délanje -a s (ẹ́)
glagolnik od delati: delanje čevljev / pripomoček za delanje črt / jezilo ga je delanje šal na prijateljev račun

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

délanje -a s

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dẹ́lanje, n. das Arbeiten; — das Machen, das Schaffen, das Verfertigen; delanje cest, der Straßenbau, Cig.; leseno delanje, der Holzbau, V.-Cig.; delanje pojmov, das Begriffebilden, Cig. (T.); — die Handlungsweise, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

dèlanje -a s delovanje: Dühá Sz. znamivrét delanye KŠ 1771, 463; pouleg delanya moucsi KŠ 1771, 575; na delanye vſze necsiſztoucse KŠ 1771, 581; Gléda na nyi delanye BKM 1789, 269; Daj, da moje delynye BRM 1823, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

delanje [dẹ́lanje] samostalnik srednjega spola

početje, delanje, delovanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

delanje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

delanje s, F11, cultura, cultio, perdélanîe, délanîe, oranîe; densatio, goſtuſt, goſtú delanîe; imitabilis, et le, lahku ṡa enim drugim delanîe, kar ſe lahku poſnèma; imitamen, enaku delanîe, poſnemanîe; licitatio, obluba zéne s'eno reizh kupá délanîe; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; lusio, ygranîe, ali kratkiga zhaſſa délanîe; operatio, déllu, déllanîe; rotundatio, tú okroglu délanîe; triplicatio, v'trigubè déllanîe; versificatio, verſtyz, ali péſmi délanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

delanje sam. s ♦ P: 17 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, *P 1563, TPs 1566, TC 1574, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

delanje -a (delanje, delane, delajne, dejlanje, delajnje, dejlane) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

čudesa delanje gl. čudo, delanje ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

délanje smerí -a -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

špot -a m sramota, posmeh, porog: Velik gvishnu je bil leta shpot im. ed. Davidu ǀ enkrat en velik spot im. ed. ſe je bil sgudil v'hiſhi Kraila Davida, v'tem kir Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ti ſe imash vezh Boga, kakor shpota rod. ed. bati ǀ letakorshni Vuzheniki, nej ſo huale, ampak shpota rod. ed. uredni ǀ Berite k'vashimu shpotu daj. ed., kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu daj. ed. biti ǀ ta s. ſpuvid vam K'zhasti, inu niKar h'shpotu daj. ed. shlushi ǀ k'vashimu pobulſhaniu, de nerezhem k'shpotu daj. ed., samerkajte ǀ nemaraio sa shpot tož. ed. v'kateriga tu presheshtvu ijh perpravi ǀ s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot tož. ed. bi doſehgli ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot tož. ed. perpravila ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu mest. ed. neshivela ǀ s'takushnim shpotam or. ed. je mogla s'hishe pojti ǀ do vekoma boſh s'velikom shpotom or. ed., inu martro terpel ǀ Samij ſo bilij s'shpotam or. ed. oſtali ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom or. ed. more ſidèti ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra doli vergli, inu vſe shpote tož. mn. taiſtimu ſturili k špotu storiti dov. osramotiti: ſo bilij K'Christuſu eniga vodenizhniga na eno Sabbato perpelali, de bi njega mogli obtoshit, inu K'shpotu sturiti nedol. ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti nedol. te sanikarne, inu nehualeshne karshenike ǀ skushnave je bil ſtonovitu premogal, inu hudizha h' shpotu ſturil del. ed. m ǀ nej rezhi, de bi nas ble k' shpotu ſturila del. ed. ž, kakor kadar my vidimo de drugi Bogu lepu shlushio, my pak greshnu shivimo ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili del. mn. m špot delanje s norčevanje, zasmehovanje: shentovajne, inu shpotdellaine im. ed. tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ s'shpotdellajnom or. ed., inu reshalejnom špot (se) delati nedov. norčevati se, zasmehovati: Cham ſe shpot della 3. ed. zhes ſvojga ozheta noeſſa ǀ Mosha nezh neshtima, Ozheta, inu Mater shpod della 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn. ǀ Sakaj s'drugih ſe shpot dellate 2. mn. ǀ s'mojh beſsed ſe shpot delajo 3. mn. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke … de ſe s'nijh shpòt delaio 3. mn. ǀ herbet kasheio, sanizhujeio, inu ſe shpodelaio 3. mn. ǀ yh shpotdellaio 3. mn., inu ſanizhuieio ǀ nikar yh neshpotdellajte +vel. 2. mn. ǀ shpot ſe je delal del. ed. m s'Cerkvi ǀ ſe je poſmehval, inu shpott delal del. ed. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali del. mn. m, kadar ſo nerodovitne bile ← srvnem. spot ‛zasmeh, posmeh’; navedeni pomeni niso vedno ločljivi, ker sta v miselnem svetu 17. stoletja pomena ‛sramota’ in ‛posmeh, porog’ vzročno neločljivo povezana pojma.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.