zhaſs bosh skusil del. ed. m takorshne britkosti, kakorshne nikuli nej ſi skusil del. ed. m ǀ vprashajte uniga zhe je veliku poſvejtu raishal, inu ſi skuſſil del. ed. m ǀ Kakor je skuſila del. ed. ž una hudobna shena ǀ Letu ſi ſvojo vezhno shkodo je skuſſila del. ed. ž una Gospa ǀ Letò resnizo je skuſsila del. ed. ž una petlerza ǀ kakor ta duhouna Neveſta je skuſla del. ed. ž ǀ kateri ſo skuſſili del. mn. m, kaj s'ena velika nevarnoſt je po morj ſe voſit ǀ Kateru ſo tudi skuſili del. mn. m ty Israelitery ǀ de bi tudi one pleſſale, inu pò ogni skakale, inu skuſſile del. mn. ž koku lushtnu je v'ogni prebivat 3. preizkusiti:
je hotel skuſit nedol. poprei, zhe ſe bodo pobulshali ǀ veliKu arznij je bil skuſil del. ed. m, ali vse sastojn skusiti se spopasti se:
s' letem ſe hotel Firsht Curimenſis s' mezham skuſit ǀ on hozhe s'Goliatam ſe skuſsit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit, inu s' levam ſe skuſſit nedol. Tvorjeno iz kúsiti < pslovan. *kűsiti ← got. kausjan ‛pokušati, preizkusiti (hrano)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
slabiti -im nedov. slabiti:
nevoshlivoſt vſak dan ga zjera, inu slabj 3. ed. (V, 114)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sladko prisl. 1. sladko:
kar je bilu grenku nam pride slatku 2. prijetno:
Koku tedaj je mogla ta Neveſta taku slatku saſpati ǀ kakor ta belli, inu zhisti labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje ǀ slatku nemorio jeſti, inu pyti, Kadar taisti dan obeniga nej ſo ogolufali ǀ G: Bug poshle eno tizhizo, katera ſilnu slatku je pejla ǀ kadar drugi dan ſo imeli ſodit, inu rihtat Petra, on je ſlatku ſpal primer.> meni ſe sdy, de na roſhizah leſhim, veliku ſlatkejshj Eliogabulus krajl je leshal na gartroshah
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sleči -čem dov. sleči:
sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi nedol. ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi nedol., inu sa roke obeiſit ǀ S. Clara ſvoje lepe guante slejzhe 3. ed. ǀ Achilles Slejzhe 3. ed. ſvoj gvant ǀ kadar ſlezhe 3. ed. ſvoje shlahtne gvante ǀ to ſtaro tardo kosho ſlèzhe 3. ed., inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ Thamar en dan shlejzhe 3. ed. ſvoj trorarski gvant ǀ ſvojo kosho neslezhe +3. ed., inu eno novo neoplezhe ǀ do nagiga jo slezhejo 3. mn. ǀ ga slezheio 3. mn., kar prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio ǀ Iyh ſlezheio 3. mn. ǀ do naſiga ga shlezhejo 3. mn. ǀ do par naſiga ga shelzhejo 3. mn. ti ajdoushi Rabelni ǀ On je ſvoje offertne Krajleve gvante bil slekil del. ed. m ǀ je bil kuto ſlekil del. ed. m, s'kloshtra pobegnil ǀ ſvoi Krajlevi gvant je bil slekel del. ed. m ǀ ſuoj Kralevi guant je bila slekla del. ed. ž ǀ ſo bily slekli del. mn. m njemu to lepo ſukenzo ǀ S. Jerneju pak kosho ſo bily slekli del. mn. m ǀ Se nenajdeio vezh Martini, de bi ſebe ſlekli del. mn. m ǀ Ie padel mej RasbojniKe: ty ſo ga slejKli del. mn. ž, inu Stepli ǀ Hzhere bi do koshe Ozheta, inu Mater slekle del. mn. ž sleči se sleči se:
ſe sleizhete 2. mn., inu tiga naſiga oblezhete ǀ do par naſiga ſe je bil slekil del. ed. m pred Shkoffam Aſſianskem ǀ dokler ſo ſe bili slekli del. mn. m nej ſo bily gaishlani
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
slednji -a prid. vsak:
Sledni im. ed. m zhlovik ſe pofliſsa sa sdrauje svojga teleſsa ǀ dvej skriunusti sledni im. ed. m je dolshan snati ǀ skorai ſledni im. ed. m Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ katerimu h'perglihi, sledna im. ed. ž muzh je ſlaba, ſledna im. ed. ž lepota je garda ǀ sledniga rod. ed. m Karshzhenika serze more zhiſtu, inu pres vſiga madesha biti ǀ My dobru vejmo kaj od ſledniga rod. ed. m zhloveka Iob praui ǀ bote mogle od ſledne rod. ed. ž miſli, inu nar kriunishiga djania vaſhiga pred cellim ſveitom rajtingo dati ǀ is sledne rod. ed. ž jagode potj ta shlahtni mosht ǀ Bug Apollo slednimu daj. ed. m zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ v' taki vishi ſlednimu daj. ed. m je usta saperl ǀ Kateru ta hudi sledni daj. ed. ž dushi trahta sturiti ǀ sledni tož. ed. m madesh, sledni tož. ed. m greh samerkamo ǀ ſam Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga sa ſledni tož. ed. m dar pohleunu sahvalit ǀ sledniga tož. ed. m ži. podvuzhj, kaj ima ſturiti aku hozhe v'Nebu priti ǀ my imamo lubiti ſledniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ KaKor Cameleontes, Kateri sledno tož. ed. ž farbo naſe vſame ǀ Iest taKu shivim, KaKor de bi ſledno tož. ed. ž uro imel vmret ǀ Agrigentius s' enem perſtem ſledno tož. ed. ž boleſan je pregnal ǀ Slejdno tož. ed. ž mladizo, katera ſad perneſſe, bon on ozhiſtil ǀ ſo sklenili de slednu tož. ed. s lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit ǀ je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem mest. ed. m jesiku ǀ ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi, od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom dati, inu sledni mest. ed. ž potrebi na pomozh priti ǀ Saurashtvu, nevoshlivost, inu nyd v'ſledni mest. ed. ž ſoſseski ſe najde ǀ vſe verne dushe oshivj, v'sledni mest. ed. ž prebiua, de bi taiſte isvelizhal ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim or. ed. m Moſhom rada govorila ǀ sledne im. mn. ž buqve nej ſo pernaredne sa nash folk
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
slišati -im nedov. 1. slišati, poslušati:
Nihdar ne bo shlishat nedol. de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat nedol. ǀ od obene pokure nej hotel slishat nedol. ǀ nej obene shaloſti sgledat, ali ſhlishat nedol. ǀ orgle ſe nepoſtè shliſhat nedol. ǀ de bi hotu njega spuuidi shliskat nedol. ǀ edn je bil shal v' Zirku molit, Sveto Masho shlishat namen. ǀ kadar shlishim 1. ed. garmejti, spumnem na ſodni dan ǀ ſhlishim 1. ed. de nekateri nad letu pravio ǀ kaj jeſt videm, inu shlishem 1. ed. ǀ Slishim 1. ed. de k' meni govorè ǀ sdaj drusiga neshlishim +1. ed., ampak hudizhe erjuti ǀ kakor od posta shlishish 2. ed. hudu tebi pride ǀ ſhlishish 2. ed. proſhno tiga reuniga ǀ Ti vidish, inu shlisish 2. ed., de G. Bug ſe shali ǀ ò Opimius neshlishish +2. ed. koku s' ſtuomy denary dellaio ǀ Aron kadar tu shlishi 3. ed. ſe prestrashi ǀ kadar tu shliſhi 3. ed. krajl ǀ neshlishi +3. ed. vezh, nedà obeniga ſnamina ǀ kadar ona dua letu shlishita 3. dv. prezei ſo ſvoje mreshe sapuſtila ǀ vidimo, inu shlishimo 1. mn. te velike vojske ǀ druſiga nashlishimo +1. mn., ampak ǀ shlishite 2. mn. de vas k' ſebi klizhe ǀ Neshlishite +2. mn., koku shuga takorshnem greshnikom ǀ Neshliſhite +2. mn. kaj pravi S. Euangeli ǀ aku andohtliu shlishio 3. mn. S: Maſho, inu Pridigo ǀ Vahtarij shlishio 3. mn. ta shraj, inu jok ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè, ſame pak nezh neshlishio +3. mn. ǀ shlishite vel. 2. mn. kaj pravi Chriſtus ǀ je krajl Ioram te beſsede shlishal del. ed. m ǀ je shliſhal del. ed. m tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Si shlishau del. ed. m de nashih 2000 ſo pobili per Jagodini 60000 tvojh ǀ de bi neshlishal +del. ed. m tulikain prizh zhes mene ſprizhvat ǀ Nebeſko Musiko je shlishala del. ed. ž ǀ Iest grem de bom keikaj noviga ſhlishala del. ed. ž ǀ so shlishali del. mn. m jok, shraj, krik, inu zagovajne tyh fardamanyh ǀ Ste shlishale del. mn. ž shene, katere vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite ǀ Vsheſa bodo shlishale del. mn. ž/s peiti vſe Angele 2. spadati, pripadati:
aku en denar upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim +1. ed. ǀ dokler nimash ohzetniga oblazhila, neſhliſhish +2. ed. k' ohzeti nebeski ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi 3. ed. deſegla ǀ Kar Ceſariu shlishi 3. ed. suestu plazkash ǀ ta shleht lolka, katera shlishi 3. ed. v'ogin ǀ vſe kar h'oltariu shlishi 3. ed. ſe shegna ǀ vam shlishi 3. ed. tu Nebeshku krajleveſtvu ǀ sakaj tedaj nepovernesh taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi +3. ed. ǀ karny popravizi neſhlishi +3. ed. supet naſaj poverniti ǀ dokler nihdar nej ſte hoteli vasho naturo vmojstrit, v'Nebu neshlishite +2. mn. ǀ takushni jesiki shlishio 3. mn. v'paku ǀ Ajdje, katiri v' nebeſſa neshlishio +3. mn. ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi shlishalu del. ed. s nasaj poverne ǀ ſe jeſite, kakor de bi njemu neshlishalu +del. ed. s ǀ kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh kakor de bi nym neshlishali +del. mn. m slišati se slišati se:
Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat nedol. ǀ v'lufti ſe shlishi 3. ed. leta shtima ǀ kadar v'Ioardan stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi 3. ed. ǀ drugu se neshlishi +3. ed. ampak gosli, citre ǀ vſako poshto huishi zaitinge ſe shlishio +3. mn. ǀ sgonovy ſe neshlishio +3. mn. ǀ ta glaſs bo taku mozhan, de ſe bò shlishal del. ed. m gori v'nebeſſa ǀ garliza ſe je shlishala del. ed. ž pejti ǀ de bi nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna beſſeda ſe neshlishala +del. ed. ž ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +del. ed. ž ǀ de bi ſe po celli Cerkvi shlishalu del. ed. s ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale del. mn. ž v'Ieruſalemi Drugi pomen je kalk po nem. gehören ‛spadati, pripadati’ < srvnem. gehœren ‛slišati, ubogati, priti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
služiti -im nedov. služiti:
je hotel Christuſu shlushiti nedol., inu sa nym hoditi ǀ jest nemorem Bogu shlushit nedol. ǀ s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit nedol. ǀ Vy nemorite Bogu slushit nedol. ǀ bulshi bo sa tvoje poshtejne, de bi doma oſtala, ali pak kam dargdam shla shlushiti namen. ǀ njemu ſamimu ſe perporozhim, inu shlushim 1. ed. ǀ sakaj fliſsik njemu ne shlushish 2. ed. ǀ ty dobru veish, de Nebeſſa ſi neshlushish +2. ed. ǀ ta kateri shlushi 3. ed. pojdi kamar hozhe more terpeti ǀ sheli de s'serzam niemu shlushimo 1. mn. ǀ ò vij grèshniki, inu grèshinze, kateri vſeskusi hudizhu shlushite 2. mn. ǀ ſladak je letem kateri njemu sveſtu inu fliſik shlushio 3. mn. ǀ Ty vbogi tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio +3. mn. sa volo nyh bushtua ǀ Fliſsik njemu shlushite vel. 2. mn., inu on obilnv vaſs bode polonal ǀ Shluſhite vel. 2. mn. ſvejstu G: Bogu ǀ tijm zhistim tij vezhni troshti ſlushite vel. 2. mn. li ǀ Nikar neshlushite +vel. 2. mn. ſvejtu, meſſu, inu hudizhu ǀ v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil del. ed. m ǀ de ſi lih je dellal, vener Bogu je ſhlushil del. ed. m ǀ taisti Bug Pluto katerimu ſi nuzh, inu dan shluſhil del. ed. m ǀ kadar bi uni Hlapez taku fliſnu G: Bogu shlushu del. ed. m ǀ Ena Samaritanska greshinza, Katera timu nezhiſtimu Satanu veliku lejt je shlushila del. ed. ž ǀ Kakor tudi je shluſila del. ed. ž ta reuna shena Agar ǀ druge proſsi, inu klizhe de bi mu shlushili del. mn. m ǀ de bi vashe ouzhize lepu Bogu shlushile del. mn. ž ǀ mu je bil vſe druge ſtuarjene rezhj podvarshene ſturil, de bi njemu slushile del. mn. ž ǀ one tudi bodo lepu Bogu shluſile del. mn. ž služiti za biti uporabljen za:
meni lepu shlushi 3. ed. sa mojo pridigo ǀ sa drugu neshlushi +3. ed., ampak de ſe v' ogin vershe ǀ pſij nej ſo vezh hijsh vahtali, temuzh sa spisho ſo shlushilij del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
smejati se -am se/-ejem se nedov. smejati se:
Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati nedol., inu norzhie tribat ǀ Liſiza ſe sazhne ſmeiati nedol. ǀ sdaj je zhaſs ſe jokat, nikar ſmejat nedol. ǀ ſe ſazhna ſmeiat nedol. shpot dellat ǀ negremo ſe jokat, ampak ſe ſmejat nedol. ǀ v' Zirkvah ſe potſtopio preusetnu govorit, ſmeati nedol., okuli oſerat ǀ ſe ſazhneo v' njega ſmiati nedol. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat namen., pogovariat ǀ ſe she ſmeiash 2. ed., inu veſſelish ǀ kadar eden tuojga pſa vudari, ſe ſmejash 2. ed. ǀ temu ſe ſmejesh 2. ed., s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali, inu she ti ſe ſmeiesh 2. ed. ǀ vſe kar je shiviga, taku rekozh ſe ſmeia 3. ed., inu troshta ǀ zhe ſe ſmeja 3. ed., taku tudi shpegal ſe pruti ſmeja 3. ed. ǀ sdrashbe della v' ſoſeski, ter ſe smeja 3. ed. ǀ Se v'tebe s'ustimi ſmeje 3. ed., ali Kadar bi bilu mogozha s'ozhmij bi tebe prestrelil ǀ pred Samo S: Troyzo, inu vſo drushbo Nebeſhko ſe ſmeiate 2. mn., shfazate okuli ſe oserate ǀ vasha dusha je Boga sgubila, k'temu ſe she ſmejate 2. mn. ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio 3. mn., pò Cerkui oſeraio ǀ pod S. Maſho ſe ſmejeio 3. mn. ǀ Angeli ſe ſmejejo 3. mn. ǀ ſmeiaiteſe vel. 2. mn. kulikajn hozhete ǀ je vidil eniga mladiga, de ſe je ſmeial del. ed. m, inu lushten bil ǀ cell dan je po oshtariah hodel fable poshlushal, inu pravil, fatal, inu ſe ſmejal del. ed. m ǀ yszhe Arzata, de bi shnym ſe jegral, ſmeial del. ed. m inu troshtal, de nebò umerl ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel del. ed. m ǀ on pak ſe je h' timu ſmial del. ed. m ǀ na vaſs glaſs ſe je ſmejala del. ed. ž ǀ sdaj veniga, sdaj v'tiga drugiga ſe je ſmeiala del. ed. ž, inu ſvoie nage bele perſij kasala ǀ nihdar ſe nej ſmiala del. ed. ž ǀ pred nym bi ſe ſmeiali del. mn. m, inu quantali ǀ hudizhi ſo po ny skakali, inu ſe ſmejali del. mn. m ǀ Ludje ſe ſo njemu ſmiali del. mn. m ǀ nekatere bi ſe ſmeiale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sodba -e ž 1. sodba:
ſodba im. ed. moja je vſhe zhes vaſs ſturiena ǀ kakor je vſhe bila sodba im. ed. ſturiena zhes nyh ǀ ta ſobda im. ed. je vſhe dolgu zhaſa ſturjena ǀ na dan ſvoje pravizhne ſodbe rod. ed. ǀ leta, katiri ſe ſerdj, inu jeſi zhes ſvojga blishniga je ſodbe rod. ed. dolshan ǀ je imela suoj andohtlivi folk rejshit od sodbe rod. ed. vezhnjga pogublejna ǀ vy bote ſideli, inu ony pred vamy bodo ſtali, inu vashi ſodbi daj. ed. bodò podverſſeni ǀ vſy bomo k'ſodbi daj. ed., inu k'rajtingi poklizani ǀ Vſtanite gori mertui, inu pridite h'ſodbi daj. ed. ǀ hozhe po pravizi ſodbo tož. ed. ſturiti ǀ sdai tudi jeſt boterdim sodbo tož. ed., katero Pater Alphons je zhes vas ſturil ǀ Timotheus Maſhnik, kateri v'prizho per tej Sodbi mest. ed. ſe je nashal ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo or. ed. Boshjo ǀ Sò naſhi Beſſedniki, kateri pred ſodbo or. ed. Boshjo sa naſs govorè ǀ zhudne ſo tvoje ſodbe im. mn. ǀ Zhudne, inu superne ſo bile lete duej ſodbe im. mn./dv. ǀ Sodbe im. mn., inu djaina Boshie ſo taku zudne ǀ on skuſi krivizhne ſodbe tož. mn. te vboge ludy je derl ǀ zhe nebote marali sa moje sodbe tož. mn., inu ſvete navuke ǀ Bug je viſſok inu neſgruntan v'ſvojh ſodbah mest. mn. ǀ ſo jo tepli shnyh krivizhnimy ſodbami or. mn. 2. odločitev:
Oh kaj s' ena folsh ſodba im. ed. je leta, moy karsheniki, de v' dolini teh ſolſſ yszhete, inu shelite Krajlovati v' bogaſtui, v' zhaſti, inu v' lushtah? Oh nepametna ſodba im. ed. vasha! katiro nepametno ſodbo tož. ed. vasho ſvarj S. Auguſtinus, rekozh 3. mnenje:
ali aku v'tej ſodbi mest. ed. nhozhemo falliti, taku imamo gledat na nyh djajne ǀ ner vezh takorshneh ſodb rod. mn. ſe sgodj sa volo ſauraſtva, sakaj kadar edn ſvoiga blishniga lubi, nebó taku hitru kaj hudiga od njega mislil, inu ſodil Pomena ‛sodba’ in ‛odločitev’ sta predvsem v zvezi božja sodba težko ločljiva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
soditi -im nedov. 1. soditi:
drugi dan ſo imeli ſodit nedol., inu rihtat Petra ǀ Nehaite vy Sodniki taku krivizhnu praude ſoditi nedol. ǀ ſa tiga urshoha volo bo prishal ſvejt na taiſti dan ſodit namen. ǀ ta maihini shakelzh pak je greh tiga miniha, Kateri jest gledam ſodim 1. ed. ǀ Svetniki vedó koku oſtru ſodi 3. ed. ta praviza Boshia ǀ vidimo de ſodio 3. mn. ty Rasbojni Judje Rihterja Nebeskiga ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku, neſodio +3. mn. te praude Kakor Ty Vuzheniki sapovedo ǀ je bil S. Valentina zhes dal Calfurniusu, de bi on ga ſodil del. ed. m ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena, inu pred Christuſa perpelana, de bi jo sodil del. ed. m ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli, inu tiga greshniga ſodili del. mn. m ǀ nej ſo popravizi sodili del. mn. m 2. presojati:
Ieſt sdaj n'hozhem ſodit nedol. aku v' mej tima duema je modreſhi ǀ taku vam bo preshla vola druge hudu ſoditi nedol. ǀ sa tiga volo jeſt pravim, de nimate hudu ſoditj nedol., dokler misly tiga zhloveka nemorite sgruntat ǀ My negremo molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit namen., inu opraulat ǀ Pater jeſt huala Bogu ne ſodim 1. ed. hudu, ampak kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit ǀ aku ti taiſte ſodish 2. ed., de kai nesramniga govorita, inu andlata ǀ druge hudu ſodi 3. ed. kakor uni preusetni Fariseu ǀ Vidite, inu ſodite 2. mn. lete, kateri prelomio to poſvejtno navado ǀ Ne ſodi vel. 2. ed. de ſi lih shlishish, de ſi lih shrai garmi po celli desheli ǀ pohleunu proſſim nikar mene neſodi +vel. 2. ed. po moj ſanikornoſti ǀ Sodite vel. 2. mn. ſamy ſebe ǀ Sdaj ſodite vel. 2. mn. vy pametni ludje ali nej ſim ſturil mojmu vinogradu vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ Neſodite +vel. 2. mn., taku tudi vy nebote ſojeni ǀ li druge ſodio 3. mn., gledajo, inu na nyh djania shpegaio ǀ je Sodil del. ed. m, inu gledal na grehe ſvojga blishniga ǀ vſy ſo tebe ſodili del. mn. m de bosh fardaman ǀ nei sadoſti vaſs sdershati, de bi hudu neſodili +del. mn. m ǀ Krivo ſodbo ſte tudi vy shene ſturile zhes taiſto mlado vduvo, dokler ſame po ſebi ſte toiſto ſodile del. mn. ž 3. meniti:
de bi nebili nagneni hudu ſodit nedol., inu miſlit od ſvoiga blishniga ǀ gdu hozhe kaj dobriga ſodit nedol., ali mislit od ene takorshne ǀ jeſt n' hozhem hudu sodit nedol. ǀ Prezej ſodish 2. ed., de hlapz, ali dekla, ta, ali uni je tebi vſel ǀ Joſve ſe preſtrashi, misly, inu ſodi 3. ed. de ta shrai pomeni de mei folkam je boj ǀ zhlovek rajshi hudu ſodi 3. ed., inu misli, kakor pak dobru ǀ En norzh ſodi 3. ed., de vſy ti drugi ſo norzy ǀ ſodji 3. ed. de njegou blishni je kaj hudiga ſturil ǀ vener sa gvishnu neſodi +3. ed., ampak misli morebiti, de je drugazhi kakor ſe meni sdi ǀ kaj tedaj ſodite 2. mn. od lete vduve ǀ kir raishi ſodio 3. mn. hudu, kakor dobru od ſvojga blishniga ǀ je ſodil del. ed. m, de je pyana ǀ od kot tedaj je prishlu, de taku supernu ſta dua Gospuda ſodila del. dv. m ǀ takrat ſo ſodili del. mn. m, de mati je nedolshna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sodni dan -ega dneva m → dan¹
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sofija -e ž osebno lastno ime
Sofija:
Vſy ſe ſo zhudili, inu mislili gdu more biti leta Sophia im. ed. ǀ Od te bogaboyezhe shene Sophiæ rod. ed., katira dolge teh vboſih je naſe vſela, inu plazhala ǀ s' uno bogaboyezho ſophio or. ed., katera try ſvoje hzherij nan dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala 1. Neka revna, pobožna žena (V, 157) 2. Sv. Sofíja (mučena pribl. 130)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sofonija(s) -ja m osebno lastno ime
Sofonija:
Zacharias, Malachias, Sophonias im. ed. … ſó bily Preroki ǀ kakor je prerokoval Saphonias im. ed. Prerok ǀ Sophonia im. ed. Prerok ta ſodni dan je imenoval ǀ Od kateryh Saphonia im. ed. Prerok pravi ǀ po beſſedah Sophonia rod. ed. Preroka ǀ De ſi lih ſte vejdili kaj ſim jest skusi vſta Saphonia rod. ed. djal ǀ Bug ozha je shugal Ierusalemu s'Kusi Preroka ſaphonia tož. ed. ǀ S. Duh nam je hotel dati saſtopit to reſnizo per Sophoniu mest. ed. Preroku ǀ resnizhnu ſe more hualit, inu shtimati, kakor unu meſtu per Saphoniu mest. ed. Preroku Sofoníja, lat. V Sophonias, prerok (SP Sof 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
solza -e ž solza:
ena solſſa im. ed. sa to drugo y is ozheſs kaple ǀ n'hozhesh en ſolſe rod. ed. preliti ǀ kadar pak Boga s'kusi greh sgubish ene ſolse rod. ed. neprelijesh ǀ nebosh ene ſolsè rod. ed. zhes tvoige grehe prelila ǀ Kadaj eno ſolſo tož. ed. od ſhaloſti prelijesh ǀ s'eno ſolso or. ed., s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ gorezhe ſolſe im. mn. nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle ǀ pravio de roſsa druſiga nej, ampak ſolse im. mn. teh ſvejsd ǀ ſolſſe im. mn. ſo ſe y vtergale ǀ te ſolsè im. mn. mene opominaio ǀ vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe im. mn. teko ǀ ta ſvejt je dolina teh ſols rod. mn. imenuana ǀ v' dolini teh ſolſſ rod. mn. yszhete, inu shelite Krajlovati ǀ veliko ſolſs rod. mn. prelie ǀ de bi ti enu morje krijvavyh ſolſ rod. mn. prelila ǀ Rumarza te doline teh Sols rod. mn. ǀ videozh nje veliko grevingo, inu ſolſe tož. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse tož. mn. v'shlahtne kamene ǀ bò obriſſal ſolſſe tož. mn. is vashih ozhy ǀ G: Bug takushne ſolsè tož. mn. ne shtima vezh, kakor ſolsè tož. mn. katere s'tarte teko ǀ vezhkrat grenke solſe tož. mn. tozhete ǀ s' ſolſamy or. mn. na ozheſsah ſe je bil podstopil rezhi ǀ Se oberne k' ſidu, ter sazhne s' ſolſſami or. mn. G. Boga proſſit ǀ Operi s'tuoijmi ſolsami or. mn. S. S. Rane ǀ de bi ſi ſolsamy or. mn. mogal moje madeshe oprati ǀ zevu svejt is solsami or. mn. je napaunil ǀ njegova Gospa s' ſolſami or. mn. na ozheſſah ſtopi k' njemu ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy or. mn. noge Christuſhave oprali ǀ ſalvianus is ſalsamij or. mn. na ozheſsah je djal ǀ ſe nepofliſſaio s' ſalſami or. mn. ozhiſtit ǀ Magdalena s'ſolsami or. mn. Ieſuſave noge opere ǀ bi s'ſolsamy or. mn. vaſhe vmadeſhene duſhe oprali ǀ s'ſolſamy or. mn. na ozheſsah, rezhe k'njemu ǀ s'ſolſamij or. mn. ijh ſperaio ǀ s'ſlolſamy or. mn. na ozheſsah je djal ǀ s'Solsami or. mn. yh je vmivala, inu s'laſmy briſsala ǀ sazhne s'Solſamy or. mn. njegove noge roſsiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sonce -a s sonce:
Ob zhaſsu pak te britke martre, inu grenke ſmerti Christuſa Iesuſa tu ſonze im. ed. je bilu od shalosti omedlelu ǀ Na taisti dan Sonze im. ed. bo Kryvavu ratalu ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce im. ed. ǀ Sonzhe im. ed. nepoterbuje vekshi ſvetlobe ǀ telu ſe bo ſvitilu, kakor tu rumenu ſonzhe im. ed. ǀ je bila Svetleishi kakor tu rumenu ſouze im. ed. m ǀ preusetnu do ſonza rod. ed. je hotel letejti ǀ danaſs ſe je perkaſala ta lepa saria tiga vezhniga sonza rod. ed. ǀ sapovej ſonzu daj. ed., inu ſe ustonovj ǀ Lippomanus S. Archangela Michaela pergliha Sonzu daj. ed. ǀ satorai yh polsdigne K'ſonzu daj. ed. ǀ ſo ſvejsdam, inu nikar ſonzi daj. ed., ali Luni perglihani ǀ je bil k' shlushbi tiga zhloveka ſtvaril vus volni ſvejt Angelom sapovedal de ga imaio varvat, nebeſſam de ga imaio ohranit, Sonzi daj. ed., inu luni de mu imaio ſvetiti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze tož. ed., inu Nebu gleda ǀ on je bil v'stonovil sonze tož. ed. na Nebeſsih ǀ ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce tož. ed. gledat ǀ aku biſtru v'ſonze tož. ed. gleda ǀ po lejti zellidan na ſonzi mest. ed. dellamo ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi mest. ed., inu na Luni ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci mest. ed. inu na luni ǀ vſe skuſi po Sonzu mest. ed. ſe obrazha ǀ pred ſonzam or. ed. je gori vſtal ǀ s' ſonzam or. ed. je bila oblezhena, s' luno obuta ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza im. mn. ſe ſo na Nebeſijh perkasale ǀ G. Bug je bil iſvolil try ſvete shene, katere ſo ſe sfetile kakor try Sonze im. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sovražnik -a m sovražnik:
on ie ta nergroſovitnishi ſaurashnik im. ed. zhloveski ǀ nash ſourashnik im. ed. hudizh yszhe vſe perloshnoſti uſak dan, de bi nashe dushize posherl ǀ ta ſmertni greh je vezhni Saurashnik im. ed. Boshy ǀ ſe ima bati tiga ner slabishiga, inu mainshiga ſaurashnika rod. ed. ǀ skushnave tiga paklenskiga ſourashnika rod. ed. ǀ kir je bil reshil od Saurashnika rod. ed. Amana ǀ ti imash odpuſtiti tvojmu ſourashniku daj. ed. ǀ enimu takorshnimu neuſmilenimu ſaurashniku daj. ed. sdash tuojga otroka ǀ ti n' hozhesh odpuſtiti tvoimu Sourashniku daj. ed. ǀ odpuſti ti tvojmu ſourashniko daj. ed. ǀ ta s. molitva premaga tiga ſaurashnika tož. ed. ǀ ima to ſveto ſapuvid dershati, inu ſvojga ſourashnika tož. ed. lubiti ǀ hudizha saurashnika tož. ed. nashijh dush imamo preboſti, inu premagat ǀ Najdesh tvojga ſaurashniha tož. ed. jesa tebe popade njega vbyti ǀ Proſsio Israelitarij de bi ijh Bug rejshal pred nijh ſaurashnikom or. ed. ǀ veliku lejt je branil Rimsku meſtu pred tem ſaurashnikam or. ed. Franzoſam ǀ kakor de bi s'ſaurashnikom or. ed. ſe fehtal ǀ poprei ozhitnu ſe ima ſpravit s' ſvojm ſourashnikam or. ed. ǀ nemorem terpeti, di bi my dva ſaurashnika im. dv. bila ǀ ſe nijm ſuper poſtavjo, inu nijh ſaurashniki im. mn. ratajo ǀ njegovi Saurashniki im. mn. Sarazenarij, ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ ſourashniki im. mn. ga obdaio, inu ſtiskaio ǀ Kadar njeh Sauraſhniki im. mn. ſobily taiſtu Mestu oblegli ǀ vashi paklenski Sourashniki im. mn. vas bodo skushali perpravit v' Zagovajne ǀ ſo bijshali ti ſaurashniki im. mn., prèd S. Rus. T. ǀ ſovrashniki im. mn. paklenski grosnu ropotaio ǀ oroshie is katerim ſe lahku premagaio ty paklenski ſaurasniki im. mn. ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou rod. mn. prelili ǀ ſe imamo bati, inu beishat od ſaurashnikouc rod. mn. ǀ ſe ſmoti, ſe sgubi, fali, inu od ſourashnikou rod. mn. premagan oſtane ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe nashih ſauraſhnikou rod. mn. ǀ Susanna je molila v'rokah teh ſauroshnikou rod. mn. ǀ s'to nar vekshi nevarnostio skusi cello vojsko nijh saurashniku rod. mn. ſo preshli ǀ Mashnik pertezhe ga sazhne proſsit, de bi vſem ſaurashnikom daj. mn. odpuſtil ǀ cillu krajleustvu jebil njemu pred saurashnikom daj. mn. ohranil ǀ ga bò ſourashnikom daj. mn. isdal ǀ lahku te peklenske ſaurashnike tož. mn. premagaio ǀ imamo ob taiſtem boju nashe ſourashnike tož. mn. paklenske premagat ǀ Kadarkuli ſvoje Saurashnike tož. mn. ſó premagali ǀ po tem kir ſo onij njeh ſauraſhnike tož. mn. ſrezhnu premagalj ǀ s' oroshiam te Svete molitve bomo premagali vſe naſhe Sauraſhnike tož. mn. ǀ raishi per ſvojh ſaurashnikah mest. mn. ſe je gori dershala ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi ſaurashniki or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
spati spim nedov. spati:
druſiga neſna, ampak jeiſti, pyti, inu ſpati nedol. ǀ vſe skuſi tauzheio inu pilio, de cilu ſoſedje spati nedol. nemorio ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati namen., inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat namen. ǀ Jeſt ſpim 1. ed., inu dremam, moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ cello nuzh ſlatku gori spish 2. ed. ǀ pauh, katiri cello ſimo ſpij 3. ed. ǀ De ſi lih edn dolgu zhaſſa ſpi 3. ed., vener k' ſadnimu ſe prebudj ǀ zhlovek sdaj zhuje, sdaj spi 3. ed. ǀ dekliza nej mertva, ampak spy 3. ed. ǀ Lazarus ſpy 3. ed., ter grem njega sbuditi ǀ kadar mij Spimo 1. mn., inu cilu na nashe Isvelizhejne posabimo ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite 2. mn. v' Zerkui ǀ dremate pak, inu spite 2. mn. kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ sdaj truplu li pozhivaj, inu s'myram ſpij vel. 2. ed. ǀ Spy vel. 2. ed. li inu pozhivaj ǀ en dan kadar je ſpal del. ed. m Zvergilzi ſo bily planili zhes njega ǀ bosh spal del. ed. m, kakor Peter v'jezhi s'ketnami svesan ǀ do beliga dneva je ſpala del. ed. ž ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi ſpala del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla, inu veni poſteli Spala del. dv. m ǀ na goli ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali del. mn. m ǀ malu bodo spali del. mn. m, inu jejdilij ǀ kakor de bi nebilij en teden spalij del. mn. m ǀ po nozhi te druge Nune ſo ſpale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
spomin -a m 1. spomin, tj.
misel na preteklost:
Sam ſpomin im. ed. tiga pravizhniga zhloveka do vekoma ſtanovitin na semli, inu v' nebeſſih oſtane ǀ njegou ſpomin im. ed. bo na semli ſtanovitin do konz tiga ſveità oſtal ǀ Nej ſe sbriſhe nyh ime s'semle, de ne bo vezh njeh ſpomina rod. ed. na ſvejtu ǀ K' ſpominu daj. ed. te gnade de je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe, je bil sapovedal prasnovati ta Veliki Nozhni Praſnik ǀ inu letu menem h' spominu daj. ed. Zacheuſa, kateri tudi Chriſtuſa JESVSA s' veſſeljem je bil v' ſvojo hisho gori vsel ǀ K' ſpomimu daj. ed. te gnade, de je bil timu isvolenimu folku na hribi Sinai dal te deſſet ſapuvidi boshie, je bil sapovedal prasnovati te Finkushtne Praſnike ǀ K' ſpomnimu daj. ed. ſtvarienia tiga Svejta, inu zhloveskiga Spola, je bil sapovedal prasnovati Dan te Sabbote ǀ K'Spominu daj. ed., de … ſi ſatana premagala ǀ Leta spomin tož. ed. ſo imeli ty pervi karsheniki satoraj nejbilu nihdar shlishat, de bi ſe kregali ǀ S'spominam or. ed. spaumni, inu ohrani 2. spomin, tj.
sposobnost ohranitve znanja, misli:
Spomin im. ed. je velik Boshi dar zhloveku dan, v' tem kir zhlovek kar vidi, shlishi, ali bere zhes dolgu zhaſſa na taiſtu ſpumni, inu v' ſvoj pameti samerkanu obdarshj ǀ Bayerlink pak piſſe zhuda od ſpomina rod. ed. Krajla Mithridates imenovaniga, kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel, ter on vſyh ſvojh deshel je jeſike ſnal ǀ niketeri ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin tož. ed. imeli, de karkuli ſo shlishali, ali brali nikuli na taiſtu nejſo posabili ǀ takorshne hualeshne Spomnie tož. mn. sa ſoſebne gnade prejete od Njegove miloſti, inu dobrute, je vſelei hotel imeiti 3. prispodoba:
ta oru tudi nezh hudiga nepomeni, temuzh je en ſpomin im. ed. te modrusti ǀ Barka, ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin im. ed. tiga ſakonskiga ſtanu ǀ ſtrashne rizhy ſo en ozhitni ſpomin im. ed. taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ terta je spomin im. ed. te rodovitnosti ǀ en ſpomin tož. ed. tiga S. Krisha je bil poſtavil v' Paradish, namrezh Drev tiga lebna v' ſrédi Paradisha ǀ je enu gvishnu ſnamine, de ta kateri odpuſti ſvojmu ſourashniku bò v' nebeſſih Krajloval, katere reſnize en ſpomin tož. ed. imamo v' S. Piſſmi ǀ jest k'poterdejnu te riſnize, samerkam v'S. Piſmi en lep ſpomin tož. ed. ǀ Leto arznio nam je ſvetoval Salamon nuzat pod ſpominam or. ed. tiga oblaka 4. misel:
veliko shaloſt je pozhutil na samim ſpominam or. ed., de imà umreti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
spomniti -im dov. 1. pomisliti:
na ſodni dan bò prepoſnu ſpumnit nedol., inu rezhi; oh neſrezhna jeſt ǀ Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit nedol., kadar bo v'ſvoje krajleustvu priſhal ǀ bode ushe zhaſs prishal na vezhnost spumnit nedol. ǀ Nasha Matti Sveta Katolish Karshanska Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu Nebesku Krajleſtvu ſpomnit nedol. ǀ De bi my perſileni bili pogostem na Nebeſſa Spomnit nedol. ǀ kakor ena shivina ſe valat, nikuli s' pravem ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit nedol. ǀ potle je bil Judom sapovedal vſakiteru lejtu ſpoumnit nedol. na taiſto gnado ǀ jeſt ſpumnim 1. ed. kaj te ſtare Rimske hiſtorje pravio ǀ Spumnim 1. ed., de S. Grogor je djal ǀ kadar shlishim garmejti, spumnem 1. ed. na ſodni dan ǀ veliko shaloſt pozhutem, kadar ſpomnim 1. ed., de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ Sdaj Spomnim 1. ed. kar v' Svetem Piſſmi ſim bral ǀ kadar ſpòmnim 1. ed., de Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou dial ǀ kadar spoumnim 1. ed., de krajl Salomon ǀ Spumnish 2. ed. de tvoj blishni je tebe v' shkodo perpravil ǀ ne ſpumnish 2. ed. na tuoio dusho ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish 2. ed. ǀ na oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine ſtoy nikuli nespumnish +2. ed. ǀ Ti premiſhlovash grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish +2. ed. ǀ kulikajn leit je vshe preteklu, de tvoi Ozha, tvoia Matti etc. So umerli, inu ti Syn, ti Hzhi nikuli nespolnish +2. ed. na nyh ſadnio proshno, inu tvoio oblubo, de bi taiſtem pomagal is viz ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish +2. ed. ǀ vezhkrat ſpumni 3. ed. na ſvojga vola, inu Kojna, Kakor pak na ſvojga Odreſhenika ǀ cel teden nespumni +3. ed. na Boga, inu, Na dusho ǀ ta katiri pogoſtem na nebeſſa ſpomni 3. ed., vſe poſvejtne rezhy sanizhuje ǀ obedn vezh na taiſto nespomni +3. ed. ǀ nihdar vezh na taiste nespolni +3. ed. ǀ na Boga nihdar neſpolni +3. ed., nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè ǀ Nezhnudite ſe vezh, kadar spumnite 2. mn. de ta greshni Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ Inu ne ſpumnite 2. mn. de On je taisti dobrutlivi Paſter ǀ kadar pak ſpomnite 2. mn. na vasho oblubleno nebesko deshelo ǀ na nebeſſa nikuli nespumnite +2. mn. ǀ nikar enkrat na G. Boga, ali dusho vasho neſpumnite +2. mn. ǀ Vy vidite na zeſti, na gaſſi, v' Zerkvi Peld Chriſtuſau, ſnamine Svetiga krisha, ter nespoumite +2. mn. na njegovo veliko lubesan ǀ De Chriſtus Jesus nebo vrshoha imel ſe zhes vaſſ toshit, de nespolnite +2. mn. na tu nebesku veſſelje, katiru vam je perpravil ǀ Na dusho malu Kadaj ſpumnio 3. mn. ǀ kadar imaio pomankajne spumnio 3. mn., de Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh ratal ǀ v' nyh potrebah na vbushtvu Synu Boshiga spomnio 3. mn., inu s' veſſeljam preneſſò ǀ malu kadaj ſpomnio 3. mn. na Nebesku veſſelje ǀ takorshni tudi na ſvojo posledno uro nespomnio +3. mn. na zhaſt boshio ǀ na dusho tiga mertuiga nihdar nespolnio +3. mn. ǀ kulikain ſe yh najde, kateri cilu takrat na G: Boga neſpumnio +3. mn. ǀ de neſpolnio +3. mn. de Bug yh vidi ǀ Sa tiga volo ludje taku greshnu shivè, dokler na G. Boga neſpomnio +3. mn. ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani lubesni Boshj, de na leto nespounio +3. mn. ǀ klezhejozh te proſſim ſpumni vel. 2. ed. de ti ſi naſs ſtuaril ǀ spumni vel. 2. ed. ti tudi ſi druge v'shpot perpravil ǀ ſpunmi vel. 2. ed. de ti tudi unimu ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ſpomni vel. 2. ed. na vniga dolshnika od kateriga Chriſtus je djal ǀ Spomni vel. 2. ed. na nebeſſa, ter bosh ſe greha sdershal ǀ Spoumni vel. 2. ed., O greshni zhlovek ǀ S'spominam spaumni vel. 2. ed., inu ohrani ǀ Oh moj vſmileni Jesus! nikar mene ne sapuſti, pomagaimi, ter nespomni +vel. 2. ed. na grehe moje mladoſti ǀ hudizh pak pravi nespolni +vel. 2. ed. nikuli na Martro Chriſtuſavo ǀ ſpomnimo vel. 1. mn., kar Chriſtus je djal ǀ spumnite vel. 2. mn. de Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ſpumnite vel. 2. mn., de tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad te semle ǀ ſpumniti vel. 2. mn. na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal ǀ Spomnite vel. 2. mn. na to ſveto Vduvo Judith ǀ ſpomnite vel. 2. mn. na ta veliki lon, kateriga G. Bug vam bo v' Nebeskih dal ǀ spaumnite vel. 2. mn. Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili ǀ Spauumnite vel. 2. mn. na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal ǀ Syumnite vel. 2. mn. na tu kar pishe S. Lukesh ǀ Iona Prerok takrat je bil na G. Boga ſpumnil del. ed. m kadar ta poshreshna riba ga je bila posherla ǀ en cell dan nej ſi li enkrat na mene spumnil del. ed. m ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil del. ed. m, KirKuli bi tebe vidil ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil del. ed. m na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa ǀ ſim bil spolnil del. ed. m, na tu kar pishe Vitrovius ǀ Zhe bosh na tuojo dusho ſpumoil del. ed. m, nebosh greshil ǀ kadar bi ſpomnila del. ed. ž ti shenska perſona, de Bug tebe vidi ǀ kulikajn shtihu ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila del. dv. m ǀ vezhkrat naſs sapezhati s'Kugo de bi ſpumnili del. mn. m de ſmò njegovi hlapzi ǀ de bi ty shivi spumnili del. mn. m na ſmert ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili del. mn. m na leta poterdi, inu sapusheni Tempel ǀ Ah Bug hotel! de bi vſy Nem. Nem. spomnili del. mn. m de G. Bug yh vidi ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak ſturili, de bi tulikajn rib potegnili, inu de my Capucinery ſe cello ſimo poſtimo ſpolnili del. mn. m, inu de bi tudi ribe jeidli, kadar bi yh imeli 2. spomniti se:
nemorem ſpumnit nedol., de bi bil bral od eniga Lonzharia, de bi bil ſvèt spomniti se spomniti se:
Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish 2. ed., de tvoj brat ima keikaj super tebe Zapisi z -ol-n- so hiperkorektni in kažejo na dvoglasnik -ou̯-n-, ki je nastal po disimilaciji iz -om-n-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
spoznati -am dov. 1. spoznati:
To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati nedol. kananery ǀ Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati nedol., inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſdaj ſte perſileni ſpoſnati nedol. de je vaſs krajl, inu Rihter vſiga volniga ſvejtà ǀ sa te ner modreſhi bi perſileni my bli yh Spoſnati nedol. ǀ my sdaj nemorimo ſposnat nedol. gdu je pravizhin, ali greshin ǀ ſo dolshni poprei prau premislit, inu sposnat nedol. ſvoje grehe, de ſe yh morio spovedat kakor ſo dolshni ǀ skuſi leto pergliho ym bom dal ſpoſnat nedol. ǀ sledni bi imel sposnasti nedol. ǀ ſposnam 1. ed. de teshku je ſlovensku piſsat ǀ enkrat ſim ozhy inuc pamet odperl, de golufio tiga Svejta Sposnam 1. ed. ǀ Spoſnam 1. ed., de ſim ptuje blagu vshival ǀ ſama ſebe sapellesh, v'tem Kir ſposnash 2. ed. de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio ǀ Ti ſyn Sposnash 2. ed. tadal tuojga ozheta ǀ ti nesposnash +2. ed. moje velike lubesni ǀ Salomon pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna 3. ed. modrust ǀ Takrat ſposna 3. ed. ta sgubleni ſyn ſvoie grehe ǀ sposna 3. ed. golufio tiga svejta ǀ Faratar Iskariot ſpoſna 3. ed., de je nedolshen ǀ ſam sposnà 3. ed. de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa 3. ed. de on ſam je ozha ǀ Poklizhe Appata, ga nesposna +3. ed. ǀ My ſposnamo 1. mn. de ſmo seſhli s'tvojga pota ǀ kakor to ſvejsdo Danizo vidimo, sposnamo 1. mn. de skoraj bo prishal ta ſvetli dan ǀ Vejm de ſposnate 2. mn. ſamy de ſte vaſſ jeſik greshnu nuzali ǀ Vſy enaku ſpoſnaio 3. mn., de ta ſvejt je taku reven, inu bolan ǀ kakor vſy Spovedniki sposnaio 3. mn. ǀ sa to nar sdravishi, inu nuznishi spoſnajo 3. mn. ǀ Imaio ſaveſane ozhy, ter neſpoſnaio +3. mn. dolſnuſt ǀ sposnaj vel. 2. ed. de je bilu domazhe, niKar divje meſsu ǀ Sposnaj vel. 2. ed. ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku ǀ Sdaj ſposnaj vel. 2. ed. O greshna dusha ǀ ſposnajmo vel. 1. mn., de ta kateri ima dobre, Svete, Boshje beſſede je Syn tiga isvelizheina ǀ ſposnajte vel. 2. mn. de nej ste sa semlo, temuzh sa Nebu ſtvarjeni ǀ Sposnajte vel. 2. mn. vshe enkrat N: N: de vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla ǀ spoſnajte vel. 2. mn. vaſho pregreho ǀ leto resnizo je bil ſposnal del. ed. m cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca ǀ Artaxarſes je ſpoſnal del. ed. m de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ Iob leto resnizo je bil sposnal del. ed. m ǀ Gdu ne bo sſposnal del. ed. m N: N: to nesgruntano dobruto Boshjo ǀ bi ſponsal del. ed. m de ony ſo veliKu brumnishi, KaKor ſi ti ǀ KaKor Plutarcus je ſponſal del. ed. m ǀ de bi s' zhaſſam nesposnal +del. ed. m, de njemu ſo shkodlive te tekozhe ſvesde ǀ ona okuli pade, inu kumai v' tei vishi je bila ſvoj greh ſposnala del. ed. ž ǀ Letu je dobru sposnala del. ed. ž Sveta Agnes, kir je djala ǀ vashe ſerze … bò dobrute, inu gnade Boshije ſposnalu del. ed. s ǀ ſta bila ſposnala del. dv. m una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus ǀ de bi ſposnali del. mn. m muzh, inu nuz teh selijsh ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi ſo ſpoſnali del. mn. m ǀ de bi sposnali del. mn. m kulikajn svejsd je na Nebeſsijh ǀ Kakor taiſte sgublene ouze ſo bile ſposnale del. mn. ž 2. priznati:
rajshi hozhemo umrejti kakor ozhitnu nashe grehe ſposnati nedol. ǀ ima ſvoje grehe pred Namestinikam Chriſtuſhovim Kateri je ta spovednik ſposnati nedol. ǀ Ie rejs ſim pregreshil, sposnam 1. ed. moj hreh ǀ sdaj ti mene ſposnash 2. ed. sa tuojga Gospuda ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash 2. ed. ǀ Bug druſiga tebi nesapovej temuzh de tuoj greh NamestniKu Boshijmu spoſnashi 2. ed. ǀ ta Rasbojnik ſposna 3. ed. Chriſtuſa sa Kraila ǀ on ſe prestrashi, tatvino sposna 3. ed., inu poverne ǀ eniga taku mogozhniga, dobrutliviga, inu lubesniviga Gospuda nesposnano +1. mn., neshtimamo ǀ De MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio 3. mn. vſy bratje, inu ſeſtre ǀ njega vezh sa suojga Gospuda ne ſposnajo 3. mn. ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij, de ſposnajo 3. mn. cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ ludje nesposnajo +3. mn. nijh stuarnika, nijh Boga, nijh Isvelizharja, inu Odreshenika, temuzh tega Saurashyo ǀ ſpoſnaj vel. 2. ed. temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane is pravo grevingo ǀ Po tem ſo bily noter potegnili eniga taiſtih folsh prizh, kateri je bil ſposnal del. ed. m, de on, inu njegovi tovarshi sa denarje od Henricusa priete ſó zhes Eduarda folsh prizhali ǀ cilu hudizh je bil Spoſnal del. ed. m enimu Mashniku ǀ ſvojmu Ozhetu je bil sposnal del. ed. m 3. prepoznati, razpoznati:
k'ſadnimu Ioseph ſe da ſpoſnati nedol. ǀ zhlovek ſe nemore hitrei ſopſnati nedol., ampak is jeſika, is ſvoih beſſedy ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam 1. ed. taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe ǀ S. Peter ſe ſposna 3. ed. s' tiga napek oberneniga krisha ǀ Is resbeleniga roſha ſe ſposna 3. ed. S. Lorenz ǀ s' beſſede ſe ſposna 3. ed. veiſt tiga zhloveka ǀ Is tiga resbitiga koleſsa ſe spoſna 3. ed. S. Catharina ǀ is dobrih beſſedy ſe ſposnaio 3. mn. ty pravizhni, inu isvoleni ǀ ſposnajo 3. mn. tu hudu od dobriga spoznati se počutiti se, imeti se:
ble dolshan ſe sposnash 2. ed. taistimu, kateri eno dobro beſsedo pred Rihtariam sa tebe gouori, kakor Christuſu ǀ O greshna dusha? doshna sponaj ſe vel. 2. ed. pred spovednikam ǀ de ſi lih je bila Krajliza Nebeſhka vener ſe je dershala, inu ſposnala del. ed. ž s'eno pohleuno deklo Boshyo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
spravljati -am nedov. spravljati, zbirati:
drusiga ne mislite ampak per fas et nefas blagu spraulat nedol. ǀ katera ne shpara temuzh ſadeua, katera neſpraula +3. ed., temuzh reſtreſsa ǀ Mreulinzi po lejti ſi ſpraulaio 3. mn. shpisho sa ſimo ǀ Ony ſo, katiri vashe shaze spraulaio 3. mn. v' nebeſſa ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo +3. mn. ǀ tize pak de ſi lih neſejejo, neshajnejo, inu neſpraulejo +3. mn. ǀ gdu bi bogatim blagu is tiga Svejta v' nebeſſa ſpraulal del. ed. m, kadar bi nebilu petlariou ǀ de bi vy bil v' nebeſſih ſi spraulal del. ed. m blagu skuſi Svete almoshne vkup(aj) spravljati zbirati:
vſe njega shivozhe dny drugiga nei miſlil, ampak li blagu per fas, & nefas vkup ſpraulat nedol. ǀ Eden nuzh, inu dan blagu vkupaj ſpraula 3. ed. ǀ blagu vkupaj ſpràulate 2. mn. sa vaſhe otroke ǀ vener morem sapuſtit moje blagu, katiru ſim taku teshku vkupai ſpraulal del. ed. m ǀ ſi vſem fliſſam je vkupaj spraulal del. ed. m, inu perpraulal te potrebne rezhy h' temu zimpru ǀ Rachael pak, kadar je ſuoje blagu vkup ſpraulala del. ed. ž, je bila tudi te slate, inu ſrebrne malike, ali Bogove vſela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
srečati -am dov. srečati:
ſrezha 3. ed. eno uduvo, Katera ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom ǀ en dan ga srezha 3. ed. na tem viſsokim mostu ǀ S. Paulus je bil v' letu meſtu prishal, inu je bil leto deklo na plazu ſrezhal del. ed. m ǀ eniga petlerja pu nagiga je bil srezhal del. ed. m srečati se srečati se:
ſe ſrezheta 3. dv. na veliki Petik, kadar ſta shla Boshi Grob obyskati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
srečen -čna prid. srečen:
Kadar ſim bil ſrezhen im. ed. m, inu bogat ǀ srezhen im. ed. m, inu Isvelizhen ſi ti ǀ ſrëzhen im. ed. m je taiſti, kateri na semli volnu preneſe bolesni, inu vbushtvu ǀ Dauid je bil taku ſrezhin im. ed. m, inu ſerzhan, de tiga groſovitniga Riſa Goliata je bil premagal ǀ O stutaushenKrat ſrezhni im. ed. m dol., veſseli, inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ Venus je ena dobra, inu ſrezhna im. ed. ž ſvejsda ǀ srezhna im. ed. ž je nasha deshela ǀ Oh ſtutaushentkrat shrezhna im. ed. ž ura ǀ ti ſi taiſtu ſrezhnu im. ed. s gnesdu, v' katerim je pozhivala taiſta Golobiza ǀ ſturj eno Comedio od eniga ſrezhniga rod. ed. m Firshta ǀ Enu dobru jutru, inu en ſrezhen tož. ed. m sazhetik tvojga Mashtva jeſt voszhim tebi ǀ Sa ſrezhniga tož. ed. m ži. ſe je shtimal Patriark Jacob ǀ tiga Srezhniga tož. ed. m ži. je uprashal, koku on andla ǀ sa ſrezniga tož. ed. m ži. ſe shtima, kateri njega oblazhila ſe more dotekniti ǀ shelite eno taku ſrezhno tož. ed. ž minuto imeti ǀ teshku bote mogli eno taku ſrezſno tož. ed. ž mert ſturiti kakor ta brumni Lazarus ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu tož. ed. s, myrnu, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu tož. ed. s shivejnie ǀ Ah Bug hotu! de bi mij bilij taku ſrezhni im. mn. m, Kakor je bila S. Catharina ſenesis ǀ Srezhni im. mn. m vy aku bote shiveli taku andohtlivu ǀ Ah ſrezni im. mn. m bi bily my Kadar bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta ǀ Dobre, ſrezhne tož. mn. m, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim primer.> Gdu tedaj je ſrezhnishi im. ed. m moshke, ali shenske pershone ǀ she ſrezhnishi im. ed. ž takorshna Hzhy ǀ vy ſte ſtukrat ſrezhnishi im. mn. m, kakor ony ǀ Sa ſrezhnishi tož. mn. ž bi ſe shtimala una shenska perſona kakor Mariamnes presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi, inu ſrezhnishi im. ed. m Firsht sa Krajlam Aſſveram
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
stanovitno prisl. 1. trdno, strumno:
vſemiſi ſtanovitnu naprej, de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi je bil preſtal ǀ Dokler ony ſo ſtanovitnu sheleli dellat, ſo bily polonani ǀ leto dolshnust, inu navado ty Firshti, inu krajli ſo vſelej taku ſtonovitnu dershali ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga Priatelna do vekoma ǀ vashe ſerze bo … ſtonouitnu de v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu 2. vztrajno:
Tu kar zhlovik zhes dan ſtanovitnu miſli, radu po nozki mu ſe ſajna ǀ imamò ſtnonovitnu, inu andohtliu Mario Divizo zhaſtiti ǀ zhe my ſtonovitnù, inu andohtlivu bomo per Svetjh proceſſiah ga proſſili Zapisi s korenskim o kažejo na vokalno harmonijo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
starec -rca m starec:
Ti ſtariz im. ed., druſiga nedelash cell dan, ampak marmrash, kounesh, shentujesh, inu ſe kregash ǀ je vidil eniga zhaſtitiga Stariza tož. ed. ǀ Tista dua hudobna stariza im. dv., Katera s'Saurashtva to poshteno, inu zhisto ſusanno sta bila obtoshila, de bi s'Kamenjam poſsuta bila, ſama sta poſsuta bilà ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Holofernuſa s' Juditho. Vna dua ſtariza tož. dv. s' Suſano ǀ Gre dalai po Tempelni, ter najde 70. ſtarizou rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
stati stojim nedov. 1. stati:
kadar vſhe nej mogal vezh na nogah ſtati nedol. ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati nedol. ǀ nikar nenuznu ſtat nedol., blagu ſapraulat ǀ jest tedaj neureden ſtojm 1. ed. v'tem S. Mejsti ǀ kodar hodish, ali kir ſtoish 2. ed., mislish, inu govorish od tvoje kupzhie ǀ Ti dolgu zhaſsa v'Cerkvi ſtoysh 2. ed., inu molish ǀ s' veliko ſramoshlivoſtio pred folkam ſtoy 3. ed. ǀ ta Kateri sna dobru golufat dobru ſtoij 3. ed. ǀ kadar na plazu stoij 3. ed. vſe mestu njega odſuje ǀ hlapiz pred hisho ſtoj 3. ed. ǀ ima tulikain opravila de nevej kej mu glava ſtoj 3. ed. ǀ na ſred eniga frishniga potoka ſtoji 3. ed., inu vener od sheje vmera ǀ Kaj vy tukaj cell dan ſtojite 2. mn. bres della ǀ v' zerkui ſtojte 2. mn. bres vſe pohleunoſti, inu andohti ǀ pred shpeglam ſtoje 3. mn., inu ſe lepotizhio ǀ ti mladi, kateri okuli tebe ſtoye 3. mn. ǀ vſy firshti, inu slahtniki okuli njega ſtojè 3. mn. ǀ ſtvjte vel. 2. mn. ſtonoviti per letej S. pejſſmi ǀ prèd tem Nebeſhkim Rihtariam bo ſtal del. ed. m ǀ na ſrejd plaza je stal del. ed. m ob zhaſsu tega ſemnja ǀ Je takrat Maria pod Chrisham ſtala del. ed. ž ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn, na katerem veliku Shtukou je ſtalu del. ed. s ǀ Iudij ſo pot kriſsam ſtali del. mn. m ǀ ſo pred stolam S. Troijce stali del. mn. m 2. obstajati, prebivati, biti, ostajati:
cellu meſtu s' velikem ſtraham ſo shli to luknio gledat, katiro she danashni dan puſte ſtati nedol. h' exempelnu, inu nauku ǀ je bandishana od Duora Nebeskiga, ter more saperta ſtati nedol. v' vizah sa pokuro ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy 3. ed. shnio vaſuje ǀ v'ledjeh ſtoy 3. ed. nezhiſtoſt ǀ kazha je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik ſtoij 3. ed. ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij 3. ed., de bi tem tizam neshkodovalu ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij 3. ed., de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij 3. ed. piſſanu ǀ kruh pod katerem stoij 3. ed. skritu tu S. Rus. T. ǀ v' maihin grehah ſtoj 3. ed. sazhetik pogubleina te dushe ǀ od tiga poterpeshliviga Joba ſtoi 3. ed. piſſanu ǀ kar od hudizha ſtoji 3. ed. piſsanu ǀ andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij 3. ed., de Boga ſe boij ǀ ſtoii 3. ed. na Altoriu pòd shoteriam podobe tiga kruha ǀ v' vashih greshnih djainah neſtoy +3. ed. vashe isvelizheine ǀ nepremishlish, de v' tem neſtoij +3. ed. tvoje isvelizheine ǀ kakor ura, katera nikuli s'myram neſtoj +3. ed. ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy +3. ed., temuzh vſe skusi tezhe ǀ ty pravi bogaboijezhi kersheniki ſtoie 3. mn. na tleh klezheozhi pred S. Resh: Telleſsam ǀ na deſni ſtoy kir tij iſvoleni Stoje 3. mn. ǀ kadar bi bil mogal pres ſpiſhe bi bil volnu ſtal del. ed. m ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu Moshu ſtala del. ed. ž ǀ kokush je per leſizi ſtala del. ed. ž, auzhiza per volku ǀ nasha shivina bo dobru ſtala del. ed. ž ǀ Boshija martra, katera na trugi je stala del. ed. ž ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa ſta ſtala del. dv. m ǀ je vidil de morje je ſtalu del. ed. s tardu kakor syd ǀ Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy, te ſte saperte ſtale del. mn. ž, kadar je bilu nevarnu gledat 3. trajati:
nej dolgu ſtalu del. ed. s, de noshezha rata ǀ aku Bug ij nebode bulshi pamet dal, nebode dolgu stalu del. ed. s de ſebi, inu meni bode shpot sturila 4. vztrajati:
Ajdje neſo hoteli letega vervat, ampak ſo per veri ſvojh malikou ſtali del. mn. m na strani stati pomagati, biti v pomoč:
Vni vduvi n'hozhete nastrani stati nedol. ǀ s: Duh mu je naſtrani ſtal del. ed. m, inu pomagal ǀ shlahta bo njemu veliku pomagala, inu na ſtrani ſtala del. ed. ž stati pri (kom) biti odvisno (od koga):
ſoſebnu sheli de bi imeli oblazhilu te lubesni boshie, katiro vſe skuſi nam ponuia, inu per nas ſtoij 3. ed. taiſto preieti ǀ sdaj per tebi ſtoj 3. ed. ſi isvolit, kar tebi ble dopade ǀ per Bugu je ſtalu del. ed. s nashe dushe ſtuarit mej timi nevernimi zoper stati upirati se:
Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili hudizhu superſtati nedol. ǀ s' pogledam, s' ſnaminiam, s' hojo, inu de ſuper ſtoj 3. ed. tem nespodobnem dellam Pomeni pod 2. ustrezajo pomenom it. stare.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Stefan(us) -na m osebno lastno ime
Štefan:
vuzhenu je samerkal Stephanus im. ed. Cantuarienſis ǀ Sprizhat nam morio, Frater Stephanus im. ed., kateri je bil obnoril ǀ Stephanus im. ed. Mashnik od kateriga piſhe Cæſarius ǀ Letu ſe vſem sgodj greshnem, inu pravizhnem: Bonifacius VI. Papesh ſamih 15. dny je shivil: Vrbanus VII. 12. dny. Leo ta XI. 6. dny. Stephanus im. ed. II. try ſame dny ǀ Stephan im. ed. ſe pusti s'kamenjam poſsuti ǀ en S. Shkoff s'menom Stephan im. ed. je vezhkrat ſfaril ǀ S. Steffan im. ed. tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu ǀ Pishe S. Grogor, de v' tej desheli Valeria je bil en Mashnik ſteffan im. ed. s' imenam ǀ NA DAN S. STEPHANA rod. ed. ǀ is kamejna, kateru raven S. Stephana rod. ed. ſe mala ǀ S. Stephanu daj. ed. slatki ſo ſe sdeli kameini, is katirimi ſo ga poſſipali ǀ katera ſta zhes S. Stephana tož. ed. djala ǀ S. Steffana tož. ed. vus folk s'kameniam ga je piſſipal ǀ lete reſnize imamo ta pervi Exempel na Naſhimu S. Pomozhniku, inu Varihu S. Stephanu mest. ed. ǀ bi guishnu s'troshtam nijh ſerza s' Stephanom or. ed. djal ǀ ſó ſe s'Stephanom or. ed. is vprashovali 1. → Kantuariensis 2. Neki samostanski brat 3. Neki duhovnik 4. Neki škof 5. Štéfan II., papež (23.–26. III. 752) 6. Sv. Štéfan, mučenec (pribl. 0–36/40)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
stiskati -am nedov. 1. stiskati:
mu ſapouei eno nogo ſa to drugo odreſat, nezh nepomaga, temuzh she ble leua ſtiska 3. ed. ǀ ſourashniki ga obdaio, inu ſtiskaio 3. mn. ǀ je mene sa garlu ſtiskal del. ed. m ǀ Saurashniki tebe obſuli: inu bodo tebe obdali, inu okuli, inu okuli ſtiskali del. mn. m 2. zelo varčevati:
sadoſti nam morio sprizhat zeiſte polne petleriou, katerem ludje bi radi pomagali, ali nepremorio, sakaj ſami poterbujeio, inu aku ſe hozheo ohranit ſtiskat nedol. morio ǀ My shparamo, ſtiskamo 1. mn., nuzh, inu dan ſe fliſſamo stiskati se krčiti se:
kadar shitu je imelu sernie dellat od velike urozhine, inu ſushe ſe je ſtiskalu del. ed. s vkupaj se stiskati stiskati se, zbirati se:
leta gorkuta pozhuteiozh marsloto te vode ſe sazhne vkupai ſtiskat nedol., inu mozhneishi prihaiat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sto nepreg. štev. sto, večinoma za izražanje velikega števila:
Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu im. mn. Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio ǀ ſtu im. mn. taushent ludy je bilu pomerlu ǀ veliku ſtutaushent im. mn.+ Kejkaj priti ſe ſo troshtali ǀ v'ſamem Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent im. mn.+ ludij je bilu ǀ pravi S. Remigius de od ſtu rod. mn. edn Kumaj oſdravi ǀ ſledno minuto ſtu daj. mn., inu ſtu daj. mn. neuarnoſtom je podverſhena ǀ v'neuarnosti ſtu tož. mn. oblub ſte ſturili Meni ǀ je bil predal sa ſtu tož. mn. taushent kron ǀ ſtu tož. mn. inu petdeſſet pereſs imà ǀ veliku ſtu tož. mn. shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ stu tož. mn. hual, inu shegnu njemu da ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent tož. mn.+ Sholneriu vſak dan je sphishal ǀ Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti, inu ſto tož. mn. lejt prebivat ǀ ena oſlova glaua sto tož. mn. kron je koshtala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
stokrat prisl. stokrat:
ti zhes ſtukrat ſi preshestvu dopernesla ǀ stukrat vezh skarbimo sa telu kakor sa dusho ǀ nikarli yh nebugaio, temuzh ſtukrat na dan reshalio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati:
kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj.
narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika:
jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se:
shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti:
dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati:
de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden:
s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža):
krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža):
je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti:
je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti:
je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi:
nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti:
ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti:
aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
strašan -šna prid. 1. strašen:
en ſtrashan im. ed. m vuol je bil pertekil ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan im. ed. m, sdaj lubesniu ǀ taiſti ſtrashni im. ed. m dol. ſodni dan bò poln ſmeshnave ǀ de bi ta nagli, inu strashni im. ed. m dol. potreſs imel semlo stresti ǀ ta ſtrashna im. ed. ž shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna im. ed. ž keha ǀ v'tem sazhne enu taku ſtrashnu im. ed. s ropotajne v'taisti kambri ǀ od tiga ſtrashniga rod. ed. m ſodniga dneva govorit ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne rod. ed. ž kuge ǀ kar hudiga, strashniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ s'oblazhniga, inu ſtrashniga rod. ed. s ima jaſſnu, inu tihu poſtati ǀ ſe pergliha enimu strashnimu daj. ed. m Vgrabzu, kateri v'puſhavah prebiva ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal, inu en ſtrashan tož. ed. m konz ſturil ǀ shlishi en straſhan tož. ed. m glaſs s'Nebes ǀ ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni tož. ed. m dol. shpektakel gledat ǀ neſrezhni ozha leta strashni tož. ed. m dol. ſhpektakel vidi ǀ sagledajo eniga strashniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ s' tega meſta pobeshish veno ſtrashno tož. ed. ž pushavo ǀ eno strashno tož. ed. ž ſmert ſtury ǀ v'strashno tož. ed. ž shiuinsho podobo ga preoberne ǀ inu ti karshenik na letu ſtrashnu tož. ed. s germeine nebosh od ſebe ſtreſsil ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ veni ſtrashni mest. ed. ž temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ po takorshnem ſtrashnem mest. ed. s garmeinom ſe bo desh vlijl ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem or. ed. m shrajom pojti ǀ je shal s' to ſtrashno or. ed. ž vojsko zhes Israelskiga Krajla ǀ Bug s'trashno or. ed. ž ſhtimo sazhne shugat ǀ s'to trashno or. ed. ž temmo tiga malikovajna je bila pokrita ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna im. dv. m moshia k' Mashniku ǀ kakor eni ſtrashni im. mn. m Riſsy, inu groſovitni Lintvorni ǀ noter prideio try strashni im. mn. m hudizhi ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè te ſtrashne im. mn. ž ſpake ǀ de te strashne im. mn. ž ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle ǀ kir veliku spak ſtrashnih rod. mn. ſe najde ǀ poln luft strashnih rod. mn. orlu ſe vidi ǀ do vekoma bodo te ſtrashne tož. mn. m hudizhe gledale ǀ od s'unaj je imelu strashne tož. mn. m ſaurashnike ǀ Samerkajte dobru te ſtrashne tož. mn. ž beſsede ǀ ſo takushne strashne tož. mn. ž, inu britke martre s'veſselim prenesli ǀ v' shtrashne tož. mn. ž puszhave ſo shli prebivat ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde, ſtrashne tož. mn. ž/s, ſmerdlive ǀ Bug v'taistih ſtrashnih mest. mn. oblakoh ſe perkaſhe ǀ do vekoma mei ſtrashnimi or. mn. hudizhi to paklenskoc martro terpeti 2. bojazljiv:
je bil taku mozhnu straſhan im. ed. m de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha ǀ en Rimski Gospud je bil taku strashan im. ed. m, de nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ Drugu ſerce ima slabu strashnu tož. ed. s, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ So bily ty Iogri ſlabi, inu strashni im. mn. m, kakor ouzhize ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij im. mn. m kakor saizij ǀ Poprej ſo bily strashne im. mn. ž ouzhize de cilu s'hishe nej ſo ſmely pojti ǀ s'strashnih rod. mn. ouzhiz ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Bug njemu sapovej, de tem ſtrashnem daj. mn. ima slavu dati ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem daj. mn., inu ſlabem ǀ te strashne tož. mn. m ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò primer.> ſim vidil kakor eno resbeleno pezh, katere plemen je bil ſtrashneiſi im. ed. m, kakor une Babilonske pezhi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
streči -ežem nedov. streči:
ony morio tem deshelskom k' miſi ſtrezhi nedol., inu glaſſe natakat ǀ ſvejſtu 33. lejt njemu ſtrejzhi nedol. ǀ Se nimaio tedai ſramovati v'ſvojm Stanu oſtati, bugat, ſtreizhi nedol., inu shlushit ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ trij, inu trijdeſseti lejt sueſtumu je imela strezhi nedol. ǀ ſmò dolshni ym ſtrezhij nedol., pomagat, inu vſyh potrebah ym na pomozh priti ǀ s'pershono ny na shlushbo ſtrezi nedol. ǀ ſam Syn Boshj je bil prishal na ſemlo strezhi namen. ǀ on na shlushbo ſtreshe 3. ed. S. Joſephu ǀ ona Moshu bolnimu nuzh, inu dan ſtreshe 3. ed. ǀ ta katiri k' Mashi ſtreshe 3. ed. v' imeni tiga folka odgovorj ǀ katerim ta drushba Nebeſhka na shlushbo ſtreshè 3. ed. ǀ kar samore buga, ſtrejshe 3. ed., brani ǀ tebi na shlushbo streshe 3. ed. ǀ kakor strèshe 3. ed. ſvojmu Gospudu ǀ vashimu garlu, inu trebuhu ſtreshete 2. mn. ǀ kateri na shlushbo ſvojmu krajlu ſtresheio 3. mn. ǀ kateri te bolne obyshzheio, inu ym ſtreisheio 3. mn. ǀ kateri poshreshnoſti, inu garlu ſtreſheio 3. mn. ǀ Angeli mu ſtreshejo 3. mn. ǀ li ſvojmu trebuhu je ſtregil del. ed. m ǀ kadar bi uni Hlapez taku fliſnu G: Bogu shlushu, inu stregu del. ed. m ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo stregal del. ed. m ǀ mu je shlushil, inu stregil del. ed. m ǀ kadar bi bili vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil +del. ed. m ǀ de bi Mary Divizi na shlusbo nestregil +del. ed. m ǀ poterpeshliva je bila Ruth, katera pohleunu je ſtregla del. ed. ž veliku lejt ſvoj tashi Noemi ǀ Je dershal dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla del. dv. m ǀ ſe resèrdi zhes lete kateri mu ſo ſtregli del. mn. m ǀ Chriſtuſu v' ſvoj hishi ſo ſtregle del. mn. ž, inu vezherio dale
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
studenec -nca m studenec:
en novi ſtudeniz im. ed. bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ ſtudenz im. ed. sazhne vun ſverat ǀ Studeniz im. ed. pak nihkdar smijram nestoy ǀ Kakor en studenez im. ed. is Kateriga svera dobruta ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza rod. ed. ſvera tu sdravu ojle ǀ Studeniza rod. ed. is Kateriga svera ta greh, s'taistiga tudi svera ta shtrajfinga ǀ ſraven tiga frishniga ſtudenza rod. ed. gnade Boshje ǀ to S: zhednost je perglihal enimu ſtudenizu daj. ed. ǀ tezhe k'timu frishnimu Studenizu daj. ed. ǀ tiga je bil k' enimu ſtudenzu daj. ed. pelal, de ſe je bil oshivil ǀ shelj v' nebeſſa, kakor en mozhnu shein zhlovek k' ſtedenizu daj. ed. ǀ tezi k'ſtudenzu daj. ed. te ſapuvidi ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tož. ed. tej sapusheni Agar ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta pravi ſtudenz tož. ed. sguby ǀ per ſtudenizu mest. ed. te S. pakure ǀ Operij tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu mest. ed. te ſpuvidi ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu mest./or. ed. ǀ kakor en ſkerbni inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam or. ed. oskerbeti Paſsterje ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ kakor de bi bila dua ſtudeniza im. dv. ǀ try ſtudenizi im. mn. ſo bily sazheli s' noviga ſverat ǀ ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi im. mn. ǀ Vſi studenzi im. mn., inu potoki krijvavi ratajo ǀ morie, v'Kateru vſi studenici im. mn., inu potoKi tezheo ǀ Studenizi im. mn., inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ kir nej bilu ſtudenizu rod. mn., inu potoku ǀ voda teh ſtudenizou rod. mn. nej slana ǀ vſe vode teh ſtudenzou rod. mn., inu shternih ǀ s'studenizu rod. mn. olje, inu med je sveralu ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize tož. mn., potoke ǀ te frishne studenze tož. mn. je v'krij preobernila ǀ ſe rad paſſe per ſtudenizah mest. mn. ǀ Vudari po ſtudenizoh mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
studiranje -a s študiranje, učenje:
Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu daj. ed., de nuzh, inu dan v' Bukuah tizhè (IV, 445) → studirati, → študiranje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
studirati -am nedov. študirati:
s'mladiga sazhneio v' shulo hodit, nuzh, inu dan ſtuderajo 3. mn. (II, 80) ǀ Oni nuzh, inu dan ſtudiraio 3. mn. (IV, 32) → študirati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
stvarjenje -a s stvarjenje:
K' ſpomnimu ſtvarienia rod. ed. tiga Svejta, inu zhloveskiga Spola, je bil sapovedal prasnovati Dan te Sabbote (V, 360)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Stvarnik -a m Stvarnik, Bog:
kaj je Nash Gospud, Bug Stuarnik im. ed., inu Odreshenik ſturil is ſvoje dobrute ǀ G. Bug, kakor ſtuarnik im. ed. je. Alpha, inu Omega ǀ Oh moj Vſmileni Bug, inu Stvarnik im. ed. ǀ ſe nebote bali G: Boga vaſhiga stuarnika rod. ed. ǀ pojdem prèd oblizhe mojga Odreshenika, inu ſtuarnika rod. ed. ǀ volo tvojga Goſpuda Boga, inu ſtvarnika rod. ed. nikuli nejſi dopolnila ǀ hudizh, Kateri vſelej trahta to bogo dusho od suojga Boga, inu StvarniKa rod. ed. lozhit ǀ shelij nuzh, inu dan k'ſvojmu Stuarniku daj. ed. pojti ǀ pres vſiga konza hualo, inu zhast ſvojmu ſtuarniku daj. ed. poiejo ǀ de bi zhlovek Bogu ſvojmu ſtvarniku daj. ed. pokoren bil ǀ n'hozhemo naſha ſerza G. Bogu nashimu ſtvarniKu daj. ed. offrat ǀ de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku daj. ed. ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ hualeshin ſvojmu Stvarnjku daj. ed. ſe iskasal ǀ nej obene perglihe od ſtuari h'Stuarniku daj. ed. ſvoimu ǀ vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika tož. ed. lubi ǀ sdaj ti mene ſposnash sa tuojga Gospuda, inu ſtuarnika tož. ed. ǀ nam je shal is ſerza de tebe Nashiga ſtvarnika tož. ed. ſmò ſapuſtili ǀ je terbej s'praviga ſerza G: Boga Stvarnika tož. ed. tvojga lubit ǀ pò ſvoi navadi ſò peile, inu Svoiga Suarnika tož. ed. zhaſtile ǀ per tuoimu Gospudu, inu stuarniku mest. ed. ǀ dusha niker pozhitka ne najde, ampak v' ſvoim ſtuarniku mest. ed. ǀ en zhlovek pred ſvoim ſtuarniku mest./or. ed. ſe ponisha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
sušec -šca m sušec, marec:
sakaj ner ble v' tem meſſizi Sushiza rod. ed., inu Jeſſenika tullio, inu diuiaio (III, 468) ǀ kadar dan, inu nuzh ſo glih, kateru duakrat v' lejtu ſe sgodj; ta pervikrat v' tem meſſzi Sushizu mest. ed., ta drugi krat v' tem meſſzi Jeſſeniku (III, 477)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Suzana -e ž osebno lastno ime
Suzana:
Suſanna im. ed. je bila nedolshna ǀ Susanna im. ed. od shpota, inu ſmerti ſe je bila rejshila ǀ Suſana im. ed., de ſi lih Bogaboijezha ǀ kaj ſe je bilu sgodilu tei brumni, inu ſveti sheni Suſanni daj. ed. ǀ S. Piſſmu tudi huali Suſanno tož. ed. ǀ ſusanno tož. ed. sta bila obtoshila, de bi s'Kamenjam poſsuta bila ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino … Vna dua ſtariza s' Suſano or. ed. Suzána, lat. V Susanna, gr. Σουσάννα, Jojakimova žena (SP Dan 13,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
svet3 -a prid. svet:
Svet im. ed. m je Gospud Zebaoth ǀ leta shena je bila ſposnala, de je en ſvet im. ed. m Mosh ǀ nihdar nema zhloviK ſe shtimati, de bi bil prevezh ſvèt im. ed. m, inu pravizhen ǀ zhlovek prezei ne rata Svet im. ed. m ǀ de bi edn taku Svèt im. ed. m bil, Kakor je bil S. Stephan ǀ Sveèt im. ed. m je Syn Boshy, zhegar Nameſtnik ſi na semli ǀ Sveti im. ed. m dol. Michael je djal k' Joſvi ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti im. ed. m dol. Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ Shegnan tvoj ſvèti im. ed. m dol. urat ǀ Svetic im. ed. m dol. Duh v' Bukuoh teh Rihtariou je govuril ǀ letu je praua boshja resniza pravi Svete im. ed. m dol. Cyprian ǀ Sveta im. ed. ž Clara bò v' Nebeſſe polsdignena ǀ Sveta im. ed. ž katolisha Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ ſveta im. ed. ž je bila Judith ǀ O nuzna, inu ſveta im. ed. ž arznia ǀ taku svèta im. ed. ž bila; kokar Maria Madalena ǀ praviza je ena ſueta im. ed. ž zhednost ǀ Iudith de ſi lih ſvejta im. ed. ž, vener Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ letu je enu Svetu im. ed. s mejſtu od Boga poſvezhenu ǀ ner shlahtnishi je Svetu im. ed. s Reshnu Telu ǀ letu je enu ſvetu im. ed. s mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu ǀ molim en dell Svetiga rod. ed. m Roshenkranza ǀ na dan ſvetiga rod. ed. m kerſta ǀ kakor de bi semla nebila vredna takushniga ſuètiga rod./tož. ed. m Mosha imeti ǀ ſnamine ſveta rod. ed. m ned. (?) Chriſſa zhes ſe ſturil ǀ pojmo s'suetiga rod. ed. m Euang. v'Mojſsesave bukve ǀ sa volo svete rod. ed. ž katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ k' nuzu ſvete rod. ed. ž katholish kershanska Cerkui ǀ njega ſuete rod. ed. ž gnade deleshen rata ǀ smala peld, inu podobo ſvetè rod. ed. ž Troyze ǀ Oh nesrezhena huala te Suete rod. ed. ž Bratauszhine ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga rod. ed. s pozhetvia je bila shegnana ǀ NA PRASNIK SVETIGA rod. ed. s, ROISTVA DIVIZE MATERE MARIE ǀ vſe tu Kar lepiga, inu svetiga rod. ed. s per Angelah ſe najde ǀ v' pushavi te semle nas shpisha s' Kruham nebeskim Svojga Setiga rod. ed. s TELESSA ǀ jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu daj. ed. m Martinu ǀ per Svetimu daj. ed. m Lukeshu ǀ k' ſvetimu daj. ed. m Altariu perſtopit ǀ je bil ſapovedal daj. ed. m ſvètimu Maurizu ǀ Angel je djal k' Sveti daj. ed. ž Brigidi ǀ tej ſveti daj. ed. ž Divizi je bil dal eno groshno shlafernzo ǀ Iudith je opominala k'tei Sueti daj. ed. ž, inu nuzni pokuri ǀ je djal k'Sveti daj. ed. ž Brigiti ǀ ſo k' ſvetimu daj. ed. s Reshnimu Telleſſu posgajnuali ǀ vy perſtopite k'ſvetimu daj. ed. s obhailu ǀ veliku kupzou je bilu, kateri en Svet tož. ed. m leben ſò pellali ǀ bomo sazheli ſvet tož. ed. m ſad dobrih dell doparnaſſat ǀ de bi Eliſabeth takorshen ſvét tož. ed. m leben pelala ǀ snovizh je bila ſveti tož. ed. m dol. karſt prejela ǀ ta Sveti tož. ed. m dol. offer v'Nebu ſò neſli ǀ poslushaj Svetiga tož. ed. m ži. Grogoria ǀ je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga tož. ed. m ži. Duhà ǀ G. Bug ie bil taiſti dal tiga ſuetiga tož. ed. m ži. ſijnu Samuela ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto tož. ed. ž Divizo do par nagiga slezhi ǀ eno ſveto tož. ed. ž smert je shelil ſturiti ǀ To ſvèto tož. ed. ž lubesan je tudi imel S. Paulinus ǀ Svetu tož. ed. s Ojle ſi puſtj perneſti ǀ brumenu ſvetu tož. ed. s shivejne potle je pelal ǀ dobru, inu ſvètu tož. ed. s djajne terbej polek s: vere imèti ǀ Angel je bil vun ſpuſtil tu Suetu tož. ed. s ime MARIA ǀ neurednu Suetnu tož. ed. s Reshnu Telu vſhili ǀ v' tem Svetem mest. ed. m Kloshtru ǀ v' letem ſvetem mest. ed. m Divizhnem Kloshtri ǀ gnado, katero zhlovek v' Svetim mest. ed. m Karſti praime ǀ v'ſvetim mest. ed. m vblatu ſe najde ta pravi shivi Bug ǀ vſelej ſe najde per Sveti mest. ed. ž TROYZI ǀ v' tvojm Svetem mest. ed. s Jemenu ſmò Karsheni ǀ per ſvetem mest. ed. s Obhaili ſe vidio ǀ na tem ſvetim mest. ed. s mejsti ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem or. ed. m Antonam ǀ ſim perſilen ſpoſnati s' ſvetem or. ed. m Auguſtinam ǀ s' Svetim or. ed. m Bernardam rezhem ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem or. ed. m Clemenam Alexandrinam ǀ ſmejm rezhi s'Svetem or. ed. m Hieronymuſam ǀ s' eno dobro Sveto or. ed. ž miſlio ǀ s'tuoio ſveto or. ed. ž proſhno ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto or. ed. ž gnado nepolnil ǀ S' tvojm Svetim or. ed. s oblizham bosh napolnil mojo dusho ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom or. ed. s Rojstvom veſselilij ǀ kadar s'Svetem or. ed. s Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio ǀ ta dua Sveta im. dv. m Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej ǀ Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta im. dv. m Marternika ratala ǀ Sveti im. mn. m Papeshi ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ tudi mej nimi ſe ſveti im. mn. m Ludje naideio ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij im. mn. m ǀ Tu tudi poterdio ſvetij im. mn. m Vuzhenikij ǀ te Svete odpuſtike Sueti im. mn. m Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Ste vy, inu one taku ſvetj im. mn. m kakor je bil S. Hieronymus ǀ de ſi lih taisti Tempelni nej ſo bily taku ſvèty im. mn. m, kakor naſhe Cerkvi ǀ eno zhednoſt, sa to drugo bodo udobili, inu popolnoma ſvety im. mn. m ratali ǀ ſe imaio pofliſſat pokorni, inu ſvejti im. mn. m biti ǀ ty kameni pomenio te Svete im. mn. ž Rane ǀ lete ſvete im. mn. ž skriunostij ſo prezhudne ǀ shegnane tvoje ſuete im. mn. ž laſij, inu tvoje prelepe ozhy ǀ te nespodobne beſsede, katere vezhkrat od vaſs shlishio, kakor pak te ſvète im. mn. ž ǀ O Svete im. mn. ž/s nedolshne liza ǀ nasha della de ſi lih dobra, svejta im. mn. s, inu teshka, kakor je poſt, almoshna, molitvu ǀ po ſtopinah Svetih rod. mn. Apoſtelou dò ſmerti je hodil ǀ velike della teh ſvetih rod. mn. Marternikou ǀ s' Kryvio teh Svetyh rod. mn. Apoſtelnou ǀ Pokleknite k' tem Svetem daj. mn. nogam ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom daj. mn. mladenizhom ǀ proſſi h'Pridigi, inu k'ſvetem daj. mn. Vezhernizam ǀ te Svete tož. mn. m odpuſtike Sueti Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Blagar temu, kateri te ſvete tož. mn. m prasnike ſpodobno poſvezhova ǀ pò goſtem je ſuete tož. mn. m ſacramente andohtlivu prejela ǀ ona njegove Svete tož. mn. ž noge je kushala ǀ Imate ſvete tož. mn. ž bukve preberat ǀ da tej dushi dobre, inu ſvète tož. mn. ž miſlij ǀ ſvoje svejte tož. mn. ž roke s'krisha doli ſname ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy, vener lepe ſuete tož. mn. ž/s premishlovajne imel ǀ je ſvoje Svete tož. mn. ž/s uſta na vaſs pertisnil ǀ ſvoje Sveta tož. mn. s uſta inu brado vſo krivova imá ǀ vsdignite vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta tož. mn. s Nebeſſa ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta tož. mn. s trupla pokoppavala ǀ s'kusi nyh zhednoſti, inu ſvèta tož. mn. s della ǀ letj gori v'Sveta tož. mn. s nebeſſa ǀ v' tvojh Svetih mest. mn. Ranah ǀ per teh Svetyh mest. mn. proceſſiah ǀ andohtlivu bomo per Svetjh mest. mn. proceſſiah ga proſſili ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi or. mn. Rani ǀ s' ſvetimi or. mn. peiſſmi, inu molitvami Njega hualio ǀ je pofaihtan s' Svetemi or. mn. Sacramenti ǀ s' Svetimy or. mn. Litaniamy klizhemo ǀ lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy or. mn. beſſedamy primer.> kmet, od kateriga pishe Caſſiadorus … leta je ſveteishi im. ed. m, kakor ſi ti ǀ Vener bi mogal Svetèshi im. ed. m ratat ǀ de bi ſvetèshi im. ed. m bil, kakor tij drugi Minihij ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi, inu ſveteshi im. ed. ž rata ǀ tamkaj bosh vidil eno Nuno … leta je veliku ſveteishi im. ed. ž, kakor ſi ti ǀ eniga veliku ſveteshiga tož. ed. m ži. Apoſtelna je doſsegla, inu udobila ǀ jest ozheto Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi tož. ed. s serze offram ǀ letij ſo veliku sveteshi im. mn. m Kakor vſi svetniki presež.> taku tudi je sturil ta nar sveteshi im. ed. m, inu nar zhastjtishi Mashnik Chriſtus Iesus ǀ S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi im. ed. m, inu zhednishi vmej vſimy ǀ moja nerſveteshi im. ed. ž Mati bo tudi vaſha mati ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu daj. ed. m offru ſo bile iskasale ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi daj. ed. ž Mateti je napruti shal ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj ner Svetejshi daj. ed. ž Materi shlushil ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu daj. ed. s Imenu bosh imel ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi tož. ed. m Sacramet ǀ je vidil rojeno Mario ſuojo nar sveteshi tož. ed. ž Mater ǀ hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi tož. ed. ž Divizo, tiga ner pravizhniſhiga Ioſepha ǀ S. Kath. Kersh. Cerku je sapovedala ſvetinie tyh Boshyh Marternikou poſtavit na tu ner Svetéshi tož. ed. s meſtu ǀ nad tem nar ſveteſhim or. ed. m inu zhudniſhim S. Sacramentu → s.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
svetal -tla prid. svetel:
en ſvetal im. ed. m oblak ijh je obſenzhil ǀ vſelej je ſvètal im. ed. m ǀ Kadar en ſvetau im. ed. m oblak je bil napolnil Tempel Salamonau ǀ Zhe perlin nej sfetal im. ed. m taku nej nezh ureden ǀ ta ſvetli im. ed. m dol. dan v'shalostno nuzh ſe preoberne ǀ nash Svetli im. ed. m dol. Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi perpravit ǀ Kateri je bil enu lepu rumenu ſonze sa volo njegoviga vuka, en ſfetli im. ed. m dol. dan sa volo zhednoſti ǀ on je taiſta ſvetla im. ed. ž lampa, katera Nebeſsa resfetli ǀ MARIA Diviza je Svetla im. ed. ž, kakor ta Daniza ǀ Kadar ſonze s' jutru ſvetlu im. ed. s, inu zhiſtu gor grè ǀ tu je taistu svetlu im. ed. s Nebu ǀ tu ſvètlu im. ed. s ſonze naſhe dushe bi pres oblaka tiga trupla nam ſe parkasalu ǀ vſelej ſe je sfetil kakor enu sfetlu im. ed. s ſonze ǀ nepoſnaio te ſvetle rod. ed. ž nebeske skriunoſti ǀ bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle rod. ed. ž ſvejsde, ena paklenska glauna ǀ ſe je perporozhil Svetlimu daj. ed. m Papeshu Innocenziusu timu XI ǀ Perglihaio Mario Divizo Eni sfetli daj. ed. ž ſvejſdi Danizi ǀ S. Auguſtinus pravi, de to ſvetlo tož. ed. ž resnizo vſy lubio ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu tož. ed. s Nebu ǀ na ſvetlom mest. ed. s ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem or. ed. m glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo or. ed. ž baklo gnade S. Duha ǀ Taiſti lepi, inu ſvetli im. mn. m ludie, katire ſi videl per obhaili, ſo v' gnadi Boshy S. Rus. T. prejeli ǀ ſazhneo od temè inu potle ſvetlij im. mn. m rataio ǀ Svèſde sò ſvetle im. mn. ž, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Prideio tudi taiſte duei sheni k' Obhaili, ter vidi, de ſo ſilnu lepe, inu ſvetle im. mn./dv. ž ǀ Nebu polnu svetlih rod. mn. svejsd ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle tož. mn. ž ozhij so bilij saveſali ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle tož. mn. ž/s kakor ſonze ǀ ſvetla tož. mn. s oblizha kakor ſvejsde ſo imeli primer.> G: Bug jo oguanta, inu pokrje s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi im. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ je bila Svetleishi im. ed. ž kakor tu rumenu ſouze ǀ en plaish ſo bily perneſli ſvetlejshi tož. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ kadar Chriſtus na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi tož. ed. s kakor ſonze pokaſal ſvojm Jogrom presež.> Je bila ta ner ſvejtleshi im. ed. ž, inu veſselejshi laterna ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi im. ed. ž v' mej ſvejſdamy ǀ Milost ſvojo G: Bug nam greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi tož. ed. ž ſturij vidit, inu skuſit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Sveta trojica -e -e ž osebno lastno ime
Sveta trojica:
od vekoma je bila S. Troyza im. ed. sklenila s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ S. Troijza im. ed. tebe ſamo je bila v pozhetvi pognadala ǀ ſdaj kir ſe ima zimprat dvor S. Troyze rod. ed. ǀ de bi od S. Troyce rod. ed. Kronana bila ǀ zhlovik poprej Kakor je bil v'greh padil, je bil en lep, inu shlahten pild ismalan is ſamo roko S. Troijze rod. ed. ǀ NA PRASNIK S. TROIICE rod. ed. ǀ sa volo zhastj, inu huale, katero vſak dan S.S. TROIJZI daj. ed. daſte ǀ Olympius Arianus je shentoval S. Troyzo tož. ed. ǀ tu s. rojstvu napolni s'veſselom s. Troijzo tož. ed., Angelze, Nebu, semlo ǀ ozha Nebeshki is beſsedo rodij to drugo Pershono v'S. Troijzi mest. ed. ǀ vy v'Cerkvi pred Samo S: Troyzo or. ed., inu vſo drushbo Nebeſhko ſe ſmeiate
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Svetinius m osebno lastno ime
Svetonij (?):
Pishe Svetinius im. ed. od Ceſſarja Tiberiuſa, de leta en dan je bil shal obyskati Jetnike (IV, 401) Verjetno je mišljen → Svetonius.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
svetlo prisl. svetlo:
primer.> ſonze kateru na dan britke martre Chriſtuſave je bilu umerknilu, danas pak hitrei, inu ſvetleishi ſe je bilu prikaſalu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
svetnica -e ž svetnica:
En dan ta Svetniza im. ed. je vidila Chriſtuſa Jeſuſa ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo te Svetnize rod. ed. ǀ ſe je bil tej Svetnizi daj. ed. s' veliko ſvetlobo, inu zhaſtio prikaſal ǀ k' vam ſe obernem O lubi Svetniki, inu Svetnize im. mn. Boshje ǀ vſi ſvetniki, inu ſvetnize im. mn. ſe nij odklajnajo ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz rod. mn. koshize, inu pepeu ǀ teh lubih Svetnikou, inu Suetnizh rod. mn. Boshyh ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele, Marternike, Divize, inu vſe Svetnike, inu Svetnize tož. mn. ǀ veKshi ſvetnize tož. mn. bote tuKaj per naſs nashli, Kakor paK v'Rimi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
svetnik1 -a m svetník:
S. Joannes je bil ta ner vekshi Svetnik im. ed. m ǀ velik ſvetnik im. ed. je bil Sveti Jſidorus ǀ Lep odguvor tiga Svetnika rod. ed. ǀ en iesni togotni zhlovek Amatolius imenovan, ſe je toshil timu Svetniku daj. ed., de njega ludje resnashaio ǀ Poshluſhajte tiga Svetnika tož. ed. ǀ kadar ſim ſpomnil n' eniga ſvetnika tož. ed. ǀ poshlushajte beſsede tiga Suètnika tož. ed. ǀ ty lubi Svetniki im. mn. Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ vy hozhete shivèti kakor Ajdy, vmreti kakor ſvetniki im. mn. ǀ Angeli, inu svètniKi im. mn. bi neimeli popolniga troshta ǀ Chriſtus Pravi Bug je imel bres vſe glihe vekshi lubesan pruti zhloveku, kakor vſy Svetniky im. mn. ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou rod. mn. prishli po vaſho dusho ǀ sazhneo molit litanie vſyh Svetnikou rod. mn. ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou rod. mn. milu plakaio ǀ kaj govorim od Suetnikou rod. mn. ǀ je shlishal peiſsèm teh Svetniku rod. mn. ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku rod. mn. h'ſuoij ſhlushbi ǀ ſtu oblub ſte ſturili Meni, inu moim Svetnikom daj. mn. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom daj. mn. ǀ Ti nimash obene lubesni pruti G. Bogu, obene andohti pruti Svetnikam daj. mn. ǀ netoshite, inu nemarmrajte zhes Svetnike tož. mn. ǀ zhe my premiſlimo te lube ſvetnike tož. mn., inu ſvetnize Boshje ǀ vij sa velike ſvetnihe tož. mn., in ſvetnize dershite Kateri ſeſo pobulshali ǀ per drugyh Svetnikah mest. mn. ǀ kateri je umej vſimy Svetniki or. mn. ta ner vekshi ǀ s' temi lubimi ſvetniki or. mn. ſe veſſeliti vseh svetnikov dan nepreg. (?) praznik vseh svetih, tj.
1. XI.:
je ſapovedal od vſeh ſvetnikou dan rod. ed. do Boshizha tardu ſe poſtiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
svetovati -am dvovid. svetovati:
je bil ſazhel ſvetovat nedol. Ceſsarju, de bi imel ſvojo vojsko poſlat Zhes lashko deshelo ǀ jest ſim ſi naprej vſel danaſs Nem. Nem. svetouat nedol., inu vuzhiti ǀ kir zviblaio pravu Svetovati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat nedol. malzhati, ali pak govoriti ǀ kar ieſt tebi ſvetovam 1. ed., aku ſe nezhesh kaſsati ǀ vaſs sfetovam 1. ed. s'S. Cyprianam ǀ satoraj jeſt tebi ſvetvam 1. ed. moj priatel ǀ S. Duh naſs opomina, inu ſvetova 3. ed. ǀ ſvetoua 3. ed. njemu, de bi vſak dan imel S. Maſho shlishat ǀ S. Duh ſvejtoua 3. ed. v' takorshni neuarnosti v' grob pojti ǀ u ſvetovajo 3. mn. de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo deshelo ǀ obenimu nebom ſvetoval del. ed. m, de bi imel sapuſtit, ali ſaurashit ta ſvejt ǀ je tudi svetoval del. ed. m S. Ioannes vnimu preuſetnimu ǀ raunu letuje sfetoval del. ed. m David rekozh ǀ Prerok Daniel pak je krajlu Nabuchodonoſerju ſvetval del. ed. m ǀ ſturite tu kar je ſvetovala del. ed. ž ta modra Iudit ſvoje Purgarje rekozh ǀ malzhajnie ſo stonovitnu ti S. S. PushauniKi, inu shlushabniki Boshij dershali, inu druge dershati vuzhili, inu ſuejtuali del. mn. m svetovati se posvetovati se:
satorai je lete vſe skusi pred ſvoimy oyhmy imel, inu s'taistimy ſe je ſvetnval del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
svoj -a zaim. svoj:
kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena:
s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
šestdeset nepreg. štev. šestdeset:
kulikajn ſgonzhiszhu je bilu? Najdem de ſo bily tryſtu, inu ſeſtdeſſet im. mn. ǀ Ti Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti lejt. Enoh od devetſtu, inu pedeſset lejt. Mathusalem od devetſtu inu deuet, inu ſeſsedeſset rod. mn. lejt ǀ S. Paulus ta parvi Pnshaunik sheſtdeſset tož. mn. lejt vſak dan polovizo hleba je s'kusi orla od G. Boga prejel ǀ ſtu, in ſeſtdeſset tož. mn. mil je bil ſturil po morij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 622 zadetkov.