dodániSSKJ -a -o prid. (á) dodána vrédnost -e -i ž (á, ẹ́) ekon.
razlika med prodajno in osnovno, izvorno ceno izdelka ali storitve: visoka dodana vrednost; rast dodane vrednosti; davek na dodano vrednost; Ni čudno, da bo združenje podjetnikov pospešeno nadaljevalo priprave na izvajanje projekta uvajanja inovacij, saj prav inovatorstvo omogoča hitrejšo rast dodane vrednosti na zaposlenega delavca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
DDV -ja in -- in ddv -ja in -- [dẹdẹvé -êja in dədəvə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat. davek na dodano vrednost; dedeve: obračun DDV-ja; stopnja DDV-ja; uvedba DDV-ja; zakon o DDV; Vlada želi pokriti delni izpad prihodkov z naslova DDV-ja s povišanjem stopnje tega davka E kratica za d(avek na) d(odano) v(rednost)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
dedevé -êja m (ẹ̑ ȇ) davek na dodano vrednost; DDV: obračunavati dedeve; uvedba dedeveja; stopnja dedeveja; Samostojni podjetniki bodo ob oddaji poročila na papirju plačali skupaj z dedevejem 15 evrov E ↑DDV
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
homologácija -e ž (á) 1. uradno preverjanje, ali določen proizvod, navadno vozilo ali del vozila, ustreza predpisanim pogojem: postopek homologacije; Po spremembah zakona o davku na motorna vozila bo davek treba plačati pred tehnično analizo oziroma homologacijo vozila
// uradno preverjanje, ali kaj ustreza predpisanim pogojem sploh: Že dolgo ne pomnimo tolikšne neučakanosti, kakršno so izpričali slovenski avtomobilisti, ko so v nedeljo komajda dočakali konec postopka homologacije novega kombiniranega dirkališča 2. uradno pisno potrdilo o tem, da kaj ustreza predpisanim pogojem: dobiti homologacijo; izdati homologacijo; Na enem izmed štirih pooblaščenih servisov morate pridobiti homologacijo, saj tuja pri nas ne velja E ← nem. Homologation, agl. homologation, it. omologazione iz gr. homologéō 'strinjam se, potrdim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
pirátSSKJ -a m, člov. (ȃ) kdor si nezakonito prisvaja, razmnožuje izdelek elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo: računalniški pirat; Sodniki so bili prepričani, da je zaradi možnosti nakupa in uporabe računalnikov tudi za pirate podjetje dolžno plačati enak davek, kot ga plačujejo izdelovalci praznih avdio- in videokaset E ← agl. pirate, nem. Pirat ← it. pirata ← lat. pīrāta ← gr. peiratḗs iz peiráō 'napadam'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.